VERIGE ZA PRENOS ELEKTRONOV IN OKSIDATIVNA FOSFORILACIJA NAMEN KATABOLNIH REAKCIJ GLIKOLIZA + CCK ENERGETSKA BILANCA NA 1 MOLEKULO GLUKOZE + 2 H 2
|
|
- Παιάν Κυπραίος
- 6 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 VERIGE ZA PRES ELEKTRV I KSIDATIVA FSFRILACIJA AME KATABLI REAKCIJ Glikoliza, β-oksidacija maščobnih kislin, CCK: - postopna oksidacija substratov - zbiranje elektronov na reduciranih koencimih (AD, FAD 2 ) - nastanek ATP (fosforilacija na ravni substrata) Prisotnost molekularnega kisika: - nadaljnja poraba proste energije iz reduciranih koencimov - elektroni iz AD, FAD 2 se na verigah za transport elektronov preko vrste prenašalcev (proteinov in koencimov) prenesejo do končnega akceptorja kisika GLIKLIZA + CCK EERGETSKA BILACA A 1 MLEKUL GLUKZE GLUKZA + 10 AD FAD + 4 ADP + 4 P i C AD FAD ATP
2 β-ksidacija + CCK EERGETSKA BILACA A 1 MLEKUL PALMITATA PALMITAT + 31 AD FAD + 6 ADP + 6 P i C AD + 15 FAD ATP KATABLIZEM - FAZE Faza 1: Razgradnja makromolekul na enostavne podenote (hidroliza) Faza 2: Razgradnja enostavnih podenot do acetil CoA, ob iztočasni produkciji ATP in AD Faza 3: Popolna oksidacija Ac- CoA do 2 in C 2, tvorba ATP (elektronski transport) ASTAEK ATP V CELICI 1. Fosforilacija na ravni substrata (glikoliza, CCK...) Primeri: 3-fosfoglicerat kinaza 1,3-bifosfoglicerat + ADP 3-fosfoglicerat + ATP Piruvat kinaza fosfoenolpiruvat + ADP + + Piruvat + ATP Sukcinil-CoA sintetaza Sukcinil-CoA + ADP + Pi Sukcinat + CoA + ATP 2. ksidativna fosforilacija
3 RECIKLIRAJE AD I FAD 2 ADP + Pi ATP AD ½ 2 AD FAD 2 + ½ 2 FAD + 2 ADP + Pi ATP VERIGE ZA PRES ELEKTRV a notranji mitohondrijski membrani (evkarionti), oz. na celičnih membranah (prokarionti). ameščene so v obliki respiratornih kompleksov. Rastline dodatna veriga za prenos elektronov v kloroplastih (zbiranje energije za fotosintezo) Del energije, ki nastaja v verigi za transport elektronov, se porabi za črpanje protonov skozi notranjo mitohondrijeko membrano nastanek protonskega gradienta, ki se porablja za sintezo ATP Veriga za prenos elektronov + sinteza ATP = KSIDATIVA FSFRILACIJA RESPIRATRI KMPLEKSI Deli verige za prenos elektronov na notranji mitohondrijski membrani. Sestava: - integralni ali periferni membranski proteini -ATP-sintaznikompleksi Celično dihanje poteka, ko je na voljo kisik, ADP, Pi, oksidirani koencimi (AD + in FAD) ter substrat (piruvat, maščobne kisline, intermediati CCK).
4 PRES ELEKTRV V MITDRIJI otranja membrana 2 ADP + Pi Kriste Matriks ksidativna fosforilacija FAD 2 AD CCK Zunanja membrana β-oksidacija ATP + 2 C 2 Medmembranski glikoliza Glukoza Piruvat hidroliza Mašč. kisline Maščobe STADARDI KSIDREDUKCIJSKI PTECIAL Ε ο Merilo, ki pove, kako rada se neka snov reducira (kako dober oksidant je). REDUCIRA DR KSIDIRA AKCEPTR ne- KSIDIRA DR REDUCIRA AKCEPTR ΔG o = nfδeo n = število prenešenih elektronov F = Faradayeva konstanta (96.5 kj/v*mol) ΔE o = Razlika v oksidoredukcijskima potencialoma dveh oksidoredukcijskih dvojic (prenašalcev elektronov): ΔE o akceptor - ΔE o donor (V) STADARDI KSIDREDUKCIJSKI PTECIAL (E o ) Merilo, ki pove, kako rada se neka snov reducira v fizioloških razmerah (kako dober oksidant je). E o za par + / 2 = 0.0 V E o > 0 = večja afiniteta za elektrone od + E o < 0 = lažje oddajanje elektronov od 2
5 MERJEJE E o Tok elektronov Etanol acetaldehid ( V) Potenciometer Tok elektronov Etanol Acetaldehid e - Fumarat sukcinat ( V) Fumarat e - Sukcinat Fe 3+ Fe 2+ ( V) Fe e - Fe 2 + E o ZA MITDRIJSKE PREAŠALCE ELEKTRV Redoks reakcija: E o (V) AD e - AD FM e - FM FAD e - FAD Ubikinon e - Ubikinol 0.05 Citokrom b (ox.) + e - Citokrom b (red.) 0.08 Citokrom c1 (ox.) + e - Citokrom c1 (red.) 0.22 Citokrom c (ox.) + e - Citokrom c (red.) 0.25 Citokrom a (ox.) + e - Citokrom a (red.) 0.29 Citokrom a3 (ox.) + e - Citokrom a3 (red.) 0.55 ½ e STADARDI KSIDREDUKCIJSKI PTECIALI V VERIGI ZA TRASPRT ELEKTRV 2 + AD + + AD Spontana reakcija: elektroni bodo tekli iz polovične reakcije z bolj negativnim ε o proti polovični reakciji z bolj pozitivnim ε o. AD e - AD ΔE o = V e ΔE o = V ΔE o = ΔE o akc. e- - ΔE o don. e- = V -( V) = V ΔG o = - n.f.δe o = kj/mol
6 KLIČIA EERGIJE, KI SE SPRSTI MED PRESM ELEKTRV ΔG 0 = -nfδe 0 Prenos elektronov od AD na 2 : ΔG 0 = 218 kj/mol Prenos elektronov od FAD 2 na 2 : ΔG 0 = 152 kj/mol Energija, ki se sprošča pri prenosu elektronov, se pretvori v energijo transmembranskega protonskega gradienta, ki poganja sintezo ATP! PTEK ELEKTRV V VERIGI ZA PRES ELEKTRV Standardni redukcijski potencial (V) RESPIRATRI KMPLEKSI A VERIGI ZA PRES ELEKTRV Veriga je sestavljena iz 4 proteinskih kompleksov: 1. Kompleks I (AD-koencim Q reduktaza) 2. Kompleks II (sukcinat-koencim Q reduktaza) 3. Kompleks III (citokrom c-reduktaza) 4. Kompleks IV (citokrom c-oksidaza) Prenašalci so razporejeni tako, da afiniteta do elektronov vzdolž verige narašča. Elektroni, vezani na AD, imajo najvišjo energijsko raven!
7 KSIDREDUKCIJSKI CETRI V VERIGI ZA PRES ELEKTRV -AD -FAD2 -FM -Fe-S kompleksi -CoQ (ubikinon) -Citokromi (b, c, c 1, a, a 3 ) -Cu AD + in ADP + Piridinska nukleotida, prenašata 2 elektrona in en proton Prenašata hidridni anion ( - ) od substrata do substrata AD + in ADP + sta prosta in mobilna P P + 2 C C C 2 hidridni ion + + AD + AD oksidirana oblika reducirana oblika ikotinamid (niacin) 2 C ADP + ima tukaj vezan P! FAD I FM 3 C C 3 C 2 C C C Izoaloksazin (flavin) Ribitol Riboflavin (vitamin B2) FM FAD C 2 P P 2 C 2 AMP
8 FAD I FM Prenašata dva elektrona in dva protona FAD in FM sta trdno vezana na encime 3 C + + e e - 3 C 3 C C 3 C 3 C 3 R R R FAD (rumen) FAD + semikinon (rdeč ali moder) FAD 2 (brezbarven) KECIM Q (UBIKI) ajmanjši in najbolj hidrofoben prenašalec elektronov Del elektronske transportne verige na notranji membrani mitohondrija in v kloroplastih 3 C C 3 C 3 3 C C 2 C CC 2 Ubikinon (CoQ) + + e e - 3 C C 3 3 C C 3 C 3 C 3 R 3 C C 2 C CC 2 R 3 C C 2 C CC 2 R Semikinonski intermediat (Q. ) Ubikinol (Q 2 ) Fe-S KMPLEKSI [Fe 4 S 4 ](S Cys ) 4 [Fe 2 S 2 ](S Cys ) 2 ( is ) 2
9 CITKRMI em b hemoglobin, mioglobin, citokromi b em c citokrom c em a - citokromi a E + E E + E Fe 2+ Fe 3+ Fe 3+ Fe 2+ em b em c em a PTEK ELEKTRV V VERIGI ZA PRES ELEKTRV AD 0 Standardni redukcijski potencial (V) AD + sukcinat FAD 2 fumarat Kompleks I (AD-koencim Q reduktaza) Kompleks II (sukcinatkoencim Q reduktaza) CoQ Kompleks III (citokrom c reduktaza) cyt c Tok elektronov Kompleks IV (citokrom c oksidaza) ½ čas KMPLEKS I (AD CoQ REDUKTAZA) Transfer elektronov z AD na CoQ (ubikinon) Več kot 30 proteinskih podenot (številni vsebujejo FM in Fe-S centre) Pot: AD FM Fe S UQ FeS UQ 4 + se transportirajo iz matriksa v intermembranski / 2 e-
10 KMPLEKS I (AD CoQ REDUKTAZA) Intermembranski otranja mitohondrijska membrana matriks AD + AD KMPLEKS II (SUKCIAT CoQ REDUKTAZA) Sukcinat dehidrogenaza (iz CCK) in acil-coa dehidrogenaza usmerjata elektrone iz substratov, ki jih oksidirata! Je flavoprotein - FAD kovalentno vezan 4 podenote, vsebujejo 2 Fe-S proteina 3 tipi Fe-S centrov: 4Fe-4S, 3Fe-4S, 2Fe-2S Pot: sukcinat (acil-coa) FAD 2 2Fe 2+ UQ 2 eto reakcija: sukcinat + UQ fumarat + UQ 2 CIKLUS CITRSKE KISLIE (CCK) A ELEKTRSK TRASPRT VERIG Fumaraza C4 Fumarat Sukcinat FAD 2 dehidrog. C4 C4 Sukcinat GTP Malat Iz glikolize Malat dehidrog. Sukcinil-SCoA sintetaza GDP C4 C2 Piruvat ksaloacetat AD + + Acetil-SCoA Citrat sintaza C4 AD + + C3 AD + + Iz β-oksidacije Citrat C6 Akonitaza Izocitrat Izocitrat dehidrogen. C5 α-ketoglutarat α-kg dehidrogen. Sukcinil-SCoA C6
11 CIKLUS V β-ksidaciji β-ketotiolaza β-keto-acil-scoa L-hidroksiacil-SCoA dehidrogenaza Razcep ksidacija Acil-SCoA Acil-SCoA krajša za 2-C ksidacija aslednji cikli idratacija Acil-SCoA dehidrogenaza A ELEKTRSK TRASPRT VERIG trans Δ 2 -enoil-scoa Enoil-SCoA hidrataza (krotonaza) L-β-hidroksi-acil-SCoA KMPLEKSA II I III Kompleks III Kompleks II Intermembranski matriks sukcinat fumarat KMPLEKS III (CoQ CITKRM c REDUKTAZA) CoQ oddaja elektrone na Cyt c in prenaša + skozi mitohondrijsko membrano v t.i. redoks-ciklu: Q-ciklu Citokromi proteinski prenašalci elektronov, ki imajo kot prostetično skupino hem! Poglavitni transmembranski protein v kompleksu III je citokrom b - s hemoma b L in b Citokromi, kot tudi Fe in Fe-S centri, so eno-elektronski prenašalci Cyt c je vodotopen elektronski prenašalec
12 Q CIKLUS CoQ 2 lahko odda dva elektrona hkrati, citokromi pa lahko sprejmejo samo enega elektroni se v kompleksu III razdelijo na dve ločeni, a vseeno povezani poti, ki sestavljata Q-ciklus. Iz 2 CoQ 2 : 2 elektrona za redukcijo 2 molekul citokroma c 2 elektrona za regeneracijo ene molekule CoQ 2. 2 CoQ cit c (ox.) + CoQ 2 CoQ + 2 cit c (red.) + CoQ Q-ciklus vzdržuje protonski gradient! 1. polovica Q-cikla Intermembranski Qp Q CIKLUS matriks 2. polovica Q-cikla Intermembranski Qn Qp matriks Qn
13 KMPLEKS IV (CITKRM c KSIDAZA) Elektroni s citokroma c se uporabijo v 4-elektronski redukciji 2 za tvorbo proteinski kompleks Kisik je končni akceptor za elektrone v verigi! Citokrom c oksidaza uporablja 2 hema (citokroma a in a 3 ) in dvoje bakrovih redoks-centrov Samo citokroma a in a 3 lahko neposredno preneseta elektrone na kisik! Kompleks IV transportira tudi + skozi notr.mitohondrijsko membrano KMPLEKS IV Intermembranski Matriks TVRBA METABLE VDE A KMPLEKSU IV
14 KSIDATIVA FSFRILACIJA Kombinacija dveh procesov: 1. Toka elektronov od AD (ali FAD 2 ) do 2 : 2. Fosforilacije ADP z Pi v ATP, ki jo poganja encim ATP-sintaza Procesa sta povezana eden z drugim in sta soodvisna. eto reakcija mitohondrijske oksidacije AD: AD ADP + 3 Pi + ½ 2 AD ATP (FAD = nastanek 2 ATP!) SKLPITEV TRASPRTA ELEKTRV S SITEZ ATP Sklopitvena mesta: 1. a AD-CoQ reduktazi (kompleks I) 2. a citokrom c-reduktazi (kompleks III) 3. a citokrom c-oksidazi (kompleks IV) Potovanje 2 elektronov prek vsakega sklopitvenega mesta omogoči nastanek ene molekule ATP s fosforilacijo ADP. SKLPITEV ELEKTRSKEGA TRASPRTA I SITEZE ATP Intermembranski Matriks sukcinat fumarat MEST 1 MEST 2 MEST 3 ATP ATP ATP
15 KAK PTEKA SKLPITEV? Teorije: 1. Slater, Visokoenergijski intermediati, ki nastanejo pri prenosu elektronov, posredujejo energijo za nastanek ATP 2. Boyer - Visokoenergijske strukturne oblike proteinov ujamejo energijo, nastalo ob prenosu elektronov 3. Peter Mitchel (1961.) Kemiosmozna sklopitev: Pri prenosu elektronov po členih verige za prenos elektronov v notranji mitohondrijski membrani prihaja do usmerjenega črpanja protonov prek notranje mitohondrijske membrane iz matriksa v medmembranski. KEMISMZA SKLPITEV- ASTAEK PRTSKEGA GRADIETA Matriks 4 Medmembranski Δp = 1.4 ATP SITAZA (F 0 -F 1 ATPaza) Encimski kompleks, vsajen v notranjo mitohondrijsko membrano. Povezuje transmembranski protonski tok s sintezo ATP. Enote: F 0 zasidrana v membrano, nosi podenoto F 1. Tvori transmembranski kanal, skozi katerega potujejo protoni. Je iz 3 hidrofobnih podenot (a, b, c) v kombinaciji a 1 b 2 c F 1 periferna enota, vsebuje katalitično mesto. Sestavljena iz več podenot (α, β, γ, δ, ε) v kombinaciji α 3 β 3 γδε. Energija, ki se sprosti zaradi porušenja protonskega gradienta, se prenese na ATP sintazo.
16 DELVAJE ATP SITAZE Matriks F 1 F 0 Stator Rotor Medmembr. Vezava + na Asp61 DELVAJE ATP SITAZE Medmembr. F 0 F 1 Matriks REGULACIJA KSIDATIVE FSFRILACIJE Uravnavanje toka elektronov po verigi: koncentracija ADP! Veliko ADP: aktivacija encimov (glikogen-fosforilaza, fosfofruktokinaza, citrat-sintaza).
17 PRUČEVAJE VERIGE ZA TRASPRT ELEKTRV 1. Primerjave absorpcijskih spektrov prenašalcev v oksidirani in reducirani obliki 2. Meritve standardnih oksidoredukcijskih potencialov za posamezne člene prenašalne verige 3. Inhibicija mitohondrijskega prenosa elektronov IIBITRJI KSIDATIVE FSFRILACIJE Rotenon Amital Demerol 2-tenoiltrifluoroaceton Antimicin A1 Karboksin Dicikloheksilkarbodiimid (DCCD) ligomicin A TARČE IIBITRJEV KSIDATIVE FSFRILACIJE
18 METILFEILPIRIDI - IIBITR AD CoQ REDUKTAZE C 3 eroin + Monoamin oksidaza C 3 + MPTP MPP + Celična smrt (substantia nigra) RAZKLPITEV TKA ELEKTRV I FSFRILACIJE ADP Razklopitveni protein (termogenin) Medmembr. toplota Matriks Lysichiton americanum DIITRFEL Razklopnik verige za prenos elektronov Uporabljan kot shujševalno sredstvo v 1. polovici 20. stoletja
19 EKSPRT ATP UCUPLERS ATP/ADP TRASLKAZA (SVI, KI Matriks DKLPIJ ELEKTRSKI TRASPRT D SITEZE ATP) Intermembranski RECIKLIRAJE CITPLAZEMSKEGA AD AD iz citoplazme ne more potovati neposredno skozi notranjo mitohondrijsko membrano v matriks. Prenašalni sistemi za AD, nastal v citoplazmi skeletnih mišic in možganov : glicerol-3-fosfatni prenašalni sistem. ksidacija vsake molekule AD da 2 molekuli ATP (popolna oksidacija glukoze da 36 molekul ATP). Jetra, srčna mišica: malat-aspartatni prenašalni sistem. ksidacija vsake molekule AD da 3 molekule ATP (popolna oksidacija glukoze da 38 molekul ATP). 1. EKSKIAZA 2. FSFGLUK- IZMERAZA REAKCIJE V GLIKLIZI Glukoza Dihidroksiadeton fosfat 5. TRIZAFSFAT- IZMERAZA Gliceraldehid 3- fosfat 6. GLICERALDEID 3-FSFAT DEIDRGEAZA 1,3-Bifosfoglicerat 10. PIRUVAT KIAZA Glukoza 6-fosfat 4. ALDLAZA Fruktoza 6-fosfat 3. FSF- FRUKTKIAZA 7. FSFGLICERAT KIAZA Fruktoza 1,6-bifosfat 9. ELAZA 3-Fosfoglicerat 8. FSFGLICERAT MUTAZA Piruvat Fosfoenolpiruvat 2-Fosfoglicerat
20 GLICERL-3-FSFAT PREAŠALI SISTEM citosolna glicerol 3-fosfat dehidrogenaza Dihidroksiaceton fosfat Glicerol 3-fosfat Mitohondrijska glicerol 3-fosfat dehidrogenaza TRAJA MITDRIJSKA MEMBRAA MALAT-ASPARTATI PREAŠALI SISTEM glukoza malat malat Gliceraldehid 3-fosfat mitohindrijska malat dehidrogenaza 1,3-BPG piruvat TRAJA MITDRIJSKA MEMBRAA
21 IZKRISTEK EERGIJE PRI PPLI KSIDACIJI GLUKZE metabolična stopnjaad FAD 2 fosforilacija na ravni substrata glikoliza 2(cit) 0 2(ATP) oksidacija piruvata 2(mit) 0 0 citratni ciklus 6(mit) 2 2(GTP) skupaj 2(cit) 2 4 8(mit) ksidativna fosforilacija: Mehanizem glicerol-3-fosfata 2 cit. AD x 2 ATP = 4 ATP 8 mit. AD x 3 ATP = 24 ATP 2 FAD 2 X 2 ATP = 4 ATP direktna fosforilacija sub. = 4 ATP (ali GTP) Skupaj 36 ATP Malat-aspartatni prenašalni sistem 2 cit. AD x 3 ATP = 6 ATP 8 mit. AD x 3 ATP = 24 ATP 2 FAD 2 X 2 ATP = 4 ATP fosforilacija na ravni sub. = 4 ATP (ali GTP) Skupaj 38 ATP EAČBA ZA PPL KSIDACIJ GLUKZE V SKELETI MIŠICI Glukoza + 36 ADP + 36 Pi C ATP IZKRISTEK EERGIJE PRI PPLI KSIDACIJI PALMITATA metabolična stopnja AD FAD 2 fosforilacija na ravni substrata (ATP ali GTP) aktivacija s CoA β-oksidacija (sedem obratov) 7 (mitohondriji) 7 0 citratni ciklus (osem obratov) 24 (mitohondriji) 8 8 vsota oksidativna fosforilacija 31 AD x 3 ATP...= 93 ATP 15 FAD 2 x 2 ATP... = 30 ATP fosforilacija na ravni substrata = 6 ATP vsota 129 ATP
Nastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP
Nastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP Glavne metabolične poti glukoze Glikoliza (Embden Meyerhofova metabolna pot) Fosfoglukonatna (pentozafosfatna) pot: nekatere živali Katabolizem
Διαβάστε περισσότεραUVOD CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN
CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN Glavne metabolične poti oglj. hidratov pri rastlinah in živalih GLIKOGEN, ŠKROB Riboza 5-fosfat + NADPH+H + katabolizem fosfoglukonatna
Διαβάστε περισσότεραGlukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih.
poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih. Izhodne spojine:, laktat, in drugi intermediati cikla TKK glukogene aminokisline, glicerol Kaj pa maščobne kisline? Ireverzibilne
Διαβάστε περισσότεραMETABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV
METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV KAKO CELICA DOBI GLUKOZO IN OSTALE MONOSAHARIDE? HRANA ZNOTRAJCELIČNI GLIKOGEN ali ŠKROB razgradnja s prebavnimi encimi GLUKOZA in ostali monosaharidi fosforilitična cepitev
Διαβάστε περισσότεραUVOD CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN. Glavne metabolične poti oglj. hidratov pri rastlinah in živalih
CIKLUS CITRNSKE KISLINE (CCK) = KREBSV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBKSILNIH KISLIN Glavne metabolične poti oglj. hidratov pri rastlinah in živalih GLIKGEN, ŠKRB Riboza 5-fosfat + NADPH+H + katabolizem fosfoglukonatna
Διαβάστε περισσότεραMetabolizem in energija
Metabolizem in energija . Metabolizem Vsota vseh kemijskih reakcij v organizmu, njihovo uravnavanje, in vse energetske spremembe ki potekajo v organizmih. Metabolizem vključuje različne metabolične poti,
Διαβάστε περισσότεραRazgradnja maščobnih kislin. Ketonska telesa H + NAD+ NADH. Pregled metabolizma MK. lipoprotein-lipaza. maščobne kisline.
Razgradnja maščobnih kislin Ketonska telesa Pregled metabolizma MK stradanje computing hranjeno stanje triacilgliceroli v hilomikronih in VLDL kladiščenje maščob maščobno tkivo An overview of fatty acidhormonsko
Διαβάστε περισσότεραMETABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV
METABLIZEM GLJIKVIH HIDRATV KAK CELICA DBI GLUKZ IN STALE MNSAHARIDE? HRANA ZNTRAJCELIČNI GLIKGEN ali ŠKRB razgradnja s prebavnimi encimi GLUKZA in ostali monosaharidi fosforilitična cepitev prenos do
Διαβάστε περισσότεραDIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06
DIHANJE Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Fotosinteza + Dihanje + Svetlobno dihanje Dihanje Substrat: škrob saharoza fruktani drugi sladkorji lipidi organske kisline proteini
Διαβάστε περισσότεραDIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - UNI
DIHANJE Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Agronomija - UNI Fotosinteza + Dihanje + Svetlobno dihanje Dihanje Fotosinteza 6CO 2 + 6H 2 O C 6 H 12 O 6 + 6O 2 Fotosintetski
Διαβάστε περισσότεραCIKLUS LIMUNSKE KISELINE (CLK)
SVEUČILIŠTE U ZAGREBU FAKULTET KEMIJSKOG INŽENJERSTVA I TEHNOLOGIJE CIKLUS LIMUNSKE KISELINE (CLK) Doc. dr. sc. Dragana Vuk Metabolička sudbina piruvata 1. Oksidacijska dekarboksilacija piruvata 2. Ciklus
Διαβάστε περισσότεραMetabolizem oz. presnova
Metabolizem oz. presnova Metabolne poti Metabolizem (presnova) Vsota vseh kemijskih reakcij v organizmu, njihova koordinacija, regulacija in energetske potrebe Substrati se pretvarjajo v produkte preko
Διαβάστε περισσότεραTeze predavanj iz mikrobne biokemije*
Tom Turk Teze predavanj iz mikrobne biokemije* Ljubljana, november 1996, oktober 2003 *slike so na CD v ppt formatu, besedilo v drobnem tisku je priporočljivo ni pa obvezno, Študentom mikrobiologije 1.
Διαβάστε περισσότεραNekatere interakcije v lipidnem metabolizmu
Biosinteza maščobnih kislin fosfolipidi glicerol triacilglicerol fosfatidat MK glicerol-p esterifikacija acil-oa A S L i p o g e n e z a steroidi steroidogeneza holesterol holesterogeneza glukoza piruvat
Διαβάστε περισσότεραRAZGRADNJA MAŠČOBNIH KISLIN METABOLIZEM MAŠČOBNIH KISLIN IN LIPIDOV MAŠČOBNE KISLINE REZERVA ENERGIJE. V ciklus citronske kisline
METABLIZEM MAŠČBNIH KISLIN IN LIPIDV MAŠČBNE KISLINE REZERVA ENERGIJE Glikogen kratkoročno gorivo (človek 70 kg 7500 kj) Maščobe dolgoročno gorivo (človek 70 kg do 400 000 kj) Glavno gorivo maščobne kisline,
Διαβάστε περισσότεραOKSIDACIJSKA FOSFORILACIJA
OKSIDACIJSKA FOSFORILACIJA Sinteza ATP B. Mildner & M. Kekez 2012. 1. Što od navedenog nije dio Mittchelove kemiosmotske hipoteze? a) Dio energije koji se dobiva transportom elektrona koristi se za dobivanje
Διαβάστε περισσότεραGlikoliza. Metabolične poti. Organizacija metaboličnih poti Ciklična pot (intermediati se reciklirajo) Kako poteka oksidacija goriv v našem organizmu?
Glikoliza Sežig v bombnem kalorimetru organizacija in osnove uravnavanja metaboličnih poti aerobna glikoliza anaerobna glikoliza vstop drugih sladkorjev v glikolizo glicerolfosfatni in malat-aspartatni
Διαβάστε περισσότεραMAŠČOBNE KISLINE REZERVA ENERGIJE
METABLIZEM MAŠČBNIH KISLIN IN LIPIDV MAŠČBNE KISLINE REZERVA ENERGIJE Glikogen kratkoročno gorivo (človek 70 kg 7500 kj) Maščobe dolgoročno gorivo (človek 70 kg do 400 000 kj) Glavno gorivo maščobne kisline,
Διαβάστε περισσότεραpretvarja v nestrupeno obliko, ki lahko vstopa v biosintezo nukleotidov *i) NH 4
1. Piruvat karboksilaza a) je aktivirana z acetil koencimom A b) je regulatorni encim glukoneogeneze c) se nahaja v citosolu d) vsebuje prostetično skupino biotin e) potrebuje za svojo aktivnost NADH *f)
Διαβάστε περισσότεραKatedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1
Katedra za farmacevtsko kemijo Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Sinteza kompleksa [Mn 3+ (salen)oac] Zakaj uporabljamo brezvodni
Διαβάστε περισσότεραFotosinteza. 1. Sinteza NADPH+H + in ATP 2. Fiksacija CO 2
Fotosinteza 1. Sinteza NADPH+H + in ATP 2. Fiksacija CO 2 Oris 1 Fotoreaktivnost klorofila 2 Z-shema fotosinteze 3 Svetlobno-gnana ATP-sinteza - Fotofosforilacija 4 Fiksacija ogljikovega dioksida 5 Calvin-Bensonov
Διαβάστε περισσότεραSvetlosna energija absorbuje se hlorofilima u biljnim ćelijama. Hloroplast
Svetlosna energija absorbuje se hlorofilima u biljnim ćelijama Hloroplast Procesom ćelijskog disanja deponovana energija u šećerima erima prevodi se u ATP i druge energetske metabolite. Istovremeno se
Διαβάστε περισσότεραCiklus limunske kiseline-2
Ciklus limunske kiseline-2 Boris Mildner Katabolizam proteina, masti i ugljikohidrata u tri faze staničnog disanja. Faza 1.: oksidacija masnih kiselina, masti i ugljikohidrata kako bi nastao acetil-coa.
Διαβάστε περισσότεραMitohondriji i kloroplasti Stanično disanje Fotosinteza Evolucija metaboličkih reakcija
Mitohondriji i kloroplasti Stanično disanje Fotosinteza Evolucija metaboličkih reakcija MITOHONDRIJI -u svim eukariotskim stanicama -njihov broj ovisi o metaboličkoj aktivnosti stanice (nekoliko stotina
Διαβάστε περισσότεραGlukoneogeneza i regulacija glukoneogeneze
Glukoneogeneza i regulacija glukoneogeneze Boris Mildner Glukoneogeneza Sinteza ugljikohidrata iz jednostavnih preteča Put od fosfoenolpiruvata do glukoza 6-fosfata zajednički je za mnoge preteče ugljikohidrata.
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ BIOKEMIJE ZA BIOLOGE (1. ROK)
IZPIT IZ BIOKEMIJE ZA BIOLOGE (1. ROK) 25. 01. 2006. Vpisna številka: Št. točk: Procenti: Ocena: Na vprašanja 1-19 odgovoriš tako, da obkrožiš črko pred odgovorom, za katerega meniš, da je pravilen. Možnih
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραDOLOČANJE)ENCIMSKE)AKTIVNOSTI)V)KLINIČNE)NAMENE)
DLČANJEENCIMSKEAKTIVNSTIVKLINIČNENAMENE 20encimovseru=nskopregledujevkliniki 1954sougotovilipovezanostsrčnegainfarktainpovišanekonc. aspartataminotransferazevserumu danesnarapolagovelikoabzapreciznodoločanjekoncproteinov
Διαβάστε περισσότεραZGRADBA ENCIMOV ENCIMI ENCIMI REAKCIJE, KINETIKA IN INHIBICIJA. Aktivni samo v nativni konformaciji. M = Da. Enostavni in sestavljeni
EIMI REAKIJE, KIETIKA I IIBIIJA Visoko specializirani proteini in mala skupina katalitičnih molekul RA biološki katalizatorji Katalizirajo kemijske reakcije v živih organizmih - pospeševanje do 10 6-10
Διαβάστε περισσότεραMETABOLIZEM MAŠČOBNIH KISLIN IN LIPIDOV
METABLIZEM MAŠČBNIH KISLIN IN LIPIDV CIKLUS V β-ksidaciji β-ketotiolaza β-keto-acil-scoa L-hidroksiacil-SCoA dehidrogenaza Razcep ksidacija Acil-SCoA Acil-SCoA krajša za 2-C Hidratacija ksidacija Naslednji
Διαβάστε περισσότεραMETABOLIZAM UGLJENIH HIDRATA
METABOLIZAM UGLJENIH HIDRATA 14.02.2018. Zbirni pregled glikolize i ciklusa trikarboksilnih kiselina Glikoliza omogućava oksidaciju glukoze u uslovima sa ili bez O 2. U uslovima prisustva O 2,
Διαβάστε περισσότεραUvod u metabolizam - procesi izgradnje i razgradnje u živoj stanici
Metabolizam Uvod u metabolizam - procesi izgradnje i razgradnje u živoj stanici Izv. prof. dr. sc. Lidija Šver jelokupnost svih kemijskih pretvorbi u stanici ili organizmu Pretvorba (transformacija) tvari
Διαβάστε περισσότεραPrehrana in metabolizem
Prehrana in metabolizem Hranila Energija Kataliza in encimi Oksidacije-redukcije Prenašalci elektronov Visoko energetske spojine Fermentacija Respiracija in transport elektronov Metabolizem vsi kemični
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραMatjaž Zorko Medicinska fakulteta
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, 2009 MOLEKULARNA ENCIMOLOGIJA KLASIFIKACIJA IN NOMENKLATURA ENCIMOV (s primeri) Matjaž Zorko Medicinska fakulteta GLEJ: http://ibk.mf.uni-lj.si/teaching/lab_medicina/default.html
Διαβάστε περισσότεραENCIMI V ORGANIZIRANIH SISTEMIH
ENCIMI V ORGANIZIRANIH SISTEMIH EC klasifikacija: po reakcijah, ki jih katalizira Encimski sistemi: so poteini z več kot eno encimsko akevnostjo RazvrsEtev po organiziranose: muleencimski protein proteini
Διαβάστε περισσότεραKOENCIMI IN VITAMINI REGULACIJA ENCIMSKE AKTIVNOSTI KOENCIMI
REGULAIJA EIMSKE AKTIVSTI Regulacija na genetskem nivoju ormoni Prisotnost koencimov in esencialnih kovinskih ionov Kovalentne modifikacije Izoencimi Proteolitska aktivacija Alosterične interakcije KEIMI
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραAminokiseline. Anabolizam azotnihjedinjenja: Biosinteza aminokiselina, glutationa i biološki aktivnih amina 22.12.2014
Anabolizam azotnihjedinjenja: Biosinteza aminokiselina, glutationa i biološki aktivnih amina Predavanja iz opšte biohemije Školska 2014/2015. godina Aminokiseline 1 Metabolizam aminokiselina Proteini iz
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραOrganele života i smrti
MITOHONDRIJE Organele života i smrti OTKRIĆE MITOHONDRIJA 1857. Albert Kolliker uređeni nizovi granula u mišićnim ćelijama 1893. Richard Altman bioblasti vrsta bakterija? 1. menjaju oblik 2. umnožavaju
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραTRANSPORT RAZTOPIN. Agronomija - UNI
TRANSPORT RAZTOPIN Agronomija - UNI Transport na celičnem nivoju oz. transport preko membrane je osnova za transport na višjih nivojih (tkiva). Pomen biološki membran (plazmalema, tonoplast,...) homeostaza
Διαβάστε περισσότεραFOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ
FOTOSINTEZA FOTOSINTEZA je proces, pri katerem s pomočjo svetlobne energijje nastajajo v živih celicah organske spojine. 1772 Priestley RASTLINA slab zrak dober zrak Rastlina s pomočjo svetlobe spreminja
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραFunkcije proteinov (pogojene s strukturo)
Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Oporna funkcija (strukturni proteini, npr keratini, kolagen...) Transport/skladiščenje molekul (ligandov, npr. O2 v Hb, Mb) Uravnavanje - DNA-vezavni proteini
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότεραDisanje (Respiracija)
Disanje (Respiracija) Osim fotosinteze, deo primarnog metabolizma biljaka je i proces ćelijskog disanja (respiracija). Dok se u fotosintezi procesima redukcije iz CO2 i vode sintetišu organska jedinjenja,
Διαβάστε περισσότεραENCIMI ZGRADBA ENCIMOV NEKATERI ENCIMI IN NJIHOVI KOFAKTORJI
Visoko specializirani proteini in mala skupina katalitičnih molekul RNA biološki katalizatorji Katalizirajo kemijske reakcije v živih organizmih - pospeševanje do 10 6-10 16 x Zmanjšajo E a, ne vplivajo
Διαβάστε περισσότερα[ E] [ ] kinetika encimske pretvorbe. razpolovni čas. ln pretvorba encimov sledi kinetiki prvega reda
kinetika encimske pretvorbe pretvorba encimov sledi kinetiki prvega reda sinteza encimov sledi kinetiki nultega reda v ravnotežju de = k E s kd dt [ ] ' ' [ Et ] k s ks ' ' [ E ] k [ E ] k [ E ] = 1 e
Διαβάστε περισσότεραUgljikohidrati i glikoliza
Ugljikohidrati i glikoliza Seminar 11b 1 1. Suspenzija stanica kvasca uzgajana je u anaerobnim uvjetima te se glukoza fermentirala u etanol i O 2. Ako se želi promatrati količina 14 O 2, na kojem mjestu
Διαβάστε περισσότερα[ C][ D] [ A][ B] Integracija metabolizma. Metabolički putevi koji omogućuju život izuzetno su složeni i međusobno isprepleteni
Metabolički putevi koji omogućuju život izuzetno su složeni i međusobno isprepleteni Integracija metabolizma Mitohondriji u štapićima Svi metabolički putevi moraju udovoljiti dvama uvjetima 1. individualne
Διαβάστε περισσότεραKloroplasti. Fotosinteza Mitohondriji Stanično disanje
Kloroplasti Fotosinteza Mitohondriji Stanično disanje http://en.wikipedia.org/wiki/plas tid PLASTIDI Organeli biljnih stanica i stanica algi Proizvodnja i pohranjivanje šećera i drugih molekula Pigmenti
Διαβάστε περισσότεραPut pentoza fosfata. B. Mildner. Put pentoza fosfata
Put pentoza fosfata B. Mildner Put pentoza fosfata Svrha ovog puta je: A) da se stanici omogući dovoljno NADPH, koji služi kao reducens u biosintetskim reakcijama kao i u zaštiti stanica od kisikovih radikala.
Διαβάστε περισσότεραOksidativna fosforilacija
Oksidativna fosforilacija Oksidativna fosforilacija U eukariota u mitohondrijama. Odigrava se redukcija O2 do H2O. Donori elektrona su NADH i FADH2. Najvedi deo energije za svoj rast, održavanje i rad
Διαβάστε περισσότεραsvetloba CO 2 H 2 O C 6 H 12 O 6 + O 2
FOTOSINTEZA svetloba H 2 O CO 2 C 6 H 12 O 6 + O 2 fotosinteza = sinteza organskih spojin s pomočjo svetlobe fotosinteza = PRIMARNA PRODUKCIJA v fotosintezi rastline izrabljajo energijo sončnega sevanja
Διαβάστε περισσότεραTRANSPORT RAZTOPIN. Agronomija - UNI 2005/06
TRANSPORT RAZTOPIN Transport na celičnem nivoju oz. transport preko membrane je osnova za transport na višjih nivojih (tkiva). Pomen biološki membran (plazmalema, tonoplast,...) homeostaza rastlinske celice
Διαβάστε περισσότεραEncimi. Splošne lastnosti - osnove delovanja, specifičnost, energijski vidik nekatalizirane in encimsko katalizirane reakcije
Encimi Splošne lastnosti - osnove delovanja, specifičnost, energijski vidik nekatalizirane in encimsko katalizirane reakcije Kofaktorji, koencimi in prostetične skupine Mehanizmi encimske katalize Klasifikacija
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραBiološke membrane in transport Model tekočega mozaika, asimetričnost, omogočeno lateralno gibanje lipidov in proteinov, oligosahardine verige lipidov
Biološke membrane in transport Model tekočega mozaika, asimetričnost, omogočeno lateralno gibanje lipidov in proteinov, oligosahardine verige lipidov in proteinov na zunanji strani Sestava in struktura
Διαβάστε περισσότεραFunkcije proteinov (pogojene s strukturo)
Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Oporna funkcija (strukturni proteini, npr keratini, kolagen...) Transport/skladiščenje določenih molekul (ligandov, npr. Hb, Mb) Uravnavanje procesov (DNA-vezavni
Διαβάστε περισσότεραBiologija celice. ločljivost: oko 0'2 mm,svetlobni mikroskop 0'2 μm, elektronski 0'2 ηm
Biologija celice Živa bitja: - so kemijsko kompleksna in visoko organizirana (celična zgradba) - imajo presnovo (metabolizem), uporabljajo in pretvarjajo energijo o disimilacija (katabolizem)-razgradnji
Διαβάστε περισσότεραDigestión de los lípidos
Digestión de los lípidos El 90% de los lípidos de la dieta está conformado por triacilglicéridos. El 10% restante está compuesto por fosfolípidos, colesterol, ésteres de colesterol y ácidos grasos libres
Διαβάστε περισσότεραMehanizmi encimske katalize
Mehanizmi encimske katalize Kompleks ES stabilizirajo šibke interakcije Sledi razcep ES in nastanek vezi po različnih mehanizmih, ki vključujejo prehodni nastanek kovalentnih vezi - približanje in orientacija
Διαβάστε περισσότεραEncimska kinetika govori o hitrosti encimske reakcije
Encimska kinetika govori o hitrosti encimske reakcije uvod encimska kinetika po Michaelisu in Mentenovi kinetika večsubstratnih encimskih reakcij kinetika alosteričnih encimov encimska inhibicija Kako
Διαβάστε περισσότεραRešitve nalog. Biologija. za gimnazije
Rešitve nalog Biologija za gimnazije 1 Značilnosti živega (str. 8) 1. Citoplazma, celična membrana, metabolizem (celici lastni presnovni mehanizmi). 2. a) velikost Virusi so zelo majhni, v splošnem 50-
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότεραEnergetski metabolizem
Energetski metabolizem Metabolne povezave med jetri in mišicami Corijev ciklus Glukoza-alaninski ciklus Možgani potrebe po glukozi: 120 g/dan (t.j. ca 60% ob počitku) za vzdrževanje membranskih potencialov
Διαβάστε περισσότεραCiklus limunske kiseline-1 KOMPLEKS PIRUVAT DEHIDROGENAZE
Ciklus limunske kiseline-1 KOMPLEKS PIRUVAT DEHIDROGENAZE Boris Mildner Citratni ciklus /Krebsov ciklus Piruvat koji nastaje glikolizom, umjesto da se reducira u laktat, odnosno u etanol, dalje se oksidira
Διαβάστε περισσότεραUravnavanje encimske aktivnosti
Uravnavanje encimske aktivnosti Uvod Mehanizmi encimske katalize Inhibicija encimov Modulacija aktivnosti alosteričnih encimov Uravnavanje encimske aktivnosti: - uravnavanje koncentracije encimov - spreminjanje
Διαβάστε περισσότεραOKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2. Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013
OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2 Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013 MORFOLOGIJA IN ZGRADBA BAKTERIJ Oblike bakterij Poznamo razne oblike bakterij in sicer: koki, bacili, vibrioni, spirile, aktinomicete
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότερα1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ
TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραKISLINE IN BAZE ARRHENIUSOVA DEFINICIJA KISLIN IN BAZ
6. KISLINE IN BAZE KISLINE IN BAZE ARRHENIUSOVA DEFINICIJA KISLIN IN BAZ kisline so snovi, ki v vodni raztopini disocirajo vodikove ione (H + ), baze pa snovi, ki v vodni raztopini disocirajo hidroksidne
Διαβάστε περισσότεραDružina globinov pri človeku in bolezni.
Družina globinov pri človeku in bolezni www.muhlenberg.edu/ Mioglobin in hemoglobin spadata v družino globinov Globinsko zvitje Mb β podenota Hb Podobnost aminokislinskega zaporedja Podobnost 3D strukture
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka
UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET Goran Stančić SIGNALI I SISTEMI Zbirka zadataka NIŠ, 014. Sadržaj 1 Konvolucija Literatura 11 Indeks pojmova 11 3 4 Sadržaj 1 Konvolucija Zadatak 1. Odrediti konvoluciju
Διαβάστε περισσότεραOsnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju
RAČUN OSTATAKA 1 1 Prsten celih brojeva Z := N + {} N + = {, 3, 2, 1,, 1, 2, 3,...} Osnovni primer. (Z, +,,,, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: sabiranje (S1) asocijativnost x + (y + z) = (x + y)
Διαβάστε περισσότεραFOTOSINTEZA - ASIMILACIJA OGLJIKA (energetika celice
FOTOSINTEZA Svetloba kot energija: E = h. = h.c/λ (400-700 nm); E = energija; =frekvenca; λ = val. dolžina svetlobe; h = Plankova konstanta (6,625.10 34 J/s); c = hitrost svetlobe Enota : 1μmol s -1 m
Διαβάστε περισσότεραFOTOSINTEZA - ASIMILACIJA OGLJIKA (energetika celice
FOTOSINTEZA Svetloba kot energija: E = h. = h.c/λ (400-700 nm); E = energija; =frekvenca; λ = val. dolžina svetlobe; h = Plankova konstanta (6,625.10 34 J/s); c = hitrost svetlobe Enota : 1μmol s -1 m
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραVaje: Električni tokovi
Barbara Rovšek, Bojan Golli, Ana Gostinčar Blagotinšek Vaje: Električni tokovi 1 Merjenje toka in napetosti Naloga: Izmerite tok, ki teče skozi žarnico, ter napetost na žarnici Za izvedbo vaje potrebujete
Διαβάστε περισσότεραBioregulatori bioregulatorima. Koenzimi Vitamini
BIREGULATRI Bioregulatori Mnogi biohemijski procesi u organizmu zavise od strukture i funkcije specifičnih molekula koji se nalaze u ćeliji. eki od njih su nazvani bioregulatorima. To su najčešće organski
Διαβάστε περισσότεραMETABOLISMO DE GLUCÍDOS (CONTINUACIÓN)
METABLISM DE GLUCÍDS (CNTINUACIÓN) G Estándar de hidrólisis -70-60 Cmpuests fsfrilads y sus energías libres estandar de hidrólisis fsfenlpiruvat -50 1,3-bifsfglicerat -40 Adenina-ribsa-P-P-P Cmpuests de
Διαβάστε περισσότεραFOTOSINTEZA. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06
FOTOSINTEZA Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Agronomija - VSŠ 2005/06 svetloba H 2 O CO 2 C 6 H 12 O 6 + O 2 Agronomija - VSŠ 2005/06 fotosinteza = sinteza organskih spojin
Διαβάστε περισσότεραIZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo
IZVODI ZADACI ( IV deo) LOGARITAMSKI IZVOD Logariamskim izvodom funkcije f(), gde je >0 i, nazivamo izvod logarima e funkcije, o jes: (ln ) f ( ) f ( ) Primer. Nadji izvod funkcije Najpre ćemo logarimovai
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Διαβάστε περισσότερα1 Uvod v biokemijo. Slika. Nekakj spoznanj s področja biokemije.
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju Prehransko svetovanje - dietetika, 1. stopenjski študij Predmet: Biokemija, 1. letnik Avtorica: Doc. dr. Zala Jenko Pražnikar 1 Uvod v biokemijo Biokemijo
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραS t r a n a 1. 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a) MgCl 2 b) Al 2 (SO 4 ) 3 sa njihovim molalitetima, m. za so tipa: M p X q. pa je jonska jačina:
S t r a n a 1 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a MgCl b Al (SO 4 3 sa njihovim molalitetima, m za so tipa: M p X q pa je jonska jačina:. Izračunati mase; akno 3 bba(no 3 koje bi trebalo dodati, 0,110
Διαβάστε περισσότεραDISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović
DISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović Novi Sad April 17, 2018 1 / 22 Teorija grafova April 17, 2018 2 / 22 Definicija Graf je ure dena trojka G = (V, G, ψ), gde je (i) V konačan skup čvorova,
Διαβάστε περισσότερα6 ogljikovih atomov: HEKSOZE (npr. glukoza, fruktoza, galaktoza) Ločimo dve vrsti glukoze: α glukoza in. β glukoza, ki se
OGLJIKOVI HIDRATI Monosaharidi enostavni sladkorji Spojine C, H, O v razmerju 1:2:1 3 ogljikovi atomi: TRIOZE 5 ogljikovih atomov: PENTOZE (npr. riboza, deoksiriboza) 6 ogljikovih atomov: HEKSOZE (npr.
Διαβάστε περισσότεραBIOREGULATORI 13.XII.2016.
BIREGULATRI 13.XII.2016. Bioregulatori Mnogi biohemijski procesi u organizmu zavise od strukture i funkcije specifičnih molekula koji se nalaze u ćeliji. eki od njih su nazvani bioregulatorima. To su najčešće
Διαβάστε περισσότεραIterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
Διαβάστε περισσότεραJure Stojan in Marko Goličnik Medicinska fakulteta
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, 2015/16 Program: Laboratorijska biomedicina Predmet: MOLEKULARNA ENCIMOLOGIJA Jure Stojan in Marko Goličnik Medicinska fakulteta Prof. dr. Matjaž Zorko do
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότερα