VERIGE ZA PRENOS ELEKTRONOV IN OKSIDATIVNA FOSFORILACIJA NAMEN KATABOLNIH REAKCIJ GLIKOLIZA + CCK ENERGETSKA BILANCA NA 1 MOLEKULO GLUKOZE + 2 H 2

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "VERIGE ZA PRENOS ELEKTRONOV IN OKSIDATIVNA FOSFORILACIJA NAMEN KATABOLNIH REAKCIJ GLIKOLIZA + CCK ENERGETSKA BILANCA NA 1 MOLEKULO GLUKOZE + 2 H 2"

Transcript

1 VERIGE ZA PRES ELEKTRV I KSIDATIVA FSFRILACIJA AME KATABLI REAKCIJ Glikoliza, β-oksidacija maščobnih kislin, CCK: - postopna oksidacija substratov - zbiranje elektronov na reduciranih koencimih (AD, FAD 2 ) - nastanek ATP (fosforilacija na ravni substrata) Prisotnost molekularnega kisika: - nadaljnja poraba proste energije iz reduciranih koencimov - elektroni iz AD, FAD 2 se na verigah za transport elektronov preko vrste prenašalcev (proteinov in koencimov) prenesejo do končnega akceptorja kisika GLIKLIZA + CCK EERGETSKA BILACA A 1 MLEKUL GLUKZE GLUKZA + 10 AD FAD + 4 ADP + 4 P i C AD FAD ATP

2 β-ksidacija + CCK EERGETSKA BILACA A 1 MLEKUL PALMITATA PALMITAT + 31 AD FAD + 6 ADP + 6 P i C AD + 15 FAD ATP KATABLIZEM - FAZE Faza 1: Razgradnja makromolekul na enostavne podenote (hidroliza) Faza 2: Razgradnja enostavnih podenot do acetil CoA, ob iztočasni produkciji ATP in AD Faza 3: Popolna oksidacija Ac- CoA do 2 in C 2, tvorba ATP (elektronski transport) ASTAEK ATP V CELICI 1. Fosforilacija na ravni substrata (glikoliza, CCK...) Primeri: 3-fosfoglicerat kinaza 1,3-bifosfoglicerat + ADP 3-fosfoglicerat + ATP Piruvat kinaza fosfoenolpiruvat + ADP + + Piruvat + ATP Sukcinil-CoA sintetaza Sukcinil-CoA + ADP + Pi Sukcinat + CoA + ATP 2. ksidativna fosforilacija

3 RECIKLIRAJE AD I FAD 2 ADP + Pi ATP AD ½ 2 AD FAD 2 + ½ 2 FAD + 2 ADP + Pi ATP VERIGE ZA PRES ELEKTRV a notranji mitohondrijski membrani (evkarionti), oz. na celičnih membranah (prokarionti). ameščene so v obliki respiratornih kompleksov. Rastline dodatna veriga za prenos elektronov v kloroplastih (zbiranje energije za fotosintezo) Del energije, ki nastaja v verigi za transport elektronov, se porabi za črpanje protonov skozi notranjo mitohondrijeko membrano nastanek protonskega gradienta, ki se porablja za sintezo ATP Veriga za prenos elektronov + sinteza ATP = KSIDATIVA FSFRILACIJA RESPIRATRI KMPLEKSI Deli verige za prenos elektronov na notranji mitohondrijski membrani. Sestava: - integralni ali periferni membranski proteini -ATP-sintaznikompleksi Celično dihanje poteka, ko je na voljo kisik, ADP, Pi, oksidirani koencimi (AD + in FAD) ter substrat (piruvat, maščobne kisline, intermediati CCK).

4 PRES ELEKTRV V MITDRIJI otranja membrana 2 ADP + Pi Kriste Matriks ksidativna fosforilacija FAD 2 AD CCK Zunanja membrana β-oksidacija ATP + 2 C 2 Medmembranski glikoliza Glukoza Piruvat hidroliza Mašč. kisline Maščobe STADARDI KSIDREDUKCIJSKI PTECIAL Ε ο Merilo, ki pove, kako rada se neka snov reducira (kako dober oksidant je). REDUCIRA DR KSIDIRA AKCEPTR ne- KSIDIRA DR REDUCIRA AKCEPTR ΔG o = nfδeo n = število prenešenih elektronov F = Faradayeva konstanta (96.5 kj/v*mol) ΔE o = Razlika v oksidoredukcijskima potencialoma dveh oksidoredukcijskih dvojic (prenašalcev elektronov): ΔE o akceptor - ΔE o donor (V) STADARDI KSIDREDUKCIJSKI PTECIAL (E o ) Merilo, ki pove, kako rada se neka snov reducira v fizioloških razmerah (kako dober oksidant je). E o za par + / 2 = 0.0 V E o > 0 = večja afiniteta za elektrone od + E o < 0 = lažje oddajanje elektronov od 2

5 MERJEJE E o Tok elektronov Etanol acetaldehid ( V) Potenciometer Tok elektronov Etanol Acetaldehid e - Fumarat sukcinat ( V) Fumarat e - Sukcinat Fe 3+ Fe 2+ ( V) Fe e - Fe 2 + E o ZA MITDRIJSKE PREAŠALCE ELEKTRV Redoks reakcija: E o (V) AD e - AD FM e - FM FAD e - FAD Ubikinon e - Ubikinol 0.05 Citokrom b (ox.) + e - Citokrom b (red.) 0.08 Citokrom c1 (ox.) + e - Citokrom c1 (red.) 0.22 Citokrom c (ox.) + e - Citokrom c (red.) 0.25 Citokrom a (ox.) + e - Citokrom a (red.) 0.29 Citokrom a3 (ox.) + e - Citokrom a3 (red.) 0.55 ½ e STADARDI KSIDREDUKCIJSKI PTECIALI V VERIGI ZA TRASPRT ELEKTRV 2 + AD + + AD Spontana reakcija: elektroni bodo tekli iz polovične reakcije z bolj negativnim ε o proti polovični reakciji z bolj pozitivnim ε o. AD e - AD ΔE o = V e ΔE o = V ΔE o = ΔE o akc. e- - ΔE o don. e- = V -( V) = V ΔG o = - n.f.δe o = kj/mol

6 KLIČIA EERGIJE, KI SE SPRSTI MED PRESM ELEKTRV ΔG 0 = -nfδe 0 Prenos elektronov od AD na 2 : ΔG 0 = 218 kj/mol Prenos elektronov od FAD 2 na 2 : ΔG 0 = 152 kj/mol Energija, ki se sprošča pri prenosu elektronov, se pretvori v energijo transmembranskega protonskega gradienta, ki poganja sintezo ATP! PTEK ELEKTRV V VERIGI ZA PRES ELEKTRV Standardni redukcijski potencial (V) RESPIRATRI KMPLEKSI A VERIGI ZA PRES ELEKTRV Veriga je sestavljena iz 4 proteinskih kompleksov: 1. Kompleks I (AD-koencim Q reduktaza) 2. Kompleks II (sukcinat-koencim Q reduktaza) 3. Kompleks III (citokrom c-reduktaza) 4. Kompleks IV (citokrom c-oksidaza) Prenašalci so razporejeni tako, da afiniteta do elektronov vzdolž verige narašča. Elektroni, vezani na AD, imajo najvišjo energijsko raven!

7 KSIDREDUKCIJSKI CETRI V VERIGI ZA PRES ELEKTRV -AD -FAD2 -FM -Fe-S kompleksi -CoQ (ubikinon) -Citokromi (b, c, c 1, a, a 3 ) -Cu AD + in ADP + Piridinska nukleotida, prenašata 2 elektrona in en proton Prenašata hidridni anion ( - ) od substrata do substrata AD + in ADP + sta prosta in mobilna P P + 2 C C C 2 hidridni ion + + AD + AD oksidirana oblika reducirana oblika ikotinamid (niacin) 2 C ADP + ima tukaj vezan P! FAD I FM 3 C C 3 C 2 C C C Izoaloksazin (flavin) Ribitol Riboflavin (vitamin B2) FM FAD C 2 P P 2 C 2 AMP

8 FAD I FM Prenašata dva elektrona in dva protona FAD in FM sta trdno vezana na encime 3 C + + e e - 3 C 3 C C 3 C 3 C 3 R R R FAD (rumen) FAD + semikinon (rdeč ali moder) FAD 2 (brezbarven) KECIM Q (UBIKI) ajmanjši in najbolj hidrofoben prenašalec elektronov Del elektronske transportne verige na notranji membrani mitohondrija in v kloroplastih 3 C C 3 C 3 3 C C 2 C CC 2 Ubikinon (CoQ) + + e e - 3 C C 3 3 C C 3 C 3 C 3 R 3 C C 2 C CC 2 R 3 C C 2 C CC 2 R Semikinonski intermediat (Q. ) Ubikinol (Q 2 ) Fe-S KMPLEKSI [Fe 4 S 4 ](S Cys ) 4 [Fe 2 S 2 ](S Cys ) 2 ( is ) 2

9 CITKRMI em b hemoglobin, mioglobin, citokromi b em c citokrom c em a - citokromi a E + E E + E Fe 2+ Fe 3+ Fe 3+ Fe 2+ em b em c em a PTEK ELEKTRV V VERIGI ZA PRES ELEKTRV AD 0 Standardni redukcijski potencial (V) AD + sukcinat FAD 2 fumarat Kompleks I (AD-koencim Q reduktaza) Kompleks II (sukcinatkoencim Q reduktaza) CoQ Kompleks III (citokrom c reduktaza) cyt c Tok elektronov Kompleks IV (citokrom c oksidaza) ½ čas KMPLEKS I (AD CoQ REDUKTAZA) Transfer elektronov z AD na CoQ (ubikinon) Več kot 30 proteinskih podenot (številni vsebujejo FM in Fe-S centre) Pot: AD FM Fe S UQ FeS UQ 4 + se transportirajo iz matriksa v intermembranski / 2 e-

10 KMPLEKS I (AD CoQ REDUKTAZA) Intermembranski otranja mitohondrijska membrana matriks AD + AD KMPLEKS II (SUKCIAT CoQ REDUKTAZA) Sukcinat dehidrogenaza (iz CCK) in acil-coa dehidrogenaza usmerjata elektrone iz substratov, ki jih oksidirata! Je flavoprotein - FAD kovalentno vezan 4 podenote, vsebujejo 2 Fe-S proteina 3 tipi Fe-S centrov: 4Fe-4S, 3Fe-4S, 2Fe-2S Pot: sukcinat (acil-coa) FAD 2 2Fe 2+ UQ 2 eto reakcija: sukcinat + UQ fumarat + UQ 2 CIKLUS CITRSKE KISLIE (CCK) A ELEKTRSK TRASPRT VERIG Fumaraza C4 Fumarat Sukcinat FAD 2 dehidrog. C4 C4 Sukcinat GTP Malat Iz glikolize Malat dehidrog. Sukcinil-SCoA sintetaza GDP C4 C2 Piruvat ksaloacetat AD + + Acetil-SCoA Citrat sintaza C4 AD + + C3 AD + + Iz β-oksidacije Citrat C6 Akonitaza Izocitrat Izocitrat dehidrogen. C5 α-ketoglutarat α-kg dehidrogen. Sukcinil-SCoA C6

11 CIKLUS V β-ksidaciji β-ketotiolaza β-keto-acil-scoa L-hidroksiacil-SCoA dehidrogenaza Razcep ksidacija Acil-SCoA Acil-SCoA krajša za 2-C ksidacija aslednji cikli idratacija Acil-SCoA dehidrogenaza A ELEKTRSK TRASPRT VERIG trans Δ 2 -enoil-scoa Enoil-SCoA hidrataza (krotonaza) L-β-hidroksi-acil-SCoA KMPLEKSA II I III Kompleks III Kompleks II Intermembranski matriks sukcinat fumarat KMPLEKS III (CoQ CITKRM c REDUKTAZA) CoQ oddaja elektrone na Cyt c in prenaša + skozi mitohondrijsko membrano v t.i. redoks-ciklu: Q-ciklu Citokromi proteinski prenašalci elektronov, ki imajo kot prostetično skupino hem! Poglavitni transmembranski protein v kompleksu III je citokrom b - s hemoma b L in b Citokromi, kot tudi Fe in Fe-S centri, so eno-elektronski prenašalci Cyt c je vodotopen elektronski prenašalec

12 Q CIKLUS CoQ 2 lahko odda dva elektrona hkrati, citokromi pa lahko sprejmejo samo enega elektroni se v kompleksu III razdelijo na dve ločeni, a vseeno povezani poti, ki sestavljata Q-ciklus. Iz 2 CoQ 2 : 2 elektrona za redukcijo 2 molekul citokroma c 2 elektrona za regeneracijo ene molekule CoQ 2. 2 CoQ cit c (ox.) + CoQ 2 CoQ + 2 cit c (red.) + CoQ Q-ciklus vzdržuje protonski gradient! 1. polovica Q-cikla Intermembranski Qp Q CIKLUS matriks 2. polovica Q-cikla Intermembranski Qn Qp matriks Qn

13 KMPLEKS IV (CITKRM c KSIDAZA) Elektroni s citokroma c se uporabijo v 4-elektronski redukciji 2 za tvorbo proteinski kompleks Kisik je končni akceptor za elektrone v verigi! Citokrom c oksidaza uporablja 2 hema (citokroma a in a 3 ) in dvoje bakrovih redoks-centrov Samo citokroma a in a 3 lahko neposredno preneseta elektrone na kisik! Kompleks IV transportira tudi + skozi notr.mitohondrijsko membrano KMPLEKS IV Intermembranski Matriks TVRBA METABLE VDE A KMPLEKSU IV

14 KSIDATIVA FSFRILACIJA Kombinacija dveh procesov: 1. Toka elektronov od AD (ali FAD 2 ) do 2 : 2. Fosforilacije ADP z Pi v ATP, ki jo poganja encim ATP-sintaza Procesa sta povezana eden z drugim in sta soodvisna. eto reakcija mitohondrijske oksidacije AD: AD ADP + 3 Pi + ½ 2 AD ATP (FAD = nastanek 2 ATP!) SKLPITEV TRASPRTA ELEKTRV S SITEZ ATP Sklopitvena mesta: 1. a AD-CoQ reduktazi (kompleks I) 2. a citokrom c-reduktazi (kompleks III) 3. a citokrom c-oksidazi (kompleks IV) Potovanje 2 elektronov prek vsakega sklopitvenega mesta omogoči nastanek ene molekule ATP s fosforilacijo ADP. SKLPITEV ELEKTRSKEGA TRASPRTA I SITEZE ATP Intermembranski Matriks sukcinat fumarat MEST 1 MEST 2 MEST 3 ATP ATP ATP

15 KAK PTEKA SKLPITEV? Teorije: 1. Slater, Visokoenergijski intermediati, ki nastanejo pri prenosu elektronov, posredujejo energijo za nastanek ATP 2. Boyer - Visokoenergijske strukturne oblike proteinov ujamejo energijo, nastalo ob prenosu elektronov 3. Peter Mitchel (1961.) Kemiosmozna sklopitev: Pri prenosu elektronov po členih verige za prenos elektronov v notranji mitohondrijski membrani prihaja do usmerjenega črpanja protonov prek notranje mitohondrijske membrane iz matriksa v medmembranski. KEMISMZA SKLPITEV- ASTAEK PRTSKEGA GRADIETA Matriks 4 Medmembranski Δp = 1.4 ATP SITAZA (F 0 -F 1 ATPaza) Encimski kompleks, vsajen v notranjo mitohondrijsko membrano. Povezuje transmembranski protonski tok s sintezo ATP. Enote: F 0 zasidrana v membrano, nosi podenoto F 1. Tvori transmembranski kanal, skozi katerega potujejo protoni. Je iz 3 hidrofobnih podenot (a, b, c) v kombinaciji a 1 b 2 c F 1 periferna enota, vsebuje katalitično mesto. Sestavljena iz več podenot (α, β, γ, δ, ε) v kombinaciji α 3 β 3 γδε. Energija, ki se sprosti zaradi porušenja protonskega gradienta, se prenese na ATP sintazo.

16 DELVAJE ATP SITAZE Matriks F 1 F 0 Stator Rotor Medmembr. Vezava + na Asp61 DELVAJE ATP SITAZE Medmembr. F 0 F 1 Matriks REGULACIJA KSIDATIVE FSFRILACIJE Uravnavanje toka elektronov po verigi: koncentracija ADP! Veliko ADP: aktivacija encimov (glikogen-fosforilaza, fosfofruktokinaza, citrat-sintaza).

17 PRUČEVAJE VERIGE ZA TRASPRT ELEKTRV 1. Primerjave absorpcijskih spektrov prenašalcev v oksidirani in reducirani obliki 2. Meritve standardnih oksidoredukcijskih potencialov za posamezne člene prenašalne verige 3. Inhibicija mitohondrijskega prenosa elektronov IIBITRJI KSIDATIVE FSFRILACIJE Rotenon Amital Demerol 2-tenoiltrifluoroaceton Antimicin A1 Karboksin Dicikloheksilkarbodiimid (DCCD) ligomicin A TARČE IIBITRJEV KSIDATIVE FSFRILACIJE

18 METILFEILPIRIDI - IIBITR AD CoQ REDUKTAZE C 3 eroin + Monoamin oksidaza C 3 + MPTP MPP + Celična smrt (substantia nigra) RAZKLPITEV TKA ELEKTRV I FSFRILACIJE ADP Razklopitveni protein (termogenin) Medmembr. toplota Matriks Lysichiton americanum DIITRFEL Razklopnik verige za prenos elektronov Uporabljan kot shujševalno sredstvo v 1. polovici 20. stoletja

19 EKSPRT ATP UCUPLERS ATP/ADP TRASLKAZA (SVI, KI Matriks DKLPIJ ELEKTRSKI TRASPRT D SITEZE ATP) Intermembranski RECIKLIRAJE CITPLAZEMSKEGA AD AD iz citoplazme ne more potovati neposredno skozi notranjo mitohondrijsko membrano v matriks. Prenašalni sistemi za AD, nastal v citoplazmi skeletnih mišic in možganov : glicerol-3-fosfatni prenašalni sistem. ksidacija vsake molekule AD da 2 molekuli ATP (popolna oksidacija glukoze da 36 molekul ATP). Jetra, srčna mišica: malat-aspartatni prenašalni sistem. ksidacija vsake molekule AD da 3 molekule ATP (popolna oksidacija glukoze da 38 molekul ATP). 1. EKSKIAZA 2. FSFGLUK- IZMERAZA REAKCIJE V GLIKLIZI Glukoza Dihidroksiadeton fosfat 5. TRIZAFSFAT- IZMERAZA Gliceraldehid 3- fosfat 6. GLICERALDEID 3-FSFAT DEIDRGEAZA 1,3-Bifosfoglicerat 10. PIRUVAT KIAZA Glukoza 6-fosfat 4. ALDLAZA Fruktoza 6-fosfat 3. FSF- FRUKTKIAZA 7. FSFGLICERAT KIAZA Fruktoza 1,6-bifosfat 9. ELAZA 3-Fosfoglicerat 8. FSFGLICERAT MUTAZA Piruvat Fosfoenolpiruvat 2-Fosfoglicerat

20 GLICERL-3-FSFAT PREAŠALI SISTEM citosolna glicerol 3-fosfat dehidrogenaza Dihidroksiaceton fosfat Glicerol 3-fosfat Mitohondrijska glicerol 3-fosfat dehidrogenaza TRAJA MITDRIJSKA MEMBRAA MALAT-ASPARTATI PREAŠALI SISTEM glukoza malat malat Gliceraldehid 3-fosfat mitohindrijska malat dehidrogenaza 1,3-BPG piruvat TRAJA MITDRIJSKA MEMBRAA

21 IZKRISTEK EERGIJE PRI PPLI KSIDACIJI GLUKZE metabolična stopnjaad FAD 2 fosforilacija na ravni substrata glikoliza 2(cit) 0 2(ATP) oksidacija piruvata 2(mit) 0 0 citratni ciklus 6(mit) 2 2(GTP) skupaj 2(cit) 2 4 8(mit) ksidativna fosforilacija: Mehanizem glicerol-3-fosfata 2 cit. AD x 2 ATP = 4 ATP 8 mit. AD x 3 ATP = 24 ATP 2 FAD 2 X 2 ATP = 4 ATP direktna fosforilacija sub. = 4 ATP (ali GTP) Skupaj 36 ATP Malat-aspartatni prenašalni sistem 2 cit. AD x 3 ATP = 6 ATP 8 mit. AD x 3 ATP = 24 ATP 2 FAD 2 X 2 ATP = 4 ATP fosforilacija na ravni sub. = 4 ATP (ali GTP) Skupaj 38 ATP EAČBA ZA PPL KSIDACIJ GLUKZE V SKELETI MIŠICI Glukoza + 36 ADP + 36 Pi C ATP IZKRISTEK EERGIJE PRI PPLI KSIDACIJI PALMITATA metabolična stopnja AD FAD 2 fosforilacija na ravni substrata (ATP ali GTP) aktivacija s CoA β-oksidacija (sedem obratov) 7 (mitohondriji) 7 0 citratni ciklus (osem obratov) 24 (mitohondriji) 8 8 vsota oksidativna fosforilacija 31 AD x 3 ATP...= 93 ATP 15 FAD 2 x 2 ATP... = 30 ATP fosforilacija na ravni substrata = 6 ATP vsota 129 ATP

Nastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP

Nastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP Nastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP Glavne metabolične poti glukoze Glikoliza (Embden Meyerhofova metabolna pot) Fosfoglukonatna (pentozafosfatna) pot: nekatere živali Katabolizem

Διαβάστε περισσότερα

UVOD CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN

UVOD CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN Glavne metabolične poti oglj. hidratov pri rastlinah in živalih GLIKOGEN, ŠKROB Riboza 5-fosfat + NADPH+H + katabolizem fosfoglukonatna

Διαβάστε περισσότερα

Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih.

Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih. Izhodne spojine:, laktat, in drugi intermediati cikla TKK glukogene aminokisline, glicerol Kaj pa maščobne kisline? Ireverzibilne

Διαβάστε περισσότερα

METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV

METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV KAKO CELICA DOBI GLUKOZO IN OSTALE MONOSAHARIDE? HRANA ZNOTRAJCELIČNI GLIKOGEN ali ŠKROB razgradnja s prebavnimi encimi GLUKOZA in ostali monosaharidi fosforilitična cepitev

Διαβάστε περισσότερα

UVOD CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN. Glavne metabolične poti oglj. hidratov pri rastlinah in živalih

UVOD CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN. Glavne metabolične poti oglj. hidratov pri rastlinah in živalih CIKLUS CITRNSKE KISLINE (CCK) = KREBSV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBKSILNIH KISLIN Glavne metabolične poti oglj. hidratov pri rastlinah in živalih GLIKGEN, ŠKRB Riboza 5-fosfat + NADPH+H + katabolizem fosfoglukonatna

Διαβάστε περισσότερα

Metabolizem in energija

Metabolizem in energija Metabolizem in energija . Metabolizem Vsota vseh kemijskih reakcij v organizmu, njihovo uravnavanje, in vse energetske spremembe ki potekajo v organizmih. Metabolizem vključuje različne metabolične poti,

Διαβάστε περισσότερα

Razgradnja maščobnih kislin. Ketonska telesa H + NAD+ NADH. Pregled metabolizma MK. lipoprotein-lipaza. maščobne kisline.

Razgradnja maščobnih kislin. Ketonska telesa H + NAD+ NADH. Pregled metabolizma MK. lipoprotein-lipaza. maščobne kisline. Razgradnja maščobnih kislin Ketonska telesa Pregled metabolizma MK stradanje computing hranjeno stanje triacilgliceroli v hilomikronih in VLDL kladiščenje maščob maščobno tkivo An overview of fatty acidhormonsko

Διαβάστε περισσότερα

METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV

METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV METABLIZEM GLJIKVIH HIDRATV KAK CELICA DBI GLUKZ IN STALE MNSAHARIDE? HRANA ZNTRAJCELIČNI GLIKGEN ali ŠKRB razgradnja s prebavnimi encimi GLUKZA in ostali monosaharidi fosforilitična cepitev prenos do

Διαβάστε περισσότερα

DIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06

DIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06 DIHANJE Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Fotosinteza + Dihanje + Svetlobno dihanje Dihanje Substrat: škrob saharoza fruktani drugi sladkorji lipidi organske kisline proteini

Διαβάστε περισσότερα

DIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - UNI

DIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - UNI DIHANJE Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Agronomija - UNI Fotosinteza + Dihanje + Svetlobno dihanje Dihanje Fotosinteza 6CO 2 + 6H 2 O C 6 H 12 O 6 + 6O 2 Fotosintetski

Διαβάστε περισσότερα

CIKLUS LIMUNSKE KISELINE (CLK)

CIKLUS LIMUNSKE KISELINE (CLK) SVEUČILIŠTE U ZAGREBU FAKULTET KEMIJSKOG INŽENJERSTVA I TEHNOLOGIJE CIKLUS LIMUNSKE KISELINE (CLK) Doc. dr. sc. Dragana Vuk Metabolička sudbina piruvata 1. Oksidacijska dekarboksilacija piruvata 2. Ciklus

Διαβάστε περισσότερα

Metabolizem oz. presnova

Metabolizem oz. presnova Metabolizem oz. presnova Metabolne poti Metabolizem (presnova) Vsota vseh kemijskih reakcij v organizmu, njihova koordinacija, regulacija in energetske potrebe Substrati se pretvarjajo v produkte preko

Διαβάστε περισσότερα

Teze predavanj iz mikrobne biokemije*

Teze predavanj iz mikrobne biokemije* Tom Turk Teze predavanj iz mikrobne biokemije* Ljubljana, november 1996, oktober 2003 *slike so na CD v ppt formatu, besedilo v drobnem tisku je priporočljivo ni pa obvezno, Študentom mikrobiologije 1.

Διαβάστε περισσότερα

Nekatere interakcije v lipidnem metabolizmu

Nekatere interakcije v lipidnem metabolizmu Biosinteza maščobnih kislin fosfolipidi glicerol triacilglicerol fosfatidat MK glicerol-p esterifikacija acil-oa A S L i p o g e n e z a steroidi steroidogeneza holesterol holesterogeneza glukoza piruvat

Διαβάστε περισσότερα

RAZGRADNJA MAŠČOBNIH KISLIN METABOLIZEM MAŠČOBNIH KISLIN IN LIPIDOV MAŠČOBNE KISLINE REZERVA ENERGIJE. V ciklus citronske kisline

RAZGRADNJA MAŠČOBNIH KISLIN METABOLIZEM MAŠČOBNIH KISLIN IN LIPIDOV MAŠČOBNE KISLINE REZERVA ENERGIJE. V ciklus citronske kisline METABLIZEM MAŠČBNIH KISLIN IN LIPIDV MAŠČBNE KISLINE REZERVA ENERGIJE Glikogen kratkoročno gorivo (človek 70 kg 7500 kj) Maščobe dolgoročno gorivo (človek 70 kg do 400 000 kj) Glavno gorivo maščobne kisline,

Διαβάστε περισσότερα

OKSIDACIJSKA FOSFORILACIJA

OKSIDACIJSKA FOSFORILACIJA OKSIDACIJSKA FOSFORILACIJA Sinteza ATP B. Mildner & M. Kekez 2012. 1. Što od navedenog nije dio Mittchelove kemiosmotske hipoteze? a) Dio energije koji se dobiva transportom elektrona koristi se za dobivanje

Διαβάστε περισσότερα

Glikoliza. Metabolične poti. Organizacija metaboličnih poti Ciklična pot (intermediati se reciklirajo) Kako poteka oksidacija goriv v našem organizmu?

Glikoliza. Metabolične poti. Organizacija metaboličnih poti Ciklična pot (intermediati se reciklirajo) Kako poteka oksidacija goriv v našem organizmu? Glikoliza Sežig v bombnem kalorimetru organizacija in osnove uravnavanja metaboličnih poti aerobna glikoliza anaerobna glikoliza vstop drugih sladkorjev v glikolizo glicerolfosfatni in malat-aspartatni

Διαβάστε περισσότερα

MAŠČOBNE KISLINE REZERVA ENERGIJE

MAŠČOBNE KISLINE REZERVA ENERGIJE METABLIZEM MAŠČBNIH KISLIN IN LIPIDV MAŠČBNE KISLINE REZERVA ENERGIJE Glikogen kratkoročno gorivo (človek 70 kg 7500 kj) Maščobe dolgoročno gorivo (človek 70 kg do 400 000 kj) Glavno gorivo maščobne kisline,

Διαβάστε περισσότερα

pretvarja v nestrupeno obliko, ki lahko vstopa v biosintezo nukleotidov *i) NH 4

pretvarja v nestrupeno obliko, ki lahko vstopa v biosintezo nukleotidov *i) NH 4 1. Piruvat karboksilaza a) je aktivirana z acetil koencimom A b) je regulatorni encim glukoneogeneze c) se nahaja v citosolu d) vsebuje prostetično skupino biotin e) potrebuje za svojo aktivnost NADH *f)

Διαβάστε περισσότερα

Katedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1

Katedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Katedra za farmacevtsko kemijo Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Sinteza kompleksa [Mn 3+ (salen)oac] Zakaj uporabljamo brezvodni

Διαβάστε περισσότερα

Fotosinteza. 1. Sinteza NADPH+H + in ATP 2. Fiksacija CO 2

Fotosinteza. 1. Sinteza NADPH+H + in ATP 2. Fiksacija CO 2 Fotosinteza 1. Sinteza NADPH+H + in ATP 2. Fiksacija CO 2 Oris 1 Fotoreaktivnost klorofila 2 Z-shema fotosinteze 3 Svetlobno-gnana ATP-sinteza - Fotofosforilacija 4 Fiksacija ogljikovega dioksida 5 Calvin-Bensonov

Διαβάστε περισσότερα

Svetlosna energija absorbuje se hlorofilima u biljnim ćelijama. Hloroplast

Svetlosna energija absorbuje se hlorofilima u biljnim ćelijama. Hloroplast Svetlosna energija absorbuje se hlorofilima u biljnim ćelijama Hloroplast Procesom ćelijskog disanja deponovana energija u šećerima erima prevodi se u ATP i druge energetske metabolite. Istovremeno se

Διαβάστε περισσότερα

Ciklus limunske kiseline-2

Ciklus limunske kiseline-2 Ciklus limunske kiseline-2 Boris Mildner Katabolizam proteina, masti i ugljikohidrata u tri faze staničnog disanja. Faza 1.: oksidacija masnih kiselina, masti i ugljikohidrata kako bi nastao acetil-coa.

Διαβάστε περισσότερα

Mitohondriji i kloroplasti Stanično disanje Fotosinteza Evolucija metaboličkih reakcija

Mitohondriji i kloroplasti Stanično disanje Fotosinteza Evolucija metaboličkih reakcija Mitohondriji i kloroplasti Stanično disanje Fotosinteza Evolucija metaboličkih reakcija MITOHONDRIJI -u svim eukariotskim stanicama -njihov broj ovisi o metaboličkoj aktivnosti stanice (nekoliko stotina

Διαβάστε περισσότερα

Glukoneogeneza i regulacija glukoneogeneze

Glukoneogeneza i regulacija glukoneogeneze Glukoneogeneza i regulacija glukoneogeneze Boris Mildner Glukoneogeneza Sinteza ugljikohidrata iz jednostavnih preteča Put od fosfoenolpiruvata do glukoza 6-fosfata zajednički je za mnoge preteče ugljikohidrata.

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ BIOKEMIJE ZA BIOLOGE (1. ROK)

IZPIT IZ BIOKEMIJE ZA BIOLOGE (1. ROK) IZPIT IZ BIOKEMIJE ZA BIOLOGE (1. ROK) 25. 01. 2006. Vpisna številka: Št. točk: Procenti: Ocena: Na vprašanja 1-19 odgovoriš tako, da obkrožiš črko pred odgovorom, za katerega meniš, da je pravilen. Možnih

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

DOLOČANJE)ENCIMSKE)AKTIVNOSTI)V)KLINIČNE)NAMENE)

DOLOČANJE)ENCIMSKE)AKTIVNOSTI)V)KLINIČNE)NAMENE) DLČANJEENCIMSKEAKTIVNSTIVKLINIČNENAMENE 20encimovseru=nskopregledujevkliniki 1954sougotovilipovezanostsrčnegainfarktainpovišanekonc. aspartataminotransferazevserumu danesnarapolagovelikoabzapreciznodoločanjekoncproteinov

Διαβάστε περισσότερα

ZGRADBA ENCIMOV ENCIMI ENCIMI REAKCIJE, KINETIKA IN INHIBICIJA. Aktivni samo v nativni konformaciji. M = Da. Enostavni in sestavljeni

ZGRADBA ENCIMOV ENCIMI ENCIMI REAKCIJE, KINETIKA IN INHIBICIJA. Aktivni samo v nativni konformaciji. M = Da. Enostavni in sestavljeni EIMI REAKIJE, KIETIKA I IIBIIJA Visoko specializirani proteini in mala skupina katalitičnih molekul RA biološki katalizatorji Katalizirajo kemijske reakcije v živih organizmih - pospeševanje do 10 6-10

Διαβάστε περισσότερα

METABOLIZEM MAŠČOBNIH KISLIN IN LIPIDOV

METABOLIZEM MAŠČOBNIH KISLIN IN LIPIDOV METABLIZEM MAŠČBNIH KISLIN IN LIPIDV CIKLUS V β-ksidaciji β-ketotiolaza β-keto-acil-scoa L-hidroksiacil-SCoA dehidrogenaza Razcep ksidacija Acil-SCoA Acil-SCoA krajša za 2-C Hidratacija ksidacija Naslednji

Διαβάστε περισσότερα

METABOLIZAM UGLJENIH HIDRATA

METABOLIZAM UGLJENIH HIDRATA METABOLIZAM UGLJENIH HIDRATA 14.02.2018. Zbirni pregled glikolize i ciklusa trikarboksilnih kiselina Glikoliza omogućava oksidaciju glukoze u uslovima sa ili bez O 2. U uslovima prisustva O 2,

Διαβάστε περισσότερα

Uvod u metabolizam - procesi izgradnje i razgradnje u živoj stanici

Uvod u metabolizam - procesi izgradnje i razgradnje u živoj stanici Metabolizam Uvod u metabolizam - procesi izgradnje i razgradnje u živoj stanici Izv. prof. dr. sc. Lidija Šver jelokupnost svih kemijskih pretvorbi u stanici ili organizmu Pretvorba (transformacija) tvari

Διαβάστε περισσότερα

Prehrana in metabolizem

Prehrana in metabolizem Prehrana in metabolizem Hranila Energija Kataliza in encimi Oksidacije-redukcije Prenašalci elektronov Visoko energetske spojine Fermentacija Respiracija in transport elektronov Metabolizem vsi kemični

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

Matjaž Zorko Medicinska fakulteta

Matjaž Zorko Medicinska fakulteta Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, 2009 MOLEKULARNA ENCIMOLOGIJA KLASIFIKACIJA IN NOMENKLATURA ENCIMOV (s primeri) Matjaž Zorko Medicinska fakulteta GLEJ: http://ibk.mf.uni-lj.si/teaching/lab_medicina/default.html

Διαβάστε περισσότερα

ENCIMI V ORGANIZIRANIH SISTEMIH

ENCIMI V ORGANIZIRANIH SISTEMIH ENCIMI V ORGANIZIRANIH SISTEMIH EC klasifikacija: po reakcijah, ki jih katalizira Encimski sistemi: so poteini z več kot eno encimsko akevnostjo RazvrsEtev po organiziranose: muleencimski protein proteini

Διαβάστε περισσότερα

KOENCIMI IN VITAMINI REGULACIJA ENCIMSKE AKTIVNOSTI KOENCIMI

KOENCIMI IN VITAMINI REGULACIJA ENCIMSKE AKTIVNOSTI KOENCIMI REGULAIJA EIMSKE AKTIVSTI Regulacija na genetskem nivoju ormoni Prisotnost koencimov in esencialnih kovinskih ionov Kovalentne modifikacije Izoencimi Proteolitska aktivacija Alosterične interakcije KEIMI

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

Aminokiseline. Anabolizam azotnihjedinjenja: Biosinteza aminokiselina, glutationa i biološki aktivnih amina 22.12.2014

Aminokiseline. Anabolizam azotnihjedinjenja: Biosinteza aminokiselina, glutationa i biološki aktivnih amina 22.12.2014 Anabolizam azotnihjedinjenja: Biosinteza aminokiselina, glutationa i biološki aktivnih amina Predavanja iz opšte biohemije Školska 2014/2015. godina Aminokiseline 1 Metabolizam aminokiselina Proteini iz

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

Organele života i smrti

Organele života i smrti MITOHONDRIJE Organele života i smrti OTKRIĆE MITOHONDRIJA 1857. Albert Kolliker uređeni nizovi granula u mišićnim ćelijama 1893. Richard Altman bioblasti vrsta bakterija? 1. menjaju oblik 2. umnožavaju

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

TRANSPORT RAZTOPIN. Agronomija - UNI

TRANSPORT RAZTOPIN. Agronomija - UNI TRANSPORT RAZTOPIN Agronomija - UNI Transport na celičnem nivoju oz. transport preko membrane je osnova za transport na višjih nivojih (tkiva). Pomen biološki membran (plazmalema, tonoplast,...) homeostaza

Διαβάστε περισσότερα

FOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ

FOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ FOTOSINTEZA FOTOSINTEZA je proces, pri katerem s pomočjo svetlobne energijje nastajajo v živih celicah organske spojine. 1772 Priestley RASTLINA slab zrak dober zrak Rastlina s pomočjo svetlobe spreminja

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije proteinov (pogojene s strukturo)

Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Oporna funkcija (strukturni proteini, npr keratini, kolagen...) Transport/skladiščenje molekul (ligandov, npr. O2 v Hb, Mb) Uravnavanje - DNA-vezavni proteini

Διαβάστε περισσότερα

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

Disanje (Respiracija)

Disanje (Respiracija) Disanje (Respiracija) Osim fotosinteze, deo primarnog metabolizma biljaka je i proces ćelijskog disanja (respiracija). Dok se u fotosintezi procesima redukcije iz CO2 i vode sintetišu organska jedinjenja,

Διαβάστε περισσότερα

ENCIMI ZGRADBA ENCIMOV NEKATERI ENCIMI IN NJIHOVI KOFAKTORJI

ENCIMI ZGRADBA ENCIMOV NEKATERI ENCIMI IN NJIHOVI KOFAKTORJI Visoko specializirani proteini in mala skupina katalitičnih molekul RNA biološki katalizatorji Katalizirajo kemijske reakcije v živih organizmih - pospeševanje do 10 6-10 16 x Zmanjšajo E a, ne vplivajo

Διαβάστε περισσότερα

[ E] [ ] kinetika encimske pretvorbe. razpolovni čas. ln pretvorba encimov sledi kinetiki prvega reda

[ E] [ ] kinetika encimske pretvorbe. razpolovni čas. ln pretvorba encimov sledi kinetiki prvega reda kinetika encimske pretvorbe pretvorba encimov sledi kinetiki prvega reda sinteza encimov sledi kinetiki nultega reda v ravnotežju de = k E s kd dt [ ] ' ' [ Et ] k s ks ' ' [ E ] k [ E ] k [ E ] = 1 e

Διαβάστε περισσότερα

Ugljikohidrati i glikoliza

Ugljikohidrati i glikoliza Ugljikohidrati i glikoliza Seminar 11b 1 1. Suspenzija stanica kvasca uzgajana je u anaerobnim uvjetima te se glukoza fermentirala u etanol i O 2. Ako se želi promatrati količina 14 O 2, na kojem mjestu

Διαβάστε περισσότερα

[ C][ D] [ A][ B] Integracija metabolizma. Metabolički putevi koji omogućuju život izuzetno su složeni i međusobno isprepleteni

[ C][ D] [ A][ B] Integracija metabolizma. Metabolički putevi koji omogućuju život izuzetno su složeni i međusobno isprepleteni Metabolički putevi koji omogućuju život izuzetno su složeni i međusobno isprepleteni Integracija metabolizma Mitohondriji u štapićima Svi metabolički putevi moraju udovoljiti dvama uvjetima 1. individualne

Διαβάστε περισσότερα

Kloroplasti. Fotosinteza Mitohondriji Stanično disanje

Kloroplasti. Fotosinteza Mitohondriji Stanično disanje Kloroplasti Fotosinteza Mitohondriji Stanično disanje http://en.wikipedia.org/wiki/plas tid PLASTIDI Organeli biljnih stanica i stanica algi Proizvodnja i pohranjivanje šećera i drugih molekula Pigmenti

Διαβάστε περισσότερα

Put pentoza fosfata. B. Mildner. Put pentoza fosfata

Put pentoza fosfata. B. Mildner. Put pentoza fosfata Put pentoza fosfata B. Mildner Put pentoza fosfata Svrha ovog puta je: A) da se stanici omogući dovoljno NADPH, koji služi kao reducens u biosintetskim reakcijama kao i u zaštiti stanica od kisikovih radikala.

Διαβάστε περισσότερα

Oksidativna fosforilacija

Oksidativna fosforilacija Oksidativna fosforilacija Oksidativna fosforilacija U eukariota u mitohondrijama. Odigrava se redukcija O2 do H2O. Donori elektrona su NADH i FADH2. Najvedi deo energije za svoj rast, održavanje i rad

Διαβάστε περισσότερα

svetloba CO 2 H 2 O C 6 H 12 O 6 + O 2

svetloba CO 2 H 2 O C 6 H 12 O 6 + O 2 FOTOSINTEZA svetloba H 2 O CO 2 C 6 H 12 O 6 + O 2 fotosinteza = sinteza organskih spojin s pomočjo svetlobe fotosinteza = PRIMARNA PRODUKCIJA v fotosintezi rastline izrabljajo energijo sončnega sevanja

Διαβάστε περισσότερα

TRANSPORT RAZTOPIN. Agronomija - UNI 2005/06

TRANSPORT RAZTOPIN. Agronomija - UNI 2005/06 TRANSPORT RAZTOPIN Transport na celičnem nivoju oz. transport preko membrane je osnova za transport na višjih nivojih (tkiva). Pomen biološki membran (plazmalema, tonoplast,...) homeostaza rastlinske celice

Διαβάστε περισσότερα

Encimi. Splošne lastnosti - osnove delovanja, specifičnost, energijski vidik nekatalizirane in encimsko katalizirane reakcije

Encimi. Splošne lastnosti - osnove delovanja, specifičnost, energijski vidik nekatalizirane in encimsko katalizirane reakcije Encimi Splošne lastnosti - osnove delovanja, specifičnost, energijski vidik nekatalizirane in encimsko katalizirane reakcije Kofaktorji, koencimi in prostetične skupine Mehanizmi encimske katalize Klasifikacija

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

Biološke membrane in transport Model tekočega mozaika, asimetričnost, omogočeno lateralno gibanje lipidov in proteinov, oligosahardine verige lipidov

Biološke membrane in transport Model tekočega mozaika, asimetričnost, omogočeno lateralno gibanje lipidov in proteinov, oligosahardine verige lipidov Biološke membrane in transport Model tekočega mozaika, asimetričnost, omogočeno lateralno gibanje lipidov in proteinov, oligosahardine verige lipidov in proteinov na zunanji strani Sestava in struktura

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije proteinov (pogojene s strukturo)

Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Oporna funkcija (strukturni proteini, npr keratini, kolagen...) Transport/skladiščenje določenih molekul (ligandov, npr. Hb, Mb) Uravnavanje procesov (DNA-vezavni

Διαβάστε περισσότερα

Biologija celice. ločljivost: oko 0'2 mm,svetlobni mikroskop 0'2 μm, elektronski 0'2 ηm

Biologija celice. ločljivost: oko 0'2 mm,svetlobni mikroskop 0'2 μm, elektronski 0'2 ηm Biologija celice Živa bitja: - so kemijsko kompleksna in visoko organizirana (celična zgradba) - imajo presnovo (metabolizem), uporabljajo in pretvarjajo energijo o disimilacija (katabolizem)-razgradnji

Διαβάστε περισσότερα

Digestión de los lípidos

Digestión de los lípidos Digestión de los lípidos El 90% de los lípidos de la dieta está conformado por triacilglicéridos. El 10% restante está compuesto por fosfolípidos, colesterol, ésteres de colesterol y ácidos grasos libres

Διαβάστε περισσότερα

Mehanizmi encimske katalize

Mehanizmi encimske katalize Mehanizmi encimske katalize Kompleks ES stabilizirajo šibke interakcije Sledi razcep ES in nastanek vezi po različnih mehanizmih, ki vključujejo prehodni nastanek kovalentnih vezi - približanje in orientacija

Διαβάστε περισσότερα

Encimska kinetika govori o hitrosti encimske reakcije

Encimska kinetika govori o hitrosti encimske reakcije Encimska kinetika govori o hitrosti encimske reakcije uvod encimska kinetika po Michaelisu in Mentenovi kinetika večsubstratnih encimskih reakcij kinetika alosteričnih encimov encimska inhibicija Kako

Διαβάστε περισσότερα

Rešitve nalog. Biologija. za gimnazije

Rešitve nalog. Biologija. za gimnazije Rešitve nalog Biologija za gimnazije 1 Značilnosti živega (str. 8) 1. Citoplazma, celična membrana, metabolizem (celici lastni presnovni mehanizmi). 2. a) velikost Virusi so zelo majhni, v splošnem 50-

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

Energetski metabolizem

Energetski metabolizem Energetski metabolizem Metabolne povezave med jetri in mišicami Corijev ciklus Glukoza-alaninski ciklus Možgani potrebe po glukozi: 120 g/dan (t.j. ca 60% ob počitku) za vzdrževanje membranskih potencialov

Διαβάστε περισσότερα

Ciklus limunske kiseline-1 KOMPLEKS PIRUVAT DEHIDROGENAZE

Ciklus limunske kiseline-1 KOMPLEKS PIRUVAT DEHIDROGENAZE Ciklus limunske kiseline-1 KOMPLEKS PIRUVAT DEHIDROGENAZE Boris Mildner Citratni ciklus /Krebsov ciklus Piruvat koji nastaje glikolizom, umjesto da se reducira u laktat, odnosno u etanol, dalje se oksidira

Διαβάστε περισσότερα

Uravnavanje encimske aktivnosti

Uravnavanje encimske aktivnosti Uravnavanje encimske aktivnosti Uvod Mehanizmi encimske katalize Inhibicija encimov Modulacija aktivnosti alosteričnih encimov Uravnavanje encimske aktivnosti: - uravnavanje koncentracije encimov - spreminjanje

Διαβάστε περισσότερα

OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2. Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013

OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2. Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013 OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2 Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013 MORFOLOGIJA IN ZGRADBA BAKTERIJ Oblike bakterij Poznamo razne oblike bakterij in sicer: koki, bacili, vibrioni, spirile, aktinomicete

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

KISLINE IN BAZE ARRHENIUSOVA DEFINICIJA KISLIN IN BAZ

KISLINE IN BAZE ARRHENIUSOVA DEFINICIJA KISLIN IN BAZ 6. KISLINE IN BAZE KISLINE IN BAZE ARRHENIUSOVA DEFINICIJA KISLIN IN BAZ kisline so snovi, ki v vodni raztopini disocirajo vodikove ione (H + ), baze pa snovi, ki v vodni raztopini disocirajo hidroksidne

Διαβάστε περισσότερα

Družina globinov pri človeku in bolezni.

Družina globinov pri človeku in bolezni. Družina globinov pri človeku in bolezni www.muhlenberg.edu/ Mioglobin in hemoglobin spadata v družino globinov Globinsko zvitje Mb β podenota Hb Podobnost aminokislinskega zaporedja Podobnost 3D strukture

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET Goran Stančić SIGNALI I SISTEMI Zbirka zadataka NIŠ, 014. Sadržaj 1 Konvolucija Literatura 11 Indeks pojmova 11 3 4 Sadržaj 1 Konvolucija Zadatak 1. Odrediti konvoluciju

Διαβάστε περισσότερα

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju RAČUN OSTATAKA 1 1 Prsten celih brojeva Z := N + {} N + = {, 3, 2, 1,, 1, 2, 3,...} Osnovni primer. (Z, +,,,, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: sabiranje (S1) asocijativnost x + (y + z) = (x + y)

Διαβάστε περισσότερα

FOTOSINTEZA - ASIMILACIJA OGLJIKA (energetika celice

FOTOSINTEZA - ASIMILACIJA OGLJIKA (energetika celice FOTOSINTEZA Svetloba kot energija: E = h. = h.c/λ (400-700 nm); E = energija; =frekvenca; λ = val. dolžina svetlobe; h = Plankova konstanta (6,625.10 34 J/s); c = hitrost svetlobe Enota : 1μmol s -1 m

Διαβάστε περισσότερα

FOTOSINTEZA - ASIMILACIJA OGLJIKA (energetika celice

FOTOSINTEZA - ASIMILACIJA OGLJIKA (energetika celice FOTOSINTEZA Svetloba kot energija: E = h. = h.c/λ (400-700 nm); E = energija; =frekvenca; λ = val. dolžina svetlobe; h = Plankova konstanta (6,625.10 34 J/s); c = hitrost svetlobe Enota : 1μmol s -1 m

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

Vaje: Električni tokovi

Vaje: Električni tokovi Barbara Rovšek, Bojan Golli, Ana Gostinčar Blagotinšek Vaje: Električni tokovi 1 Merjenje toka in napetosti Naloga: Izmerite tok, ki teče skozi žarnico, ter napetost na žarnici Za izvedbo vaje potrebujete

Διαβάστε περισσότερα

Bioregulatori bioregulatorima. Koenzimi Vitamini

Bioregulatori bioregulatorima. Koenzimi Vitamini BIREGULATRI Bioregulatori Mnogi biohemijski procesi u organizmu zavise od strukture i funkcije specifičnih molekula koji se nalaze u ćeliji. eki od njih su nazvani bioregulatorima. To su najčešće organski

Διαβάστε περισσότερα

METABOLISMO DE GLUCÍDOS (CONTINUACIÓN)

METABOLISMO DE GLUCÍDOS (CONTINUACIÓN) METABLISM DE GLUCÍDS (CNTINUACIÓN) G Estándar de hidrólisis -70-60 Cmpuests fsfrilads y sus energías libres estandar de hidrólisis fsfenlpiruvat -50 1,3-bifsfglicerat -40 Adenina-ribsa-P-P-P Cmpuests de

Διαβάστε περισσότερα

FOTOSINTEZA. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06

FOTOSINTEZA. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06 FOTOSINTEZA Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Agronomija - VSŠ 2005/06 svetloba H 2 O CO 2 C 6 H 12 O 6 + O 2 Agronomija - VSŠ 2005/06 fotosinteza = sinteza organskih spojin

Διαβάστε περισσότερα

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo IZVODI ZADACI ( IV deo) LOGARITAMSKI IZVOD Logariamskim izvodom funkcije f(), gde je >0 i, nazivamo izvod logarima e funkcije, o jes: (ln ) f ( ) f ( ) Primer. Nadji izvod funkcije Najpre ćemo logarimovai

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s

Διαβάστε περισσότερα

1 Uvod v biokemijo. Slika. Nekakj spoznanj s področja biokemije.

1 Uvod v biokemijo. Slika. Nekakj spoznanj s področja biokemije. Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju Prehransko svetovanje - dietetika, 1. stopenjski študij Predmet: Biokemija, 1. letnik Avtorica: Doc. dr. Zala Jenko Pražnikar 1 Uvod v biokemijo Biokemijo

Διαβάστε περισσότερα

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:

Διαβάστε περισσότερα

S t r a n a 1. 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a) MgCl 2 b) Al 2 (SO 4 ) 3 sa njihovim molalitetima, m. za so tipa: M p X q. pa je jonska jačina:

S t r a n a 1. 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a) MgCl 2 b) Al 2 (SO 4 ) 3 sa njihovim molalitetima, m. za so tipa: M p X q. pa je jonska jačina: S t r a n a 1 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a MgCl b Al (SO 4 3 sa njihovim molalitetima, m za so tipa: M p X q pa je jonska jačina:. Izračunati mase; akno 3 bba(no 3 koje bi trebalo dodati, 0,110

Διαβάστε περισσότερα

DISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović

DISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović DISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović Novi Sad April 17, 2018 1 / 22 Teorija grafova April 17, 2018 2 / 22 Definicija Graf je ure dena trojka G = (V, G, ψ), gde je (i) V konačan skup čvorova,

Διαβάστε περισσότερα

6 ogljikovih atomov: HEKSOZE (npr. glukoza, fruktoza, galaktoza) Ločimo dve vrsti glukoze: α glukoza in. β glukoza, ki se

6 ogljikovih atomov: HEKSOZE (npr. glukoza, fruktoza, galaktoza) Ločimo dve vrsti glukoze: α glukoza in. β glukoza, ki se OGLJIKOVI HIDRATI Monosaharidi enostavni sladkorji Spojine C, H, O v razmerju 1:2:1 3 ogljikovi atomi: TRIOZE 5 ogljikovih atomov: PENTOZE (npr. riboza, deoksiriboza) 6 ogljikovih atomov: HEKSOZE (npr.

Διαβάστε περισσότερα

BIOREGULATORI 13.XII.2016.

BIOREGULATORI 13.XII.2016. BIREGULATRI 13.XII.2016. Bioregulatori Mnogi biohemijski procesi u organizmu zavise od strukture i funkcije specifičnih molekula koji se nalaze u ćeliji. eki od njih su nazvani bioregulatorima. To su najčešće

Διαβάστε περισσότερα

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013 Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:

Διαβάστε περισσότερα

Jure Stojan in Marko Goličnik Medicinska fakulteta

Jure Stojan in Marko Goličnik Medicinska fakulteta Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, 2015/16 Program: Laboratorijska biomedicina Predmet: MOLEKULARNA ENCIMOLOGIJA Jure Stojan in Marko Goličnik Medicinska fakulteta Prof. dr. Matjaž Zorko do

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα