ZGRADBA ENCIMOV ENCIMI ENCIMI REAKCIJE, KINETIKA IN INHIBICIJA. Aktivni samo v nativni konformaciji. M = Da. Enostavni in sestavljeni

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "ZGRADBA ENCIMOV ENCIMI ENCIMI REAKCIJE, KINETIKA IN INHIBICIJA. Aktivni samo v nativni konformaciji. M = Da. Enostavni in sestavljeni"

Transcript

1 EIMI REAKIJE, KIETIKA I IIBIIJA Visoko specializirani proteini in mala skupina katalitičnih molekul RA biološki katalizatorji Katalizirajo kemijske reakcije v živih organizmih - pospeševanje do x Zmanjšajo E a, ne vplivajo na ΔG 0 Kontrola poteka vitalnih kemijskih reakcij uravnavanje metabolizma Zelo specifični EIMI Pomembni v diagnostiki in različnih industrijskih panogah Kataliza poteka v aktivnem (katalitičnem) mestu ZGRADBA EIMV Aktivni samo v nativni konformaciji M = Da Enostavni in sestavljeni proteinski del kofaktor (anorganski ion ali kompleksna (metalo)organska molekula koencim) -prost - kovalentno vezan (prostetična skupina) Apoencim (apoprotein)

2 ITERAIALA KLASIFIKAIJA EIMV Št. Razred Tip reakcije 1. KSIDREDUKTAZE Prenos elektronov 2. TRASFERAZE Prenos skupin 3. IDRLAZE Reakcije hidrolize 4. LIAZE Adicija skupin na dvojno vez, ali tvorba dvojne vezi z odstranjevanjem skupin 5. IZMERAZE Prenos skupin znotraj molekule 6. LIGAZE Tvorba -, -S, - in - vezi s kondenzacijo in sproščanjem ATP-ja ATP + D-glukoza glukoza fosfotransferaza ADP + D-glukoza-6-fosfat Klasifikacijsko število: Št. razreda (transferaza) Št. podrazreda (fosfotransferaza) Glukoza kot akceptor fosfatne skupine Fosfotransferaze z -skupino kot akceptorjem KSIDREDUKTAZE - PRIMER AD + AD laktat AD + AD + + piruvat Laktat dehidrogenaza (L-laktat: AD + oksidoreduktaza)

3 TRASFERAZE - PRIMER (d-mp) n + d-tp (d-mp) n+1 + PP i DA polimeraza (Deoksinukleotid trifosfat: DA deoksinukleotidiltransferaza) IDRLAZE - PRIMER ( 3 ) ( 3 ) 3 acetilholin acetat holin 3 Acetilholinesteraza (Acetilholin acetilhidrolaza) LIAZE - PRIMER karbonska kislina + 2 Karboanhidraza (Karbonatna hidrolaza)

4 IZMERAZE - PRIMER 2 P P Dihidroksiaceton fosfat Gliceraldehid 3-fosfat Trioza fosfat izomeraza (D-gliceraldehid-3-fosfat ketoizomeraza) LIGAZE- PRIMER 3 - ATP piruvat oksaloacetat Piruvat karboksilaza (Piruvat: 2 ligaza) UVD V EIMSK KIETIK E + S ES E+P itrost reakcije je definirana kot količina produkta ki nastane, ali količina substrata, ki se razgradi v enoti časa. Monomolekularne reakcije: v = ds/dt = k*s k = v/s (s -1 ) reakcija 1. reda. Bimolekularne reakcije: v = k*s 1* S 2 k = v/s 1 S 2 (M -1 s -1 ) reakcija 2. reda. Pri encimih zveza med v in [S] ni linearna pri visokih [S] prihaja do nasičenja - reakcija 0. reda. (Ena od razlik med encimi in kemičnimi katalizatorji!)

5 SMER I ITRST EIMSKE REAKIJE Razlika med ΔG in ΔE a elotna sprememba proste energije reakcije je povezana z ravnotežno konstanto K r: ΔG 0 = - RT.ln K r (smer reakcije!) Aktivacijska energija je povezana s konstanto hitrosti reakcije: k = k max.e -Ea/RT (hitrost reakcije!) pomba: ni povezave med K r in k!! Encim = katalizator: zmanjša aktivacijsko energijo E a Prehodno stanje Prosta energija, G Aktivacijska energija, E a ΔG nespremnjena! Aktivacijska energija E a z encimom Prosta energija, ΔG Reakcijske koordinate Vpliv temperature na ΔG in E 0 Vpliv encima na ΔG in E 0 Prosta energija, G Prosta energija, G G (S ), T 2 G (S ), T 1 G (S ) G (P ), T 2 G (P ), T 1 Reakc. koordinate Prehodno stanje Prehodno stanje E (nekatalizirano) a nekatal. Prehodno stanje (katalizirano) E a katal. G (P ) Reakc. koordinate

6 KATALITIČE LASSTI EIMV (PVZETEK) 1. Zvišujejo hitrost reakcije z zniževanjem E a 2. V reakciji se ne porabljajo in/ali spreminjajo 3. e vplivajo na ravnotežje reakcije 4. avadno delujejo tako, da tvorijo prehodni kompleks z reaktantom in stabilizirajo prehodno stanje ČASVI PTEK EIMSK KATALIZIRAE REAKIJE Produkt Koncentracija Substrat ES E Čas MIAELIS-METEVA TERIJA Leonor Michaelis Maud Menten

7 MIAELIS-METEV GRAF itrost reakcije v 0 (frakcija V max ) 2,0 1,5 1,0 0,5 V max območje reakcij ničelnega reda (nasičenje) območje prehoda območje reakcij prvega reda 0, K m Koncentracija substrata (n x K m ) MIAELIS-METEVA EAČBA k 1 k 3 E + S ES E+P k 2 k 4 MM enačba: V max [S] v 0 = K m + [S] E encim S substrat P produkt k 1,2,3,4 - hitrostne konstante Pogoji: - zanemarimo pretvorbo P v E in ES - [ES] je v dinamičnem ravnotežju MIAELIS-METEVA KSTATA K m k 1 E + S ES E+P k 2 k 3 Če je k 2 >> k 3 (k 3 je zanemarljiva), je K m = K d kompleksa ES! K m = k 2 + k 3 k 1 Pri večini encimov: K m = M K m = k 2 k 1 Če je k 2 >> k 3, je K m mera za afiniteto med E in S!

8 MAKSIMALA ITRST (V max ) V max teoretična maksimalna hitrost encimsko katalizirane reakcije pri določeni koncentraciji encima V max = k 3.[E] t - je konstanta - v se asimptotično približuje V max PRETVRBE ŠTEVIL (k kat ) I KATALITIČA UČIKVITST k kat /K m k kat je število molekul S, ki jih pretvori 1 mol E v časovni enoti (pri nasičenju E s S, to je [S]>>[E]) Je mera za katalitično učinkovitost. Če velja M-M model (nasičenost E z S): k 3 = k kat = V max /E t Katalitična učinkovitost = k kat /K m cena za učinkovitost encima! PRIMERI VREDSTI K m, k kat I k kat /K m EIM: K m (M) k kat (s) k kat /K m (s -1 M -1 ) Katalaza Karboanhidraza Acetilholinesteraza PVZETEK: V max, K m in k kat so glavni parametri za vrednotenje učinkovitosti encimsko katalizirane reakcije določamo jih eksperimentalno!

9 LIEWEAVER-BURKV GRAF (DVJI REIPRČI GRAF) 2,0 1 K m 1 1 =. + V 0 V max [S] V max 1/V 0 (mmol/min) -1 1,5 1,0-1/K m 0,5 1/V max /[S] (M -1 ) DEJAVIKI, KI VPLIVAJ A EIMSK AKTIVST 1. [S] 2. [E] 3. p 4. T 5. Efektorji: aktivatorji in inhibitorji VPLIV KETRAIJE EIMA v [E]

10 VPLIV p 50 p optimum pepsin v 0 20 tripsin p VPLIV TEMPERATURE 50 temperaturni optimum v temperatura ( ) EFEKTRJI IIBITRJI AKTIVATRJI Reverzibilni -Kompetitivni -ekompetitivni -Mešani -Antikompetitivni Ireverzibilni

11 KMPETITIVA IIBIIJA AKTIV MEST SUBSTRAT KMPETITIVI IIBITR EIM KMPETITIVA IIBIIJA 1/V 0 (mmol/min) -1 2,0 S + I S 1,5 1,0-1/K m 0,5-1/K eff. 1/V max = 1/Veff /[S] (M -1 ) EKMPETITIVA IIBIIJA AKTIV MEST SUBSTRAT AKTIV MEST SUBSTRAT EIM EIM EKMPETITIVI IIBITR REGULATR MEST EKMPETITIVI IIBITR

12 EKMPETITIVA IIBIIJA 1/V 0 (mmol/min) -1 2,0 1,5 1,0 1/V eff. S + I S -1/K m = -1/K eff. 0,5 1/V max /[S] (M -1 ) IREVERZIBILA IIBIIJA Ireverzibilni inhibitor tvori kovalentne ali močne nekovalentne vezi z encimom Acetilholinesteraza 2 3 F P Acetilholinesteraza 2 3 P F DIFP (živčni strup) kovalentna vez AKTIV MEST EIMA Aktivno mesto encima vezavna regija za substrat, tukaj steče razgradnja S v P - specifičnost za substrat (absolutna ali skupinska) - relativno mala, 3D regija v encimu - substrat se na začetku veže v aktivno mesto s šibkimi, nekovalentnimi vezmi produkta encim Kompleks encim-substrat

13 MDELI VEZAVE EIM-SUBSTRAT 1. Model ključa in ključavnice (E. Fischer, 1890) 2. Model induciranega prileganja (D. Koshland, 1958) 3. Model analoga prehodnega stanja DRG ZLMAZA 1. BREZ EIMA Substrat (železni drog) Prehodno stanje (zviti drog) Produkt (zlomljen drog) 2. EIM, KMPLEMETARE SUBSTRATU 3. EIM, KMPLEMETARE PREDEM STAJU (Drog-zvijazozlomaza) BLIKE KATALIZE Kataliza proces, s katerim se povečuje hitrost dosezanja ravnotežja kemijske reakcije Tipi katalize: 1. Zmanjšanje entropije pri tvorbi ES 2. Vpliv bližine in orientacije 3. apetosti, zvijanje vezi 4. Desolvatacija kompleksa ES 5. Kislinsko-bazna kataliza 6. Kovalentna kataliza 7. Kataliza s kovinskim ionom

14 REGULAIJA EIMSKE AKTIVSTI Regulacija na genetskem nivoju ormoni Prisotnost koencimov in esencialnih kovinskih ionov Kovalentne modifikacije Izoencimi Proteolitska aktivacija Alosterične interakcije KEIMI Koencimi: snovi, ki sodelujejo v encimsko kataliziranih reakcijah skupaj z encimi ujni, vendar se kemijsko ne spremenijo Mehanizem delovanja: Prosti mobilni prenašalci e - ali funkcionalnih skupin Vezani kovalentno v zgradbo encima (prostetična skupina) sprejemajo in oddajajo e - ali skupine KEIMI I VITAMII Mnogi vitamini so koencimi ali sestavni deli koencimov (prekurzorji) Vitamine in koencime delimo na: "topne v vodi "topne v maščobah" Vitamini topni maščobah (lipofilni) : A, D, E, K Vitamini topni v vodi (hidrofilni): B, Veliko koencimov vsebuje AMP

15 KEIMI KSID-REDUKTAZ - AD + (nikotinamid adenin dinukleotid) - ADP + (nikotinamid adenin dinukleotid fosfat) - FAD (flavin adenin dinukleotid) - FM (flavin mononukleotid) - lipoat - vitamin (askorbat) - oq (koencim Q, ubikinon), itd. AD + in ADP + Piridinska nukleotida, prenašata 2 elektrona in en proton Prenašata hidridni anion ( - ) od substrata do substrata AD + in ADP + sta prosta in mobilna P P hidridni ion + + AD + AD oksidirana oblika. - 2 reducirana oblika ikotinamid (niacin) 2 ADP + ima tukaj vezan P! VLGA AD + in ADP + Različna vloga vezani so na različne encime: 1) AD + posrednik e - v katabolizmu 2) ADP + posrednik e - v anabolizmu ADP + + = reduktivna moč

16 FAD I FM Izoaloksazin (flavin) Ribitol Riboflavin (vitamin B2) FM FAD 2 P P 2 2 AMP FAD I FM Prenašata dva elektrona in dva protona FAD in FM sta trdno vezana na encime e e R R R FAD (rumen) FAD + semikinon (rdeč ali moder) FAD 2 (brezbarven) LIPIČA KILSIA (LIPAT) kovalentno vezana na lizin v encimu je univerzalni antioksidant, obnavlja aktivno obliko vitamina ksidirana oblika 2 + 2e - Reducirana oblika S S 2 + 2e - S S Lipoat Lizin Lipoamid

17 VITAMI (ASKRBISKA KISLIA, ASKRBAT) Sintetizira jo veličina rastlin in živali zanje ni vitamin Vitamin je močan reducent Deluje kot prenašalec elektronov Askorbat Dehidroaskorbat KEIM Q (UBIKI) ajmanjši in najbolj hidrofoben prenašalec elektronov Del elektronske transportne verige na notranji membrani mitohondrija in v kloroplastih Ubikinon (oq) + + e e R R R Semikinonski intermediat (Q. ) Ubikinol (Q 2 ) KEIMI PREAŠALI 1 -ET SAM (S-adenozil-metionin) Metilacija (prenos 3 ) Karboksi-biotin Karboksilacija (prenos ) Folat (tetrahidrofolat, dihidrofolat) Prenos več različnih 1-enot (napr., - 2 -, itd.)

18 BLIKE 1-SKUPI V BILŠKI SISTEMI R E D U K I J A - 3 Metilna Metilenska idroksimetilenska Karbonilna (okso) Karboksilna 2 K S I D A I J A S-ADEZILMETII (SAM) S metionin + ATP Pi + Pii S + S-adenozilmetionin (SAM) 2 2 Akceptor metilne skupine: Aminokislinski ostanki proteinov ukleotidne baze v DA t-ra oradrenalin Metilirani produkt: metilirane AK v proteinih (Lys, Arg, Asp, Glu) -metiladenin, -metilcitozin metilirane baze v t-ra adrenalin Mobilni prenašalec karboksilne skupine - : nastane -karboksibiotin BITI Kovalentno vezan na lizin Biotinski obroč vezan na encim z dolgo fleksibilno verigo

19 TETRADRFLAT (F 4 ) pteridinski derivat p-aminobenzojska kislina glutamat Skupine z enim -atomom, ki jih prenaša FT 4 : - 3 (metilna) prenos na (metilenska) prenos na 5, 10 -= (formilna) prenos na 10 Folati so donorji 1- enot vseh oksidacijskih stopenj ogljika, razen za 2 KEIMI PREAŠALI AILI STAKV oa (koencim A) aktivacija maščobnih kislin! Karnitin prenos mašč.kislin v mitohondrij oa (oas) KEIM A Funkcije: Aktivacija acilnih skupin za transfer z nukleofilnim napadom (potreben ATP!) Prenaša acilne ostanke (napr. Ac-SoA, palmitoil-soa, itd.) oa Panteinska skupina (vitamin B 3 ) S P 3 3 P 2 ADEZI

20 KEIMI PREAŠALI GLIKZILI STAKV UDP UDP-Glc, UDP-Gal, itd. GDP GDP-Man MP MP-AA KEIMI ZA PRES SULFATA PAPS (fosfoadenozin-fosfosulfat)= aktivni sulfat S P ADEI P KEIMI ZA PRES AMI SKUPIE Piridoksin in piridoksal-fosfat (vitamin B6) Sodelujeta pri pretvorbah aminokislin Sodelujeta v reakcijah: -transaminacije - dekarboksilacije - eliminacije - racemizacije

21 PIRIDKSALFSFAT - TRASAMIAIJA Glu Encim + Pirodoksal-P Asp α-ketoglutarat Encim + Piridoksamin-P ksaloacetat KEIMI ZA PRES FSFATE SKUPIE ATP (tudi GTP) bravnava pozneje! STALI KEIMI Tiamin-pirofosfat (TPP, vitamin B 1 ) vitamin B 12 (kobalamin), itd.

22 RETIL (VITAMI A) Retinol se pretvarja v retinal v očesni retini in se veže na opsin rodopsin-za svetlobo občutljivi pigmentni protein v palčkah in čepkih Vitamin A vpliva na rast in diferenciacijo tkiv 2 retinol 11-cis-retinal Vezava na opsin VITAMI D olekalciferol: nastaja v koži iz 7-dehidroholesterola (UV-svetloba) Ergoholesterol: nastaja iz ergosterola V krvi: 25-hidroksivitamin D (najaktivnejša oblika) Regulira homeostazo kalcija Sodeluje v uravnavanju homeostaze fosfatov olekalciferol 2 VITAMI E (α-tkferl) učinkovit antioksidant preprečuje oksidacijo membranskih lipidov n 3 3

23 VITAMI K Bistven za strjevanje krvi 3n n vitamin K 1 (filokinon) vitamin K 2 (menakinon) REGULATRI EIMI E1 E2 E3 A B D - številni metabolni procesi potekajo v zaporednih encimsko kataliziranih reakcijah - vsaj eden od encimov v tej verigi je regulatoren in določa hitrost celega procesa Vplivi na regulatorne encime: 1. Končni produkt v zaporedju 2. Začetni substrat v zaporedju 3. Intermediat v zaporedju 4. Znanji faktor (hormon) 5. Vse našteto Metabolna Glavni regulatorni encim: E1. integracija ALSTERIČI EIMI Regulatorni encimi, delovanje katerih je regulirano preko reverzibilne, nekovalentne vezave na malo signalno molekulo EFEKTR. Efektor: 1. Pozitiven (stimulira delovanje encima) 2. egativen (zavira delovanje encima) Efektor = substrat homotropna alosterična interakcija. Efektor = substrat heterotropna alosterična interakcija.

24 LASTSTI ALSTERIČI EIMV -ne sledijo Michaelis-Mentenovi kinetiki (sigmoidne, ne hiperbolične krivulje) -imajo kompleksnejšo strukturo (več podenot) -razen katalitičnega, imajo še regulatorno mesto za vezavo efektorja VEZAVA I KATALIZA A EEM MESTU VPLIVA A VEZAV I KATALIZ A DRUGEM MESTU! KIETIČE LASTSTI ALSTERIČI EIMV iperbolična kinetika (ni kooperativnosti) v 0 Sigmoidna kinetika Podenote + kooperativnost izka aktivnost Visoka aktivnost

KOENCIMI IN VITAMINI REGULACIJA ENCIMSKE AKTIVNOSTI KOENCIMI

KOENCIMI IN VITAMINI REGULACIJA ENCIMSKE AKTIVNOSTI KOENCIMI REGULAIJA EIMSKE AKTIVSTI Regulacija na genetskem nivoju ormoni Prisotnost koencimov in esencialnih kovinskih ionov Kovalentne modifikacije Izoencimi Proteolitska aktivacija Alosterične interakcije KEIMI

Διαβάστε περισσότερα

ENCIMI ZGRADBA ENCIMOV NEKATERI ENCIMI IN NJIHOVI KOFAKTORJI

ENCIMI ZGRADBA ENCIMOV NEKATERI ENCIMI IN NJIHOVI KOFAKTORJI Visoko specializirani proteini in mala skupina katalitičnih molekul RNA biološki katalizatorji Katalizirajo kemijske reakcije v živih organizmih - pospeševanje do 10 6-10 16 x Zmanjšajo E a, ne vplivajo

Διαβάστε περισσότερα

Encimska kinetika govori o hitrosti encimske reakcije

Encimska kinetika govori o hitrosti encimske reakcije Encimska kinetika govori o hitrosti encimske reakcije uvod encimska kinetika po Michaelisu in Mentenovi kinetika večsubstratnih encimskih reakcij kinetika alosteričnih encimov encimska inhibicija Kako

Διαβάστε περισσότερα

Mehanizmi encimske katalize

Mehanizmi encimske katalize Mehanizmi encimske katalize Kompleks ES stabilizirajo šibke interakcije Sledi razcep ES in nastanek vezi po različnih mehanizmih, ki vključujejo prehodni nastanek kovalentnih vezi - približanje in orientacija

Διαβάστε περισσότερα

Encimi. Splošne lastnosti - osnove delovanja, specifičnost, energijski vidik nekatalizirane in encimsko katalizirane reakcije

Encimi. Splošne lastnosti - osnove delovanja, specifičnost, energijski vidik nekatalizirane in encimsko katalizirane reakcije Encimi Splošne lastnosti - osnove delovanja, specifičnost, energijski vidik nekatalizirane in encimsko katalizirane reakcije Kofaktorji, koencimi in prostetične skupine Mehanizmi encimske katalize Klasifikacija

Διαβάστε περισσότερα

Matjaž Zorko Medicinska fakulteta

Matjaž Zorko Medicinska fakulteta Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, 2009 MOLEKULARNA ENCIMOLOGIJA KLASIFIKACIJA IN NOMENKLATURA ENCIMOV (s primeri) Matjaž Zorko Medicinska fakulteta GLEJ: http://ibk.mf.uni-lj.si/teaching/lab_medicina/default.html

Διαβάστε περισσότερα

Jure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna hitrost

Jure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna hitrost FFA: Laboratorijska medicina, Molekularna encimologija, 2010/2011 3.predavanje Jure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna

Διαβάστε περισσότερα

Encimi.

Encimi. Encimi Encimi so biološki katalizatorji, ki pospešijo hitrost kemijskih reakcij v bioloških sistemih. Delujejo tako, da znižajo aktivacijsko energijo za pretvorbo reaktantov (imenujemo jih substrati) v

Διαβάστε περισσότερα

Nastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP

Nastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP Nastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP Glavne metabolične poti glukoze Glikoliza (Embden Meyerhofova metabolna pot) Fosfoglukonatna (pentozafosfatna) pot: nekatere živali Katabolizem

Διαβάστε περισσότερα

Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih.

Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih. Izhodne spojine:, laktat, in drugi intermediati cikla TKK glukogene aminokisline, glicerol Kaj pa maščobne kisline? Ireverzibilne

Διαβάστε περισσότερα

Uravnavanje encimske aktivnosti

Uravnavanje encimske aktivnosti Uravnavanje encimske aktivnosti Uvod Mehanizmi encimske katalize Inhibicija encimov Modulacija aktivnosti alosteričnih encimov Uravnavanje encimske aktivnosti: - uravnavanje koncentracije encimov - spreminjanje

Διαβάστε περισσότερα

METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV

METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV KAKO CELICA DOBI GLUKOZO IN OSTALE MONOSAHARIDE? HRANA ZNOTRAJCELIČNI GLIKOGEN ali ŠKROB razgradnja s prebavnimi encimi GLUKOZA in ostali monosaharidi fosforilitična cepitev

Διαβάστε περισσότερα

Prehrana in metabolizem

Prehrana in metabolizem Prehrana in metabolizem Hranila Energija Kataliza in encimi Oksidacije-redukcije Prenašalci elektronov Visoko energetske spojine Fermentacija Respiracija in transport elektronov Metabolizem vsi kemični

Διαβάστε περισσότερα

UVOD CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN

UVOD CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN Glavne metabolične poti oglj. hidratov pri rastlinah in živalih GLIKOGEN, ŠKROB Riboza 5-fosfat + NADPH+H + katabolizem fosfoglukonatna

Διαβάστε περισσότερα

pretvarja v nestrupeno obliko, ki lahko vstopa v biosintezo nukleotidov *i) NH 4

pretvarja v nestrupeno obliko, ki lahko vstopa v biosintezo nukleotidov *i) NH 4 1. Piruvat karboksilaza a) je aktivirana z acetil koencimom A b) je regulatorni encim glukoneogeneze c) se nahaja v citosolu d) vsebuje prostetično skupino biotin e) potrebuje za svojo aktivnost NADH *f)

Διαβάστε περισσότερα

UVOD CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN. Glavne metabolične poti oglj. hidratov pri rastlinah in živalih

UVOD CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN. Glavne metabolične poti oglj. hidratov pri rastlinah in živalih CIKLUS CITRNSKE KISLINE (CCK) = KREBSV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBKSILNIH KISLIN Glavne metabolične poti oglj. hidratov pri rastlinah in živalih GLIKGEN, ŠKRB Riboza 5-fosfat + NADPH+H + katabolizem fosfoglukonatna

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

[ E] [ ] kinetika encimske pretvorbe. razpolovni čas. ln pretvorba encimov sledi kinetiki prvega reda

[ E] [ ] kinetika encimske pretvorbe. razpolovni čas. ln pretvorba encimov sledi kinetiki prvega reda kinetika encimske pretvorbe pretvorba encimov sledi kinetiki prvega reda sinteza encimov sledi kinetiki nultega reda v ravnotežju de = k E s kd dt [ ] ' ' [ Et ] k s ks ' ' [ E ] k [ E ] k [ E ] = 1 e

Διαβάστε περισσότερα

1 Uvod v biokemijo. Slika. Nekakj spoznanj s področja biokemije.

1 Uvod v biokemijo. Slika. Nekakj spoznanj s področja biokemije. Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju Prehransko svetovanje - dietetika, 1. stopenjski študij Predmet: Biokemija, 1. letnik Avtorica: Doc. dr. Zala Jenko Pražnikar 1 Uvod v biokemijo Biokemijo

Διαβάστε περισσότερα

Razgradnja maščobnih kislin. Ketonska telesa H + NAD+ NADH. Pregled metabolizma MK. lipoprotein-lipaza. maščobne kisline.

Razgradnja maščobnih kislin. Ketonska telesa H + NAD+ NADH. Pregled metabolizma MK. lipoprotein-lipaza. maščobne kisline. Razgradnja maščobnih kislin Ketonska telesa Pregled metabolizma MK stradanje computing hranjeno stanje triacilgliceroli v hilomikronih in VLDL kladiščenje maščob maščobno tkivo An overview of fatty acidhormonsko

Διαβάστε περισσότερα

Metabolizem in energija

Metabolizem in energija Metabolizem in energija . Metabolizem Vsota vseh kemijskih reakcij v organizmu, njihovo uravnavanje, in vse energetske spremembe ki potekajo v organizmih. Metabolizem vključuje različne metabolične poti,

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

Katedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1

Katedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Katedra za farmacevtsko kemijo Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Sinteza kompleksa [Mn 3+ (salen)oac] Zakaj uporabljamo brezvodni

Διαβάστε περισσότερα

Jure Stojan in Marko Goličnik Medicinska fakulteta

Jure Stojan in Marko Goličnik Medicinska fakulteta Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, 2015/16 Program: Laboratorijska biomedicina Predmet: MOLEKULARNA ENCIMOLOGIJA Jure Stojan in Marko Goličnik Medicinska fakulteta Prof. dr. Matjaž Zorko do

Διαβάστε περισσότερα

CIKLUS LIMUNSKE KISELINE (CLK)

CIKLUS LIMUNSKE KISELINE (CLK) SVEUČILIŠTE U ZAGREBU FAKULTET KEMIJSKOG INŽENJERSTVA I TEHNOLOGIJE CIKLUS LIMUNSKE KISELINE (CLK) Doc. dr. sc. Dragana Vuk Metabolička sudbina piruvata 1. Oksidacijska dekarboksilacija piruvata 2. Ciklus

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ BIOKEMIJE ZA BIOLOGE (1. ROK)

IZPIT IZ BIOKEMIJE ZA BIOLOGE (1. ROK) IZPIT IZ BIOKEMIJE ZA BIOLOGE (1. ROK) 25. 01. 2006. Vpisna številka: Št. točk: Procenti: Ocena: Na vprašanja 1-19 odgovoriš tako, da obkrožiš črko pred odgovorom, za katerega meniš, da je pravilen. Možnih

Διαβάστε περισσότερα

VERIGE ZA PRENOS ELEKTRONOV IN OKSIDATIVNA FOSFORILACIJA NAMEN KATABOLNIH REAKCIJ GLIKOLIZA + CCK ENERGETSKA BILANCA NA 1 MOLEKULO GLUKOZE + 2 H 2

VERIGE ZA PRENOS ELEKTRONOV IN OKSIDATIVNA FOSFORILACIJA NAMEN KATABOLNIH REAKCIJ GLIKOLIZA + CCK ENERGETSKA BILANCA NA 1 MOLEKULO GLUKOZE + 2 H 2 VERIGE ZA PRES ELEKTRV I KSIDATIVA FSFRILACIJA AME KATABLI REAKCIJ Glikoliza, β-oksidacija maščobnih kislin, CCK: - postopna oksidacija substratov - zbiranje elektronov na reduciranih koencimih (AD, FAD

Διαβάστε περισσότερα

Nekatere interakcije v lipidnem metabolizmu

Nekatere interakcije v lipidnem metabolizmu Biosinteza maščobnih kislin fosfolipidi glicerol triacilglicerol fosfatidat MK glicerol-p esterifikacija acil-oa A S L i p o g e n e z a steroidi steroidogeneza holesterol holesterogeneza glukoza piruvat

Διαβάστε περισσότερα

Metabolizem oz. presnova

Metabolizem oz. presnova Metabolizem oz. presnova Metabolne poti Metabolizem (presnova) Vsota vseh kemijskih reakcij v organizmu, njihova koordinacija, regulacija in energetske potrebe Substrati se pretvarjajo v produkte preko

Διαβάστε περισσότερα

Proizvodnja in uporaba encimov

Proizvodnja in uporaba encimov Kmetijska šola Grm Sevno 13 8000 Novo mesto Proizvodnja in uporaba encimov ( predmet: Biotehnologija ) Gorenja vas; 7.3.2007 Avtor: Lidija Gorenc Jožica Koračin, 3.c Mentor: Jana Goršin Fabjan Kazalo:

Διαβάστε περισσότερα

METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV

METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV METABLIZEM GLJIKVIH HIDRATV KAK CELICA DBI GLUKZ IN STALE MNSAHARIDE? HRANA ZNTRAJCELIČNI GLIKGEN ali ŠKRB razgradnja s prebavnimi encimi GLUKZA in ostali monosaharidi fosforilitična cepitev prenos do

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije proteinov (pogojene s strukturo)

Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Oporna funkcija (strukturni proteini, npr keratini, kolagen...) Transport/skladiščenje določenih molekul (ligandov, npr. Hb, Mb) Uravnavanje procesov (DNA-vezavni

Διαβάστε περισσότερα

ENCIMI V ORGANIZIRANIH SISTEMIH

ENCIMI V ORGANIZIRANIH SISTEMIH ENCIMI V ORGANIZIRANIH SISTEMIH EC klasifikacija: po reakcijah, ki jih katalizira Encimski sistemi: so poteini z več kot eno encimsko akevnostjo RazvrsEtev po organiziranose: muleencimski protein proteini

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

Eliminacijski zadatak iz Matematike 1 za kemičare

Eliminacijski zadatak iz Matematike 1 za kemičare Za mnoge reakcije vrijedi Arrheniusova jednadžba, koja opisuje vezu koeficijenta brzine reakcije i temperature: K = Ae Ea/(RT ). - T termodinamička temperatura (u K), - R = 8, 3145 J K 1 mol 1 opća plinska

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2. Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013

OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2. Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013 OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2 Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013 MORFOLOGIJA IN ZGRADBA BAKTERIJ Oblike bakterij Poznamo razne oblike bakterij in sicer: koki, bacili, vibrioni, spirile, aktinomicete

Διαβάστε περισσότερα

Bioregulatori bioregulatorima. Koenzimi Vitamini

Bioregulatori bioregulatorima. Koenzimi Vitamini BIREGULATRI Bioregulatori Mnogi biohemijski procesi u organizmu zavise od strukture i funkcije specifičnih molekula koji se nalaze u ćeliji. eki od njih su nazvani bioregulatorima. To su najčešće organski

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

Teze predavanj iz mikrobne biokemije*

Teze predavanj iz mikrobne biokemije* Tom Turk Teze predavanj iz mikrobne biokemije* Ljubljana, november 1996, oktober 2003 *slike so na CD v ppt formatu, besedilo v drobnem tisku je priporočljivo ni pa obvezno, Študentom mikrobiologije 1.

Διαβάστε περισσότερα

DIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - UNI

DIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - UNI DIHANJE Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Agronomija - UNI Fotosinteza + Dihanje + Svetlobno dihanje Dihanje Fotosinteza 6CO 2 + 6H 2 O C 6 H 12 O 6 + 6O 2 Fotosintetski

Διαβάστε περισσότερα

FARMAKOKINETIKA. Hitrosti procesov Farmakokinetični ni parametri Aplikacija. Tatjana Irman Florjanc

FARMAKOKINETIKA. Hitrosti procesov Farmakokinetični ni parametri Aplikacija. Tatjana Irman Florjanc FARMAKOKINETIKA Hitrosti procesov Farmakokinetični ni parametri Aplikacija Tatjana Irman Florjanc Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo, MF, Univerza v Ljubljani V praksi - kontrola

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

BIOREGULATORI 13.XII.2016.

BIOREGULATORI 13.XII.2016. BIREGULATRI 13.XII.2016. Bioregulatori Mnogi biohemijski procesi u organizmu zavise od strukture i funkcije specifičnih molekula koji se nalaze u ćeliji. eki od njih su nazvani bioregulatorima. To su najčešće

Διαβάστε περισσότερα

SEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze

SEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze PRIMARNE VEZE hemijske veze među atomima SEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze - Slabije od primarnih - Elektrostatičkog karaktera - Imaju veliki uticaj na svojstva supstanci: - agregatno stanje - temperatura

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

3/25/2016. Hemijske komponente ćelije

3/25/2016. Hemijske komponente ćelije Hemijske komponente ćelije Molekuli u ćeliji Najbitniji molekuli u ćeliji su poznati. Putevi sinteze i razgradnje su poznati za većinu ćelijskih konstituenata. Hemijska energija pokreće biosintezu. Organizacija

Διαβάστε περισσότερα

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,

Διαβάστε περισσότερα

DOLOČANJE)ENCIMSKE)AKTIVNOSTI)V)KLINIČNE)NAMENE)

DOLOČANJE)ENCIMSKE)AKTIVNOSTI)V)KLINIČNE)NAMENE) DLČANJEENCIMSKEAKTIVNSTIVKLINIČNENAMENE 20encimovseru=nskopregledujevkliniki 1954sougotovilipovezanostsrčnegainfarktainpovišanekonc. aspartataminotransferazevserumu danesnarapolagovelikoabzapreciznodoločanjekoncproteinov

Διαβάστε περισσότερα

Pripravili: Ana Bernard in Eva Srečnik Dopolnil: Matic Dolinar

Pripravili: Ana Bernard in Eva Srečnik Dopolnil: Matic Dolinar Pripravili: Ana Bernard in Eva Srečnik Dopolnil: Matic Dolinar Študijsko leto 2011/2012 KAZALO: 1. UVOD V BIOKEMIJO 2. PRENOS BIOLOŠKIH INFORMACIJ: CELIČNA KOMUNIKACIJA 3. BIOLOŠKE MOLEKULE V VODI 4. AMINOKISLINE,

Διαβάστε περισσότερα

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija SEMINAR IZ OLEGIJA ANALITIČA EMIJA I Studij Primijenjena kemija 1. 0,1 mola NaOH je dodano 1 litri čiste vode. Izračunajte ph tako nastale otopine. NaOH 0,1 M NaOH Na OH Jak elektrolit!!! Disoira potpuno!!!

Διαβάστε περισσότερα

Raztopine. Raztopine. Elektroliti. Elektrolit je substanca, ki pri raztapljanju (v vodi) daje ione. A a B b aa b+ + bb a-

Raztopine. Raztopine. Elektroliti. Elektrolit je substanca, ki pri raztapljanju (v vodi) daje ione. A a B b aa b+ + bb a- Raztopine Mnoge analizne metode temeljijo na opazovanju ravnotežnih sistemov, ki se vzpostavijo v raztopinah. Najpogosteje uporabljeno topilo je voda! RAZTOPINE: topljenec topilo (voda) (Enote za koncentracije!)

Διαβάστε περισσότερα

DIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06

DIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06 DIHANJE Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Fotosinteza + Dihanje + Svetlobno dihanje Dihanje Substrat: škrob saharoza fruktani drugi sladkorji lipidi organske kisline proteini

Διαβάστε περισσότερα

CENTRALNI LABORATORIJ

CENTRALNI LABORATORIJ CENTRALNI LABORATORIJ I.ODVZEM IN POŠILJANJE VZORCEV 1 KAPILARNI ODVZEM KRVI DA DA 30min/15min 2 ODVZEM FECESA DA NE 30min/15min 3 ODVZEM URINA DA DA 30min/15min 4 POŠILJANJE BIOLOŠKIH VZORCEV ( EKSPEDIT)

Διαβάστε περισσότερα

Encimi v tleh. k 1 E + S ES E + P. k 3. k 2

Encimi v tleh. k 1 E + S ES E + P. k 3. k 2 Encimi v tleh k 1 E + S ES E + P k 2 k 3 1 Encimi in definicije encim (E) je protein, ki ga producira celica in deluje kot katalizator znižuje aktivacijsko energijo in na ta način pospeši hitrost reakcije

Διαβάστε περισσότερα

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:

Διαβάστε περισσότερα

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013 WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:

Διαβάστε περισσότερα

Fotosinteza. 1. Sinteza NADPH+H + in ATP 2. Fiksacija CO 2

Fotosinteza. 1. Sinteza NADPH+H + in ATP 2. Fiksacija CO 2 Fotosinteza 1. Sinteza NADPH+H + in ATP 2. Fiksacija CO 2 Oris 1 Fotoreaktivnost klorofila 2 Z-shema fotosinteze 3 Svetlobno-gnana ATP-sinteza - Fotofosforilacija 4 Fiksacija ogljikovega dioksida 5 Calvin-Bensonov

Διαβάστε περισσότερα

Ravnotežja v raztopini

Ravnotežja v raztopini Ravnotežja v raztopini TOPILO: komponenta, ki jo je več v raztopini.v analizni kemiji uporabljamo organska in anorganska topila. Topila z veliko dielektrično konstanto (ε > 10) so polarna in ionizirajo

Διαβάστε περισσότερα

Mehanizmi djelovanja enzima i regulacija aktivnosti enzima

Mehanizmi djelovanja enzima i regulacija aktivnosti enzima Mehanizmi djelovanja enzima i regulacija aktivnosti enzima Boris Mildner Aktivnost enzima mijenja se promjenama temperature, ph, inhibitorima te vezanjem malih molekula ili iona Temperatura povećava brzinu

Διαβάστε περισσότερα

Izločanje zdravilnih učinkovin iz telesa:

Izločanje zdravilnih učinkovin iz telesa: Izločanje zdravilnih učinkovin iz telesa: kinetični vidiki Biofarmacija s farmakokinetiko Aleš Mrhar Izločanje učinkovin Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt = k e U očistkom in volumnom, Cl = k e V Hitrost

Διαβάστε περισσότερα

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. L 314/36 Uradni list Evropske unije 1.12.2009 UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1170/2009 z dne 30. novembra 2009 o spremembi Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 1925/2006 Evropskega

Διαβάστε περισσότερα

Osnove biokemije Enzimska kinetika. Boris Mildner. Kinetika proučava brzine reakcija

Osnove biokemije Enzimska kinetika. Boris Mildner. Kinetika proučava brzine reakcija Osnove biokemije Enzimska kinetika Boris Mildner Kinetika proučava brzine reakcija Za reakciju: A P Brzina reakcije v je: v = - d[a]/dt = d[p]/dt (1) pri čemu d označava smanjenje koncentracije supstrata,

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

I.13. Koliki je napon između neke tačke A čiji je potencijal 5 V i referentne tačke u odnosu na koju se taj potencijal računa?

I.13. Koliki je napon između neke tačke A čiji je potencijal 5 V i referentne tačke u odnosu na koju se taj potencijal računa? TET I.1. Šta je Kulonova sila? elektrostatička sila magnetna sila c) gravitaciona sila I.. Šta je elektrostatička sila? sila kojom međusobno eluju naelektrisanja u mirovanju sila kojom eluju naelektrisanja

Διαβάστε περισσότερα

Talna kemija. Kaj je potrebno poznati:

Talna kemija. Kaj je potrebno poznati: Talna kemija Kaj je potrebno poznati: splošno kemijo mol, molaren, normalnost, ekvivalent ionska jakost, aktivnost ravnotežne konstante funkcionalne skupine hidratacija, hidroliza redoks reakcije Redoks

Διαβάστε περισσότερα

A B C D. v v k k. k k

A B C D. v v k k. k k Brzina kemijske reakcije proporcionalna je aktivnim masama reagirajućih tvari!!! 1 A B C D v2 1 1 2 2 o C D m A B v m n o p v v k k m A B o C D p C a D n A a B A B C D 1 2 1 2 o m p n 1 2 n v v k k K a

Διαβάστε περισσότερα

ZVIJANJE PROTEINOV, RAZGRADNJA IN USMERJANJE

ZVIJANJE PROTEINOV, RAZGRADNJA IN USMERJANJE ZVIJANJE PROTEINOV, RAZGRADNJA IN USMERJANJE ZVIJANJE PROTEINOV Spontano Stanje odtajane kroglice Molekularni šaperoni POST-TRANSLACIJSKE MODIFIKACIJE PROTEINOV RAZGRADNJA Ubikvitin Proteasom USMERJANJE

Διαβάστε περισσότερα

FOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ

FOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ FOTOSINTEZA FOTOSINTEZA je proces, pri katerem s pomočjo svetlobne energijje nastajajo v živih celicah organske spojine. 1772 Priestley RASTLINA slab zrak dober zrak Rastlina s pomočjo svetlobe spreminja

Διαβάστε περισσότερα

SPLOŠNO O BELJAKOVINAH STRUKTURA BELJAKOVIN

SPLOŠNO O BELJAKOVINAH STRUKTURA BELJAKOVIN SPLOŠNO O BELJAKOVINAH Beljakovine so najvažnejša sestavina vsake celice, kajti vsi življenski procesi so odvisni od njih. So makromolekularnespojine, sestavljeneiz ogljika, vodika, kisika in dušika ter

Διαβάστε περισσότερα

IZVODI ZADACI (I deo)

IZVODI ZADACI (I deo) IZVODI ZADACI (I deo) Najpre da se podsetimo tablice i osnovnih pravila:. C`=0. `=. ( )`= 4. ( n )`=n n-. (a )`=a lna 6. (e )`=e 7. (log a )`= 8. (ln)`= ` ln a (>0) 9. = ( 0) 0. `= (>0) (ovde je >0 i a

Διαβάστε περισσότερα

Neavtorizirani povzetki izbranih predavanj iz biokemije. UN študij Okolje Politehnika Nova Gorica. doc. dr. Marko Dolinar

Neavtorizirani povzetki izbranih predavanj iz biokemije. UN študij Okolje Politehnika Nova Gorica. doc. dr. Marko Dolinar Neavtorizirani povzetki izbranih predavanj iz biokemije UN študij Okolje Politehnika Nova Gorica doc. dr. Marko Dolinar obravnavane teme v študijskem letu 2003/2004: Pretok genetskih informacij (5. poglavje)

Διαβάστε περισσότερα

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki

Διαβάστε περισσότερα

Aleš Mrhar. kinetični ni vidiki. Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt očistkom

Aleš Mrhar. kinetični ni vidiki. Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt očistkom Izločanje zdravilnih učinkovin u iz telesa: kinetični ni vidiki Biofarmacija s farmakokinetiko Univerzitetni program Farmacija Aleš Mrhar Izločanje učinkovinu Izraženo s hitrostjo in maso, dx/ k e U očistkom

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

Farmacevtska kemija III Vaje in seminarji ANTIOKSIDANTI

Farmacevtska kemija III Vaje in seminarji ANTIOKSIDANTI ANTIOKSIDANTI 1. Uvod Povsod, kjer je organska snov v stiku z zračnim kisikom (Razpredelnica 1), neprestano potekajo oksidacije posameznih sestavin. Pri sobni temperaturi in v odsotnosti aktivacijske energije,

Διαβάστε περισσότερα

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s

Διαβάστε περισσότερα

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor

Διαβάστε περισσότερα

Uvod u metabolizam - procesi izgradnje i razgradnje u živoj stanici

Uvod u metabolizam - procesi izgradnje i razgradnje u živoj stanici Metabolizam Uvod u metabolizam - procesi izgradnje i razgradnje u živoj stanici Izv. prof. dr. sc. Lidija Šver jelokupnost svih kemijskih pretvorbi u stanici ili organizmu Pretvorba (transformacija) tvari

Διαβάστε περισσότερα

KEMIJA. Iztok Prislan Biotehniška fakulteta Oddelek za živilstvo

KEMIJA. Iztok Prislan Biotehniška fakulteta Oddelek za živilstvo KEMIJA Iztok Prislan Biotehniška fakulteta Oddelek za živilstvo Nenasičeni ogljikovodiki Vsebujejo eno ali več dvojnih ali trojnih vezi. Poznamo: alkene, alkine, aromatske ogljikovodike. ΔH vezi = 347

Διαβάστε περισσότερα

Mehanizmidejstvaenzima. Himotripsin

Mehanizmidejstvaenzima. Himotripsin Mehanizmidejstvaenzima Himotripsin Principi katalize Specifična kiselo-bazna kataliza Elektrostatska kataliza Elektrofilna kataliza Nukleofilna kataliza (kovalentna kataliza) Nukleofilna kataliza Opšta

Διαβάστε περισσότερα

Celični'stiki' Vrsta&povezave:'' celica.celica' celica.matriks'

Celični'stiki' Vrsta&povezave:'' celica.celica' celica.matriks' Celični'stiki' Vrsta&povezave:'' celica.celica' celica.matriks' Povezava&in&adhezija&omogoča:'' zvezo'med'celico'in'skupnostjo'' kompartmentizacijo' prepoznavanje'in'signalizacijo' proliferacija,'diferenciacija,'migracija'

Διαβάστε περισσότερα

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri

Διαβάστε περισσότερα

KISLINE IN BAZE ARRHENIUSOVA DEFINICIJA KISLIN IN BAZ

KISLINE IN BAZE ARRHENIUSOVA DEFINICIJA KISLIN IN BAZ 6. KISLINE IN BAZE KISLINE IN BAZE ARRHENIUSOVA DEFINICIJA KISLIN IN BAZ kisline so snovi, ki v vodni raztopini disocirajo vodikove ione (H + ), baze pa snovi, ki v vodni raztopini disocirajo hidroksidne

Διαβάστε περισσότερα

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju RAČUN OSTATAKA 1 1 Prsten celih brojeva Z := N + {} N + = {, 3, 2, 1,, 1, 2, 3,...} Osnovni primer. (Z, +,,,, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: sabiranje (S1) asocijativnost x + (y + z) = (x + y)

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

VPLIV REAKCIJSKIH SPREMENLJIVK NA POTEK IN HITROST MODELNE REAKCIJE NATRIJEVEGA TIOSULFATA S KLOROVODIKOVO KISLINO

VPLIV REAKCIJSKIH SPREMENLJIVK NA POTEK IN HITROST MODELNE REAKCIJE NATRIJEVEGA TIOSULFATA S KLOROVODIKOVO KISLINO OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRUBARJA LAŠKO VPLIV REAKCIJSKIH SPREMENLJIVK NA POTEK IN HITROST MODELNE REAKCIJE NATRIJEVEGA TIOSULFATA S KLOROVODIKOVO KISLINO (RAZISKOVALNO DELO) Avtorici: Lea Lešek Povšič in

Διαβάστε περισσότερα

MAŠČOBE. zgradba in sinteza maščob; maščobne kisline; vloga maščob v človeškem telesu; maščobam podobne snovi.

MAŠČOBE. zgradba in sinteza maščob; maščobne kisline; vloga maščob v človeškem telesu; maščobam podobne snovi. MAŠČOBE zgradba in sinteza maščob; maščobne kisline; vloga maščob v človeškem telesu; maščobam podobne snovi. Zgradba maščob Maščobe so zgrajene iz: ogljika, vodika in kisika Sestavine maščob: 1. GLICEROL

Διαβάστε περισσότερα

RAZGRADNJA MAŠČOBNIH KISLIN METABOLIZEM MAŠČOBNIH KISLIN IN LIPIDOV MAŠČOBNE KISLINE REZERVA ENERGIJE. V ciklus citronske kisline

RAZGRADNJA MAŠČOBNIH KISLIN METABOLIZEM MAŠČOBNIH KISLIN IN LIPIDOV MAŠČOBNE KISLINE REZERVA ENERGIJE. V ciklus citronske kisline METABLIZEM MAŠČBNIH KISLIN IN LIPIDV MAŠČBNE KISLINE REZERVA ENERGIJE Glikogen kratkoročno gorivo (človek 70 kg 7500 kj) Maščobe dolgoročno gorivo (človek 70 kg do 400 000 kj) Glavno gorivo maščobne kisline,

Διαβάστε περισσότερα

Ciklus limunske kiseline-1 KOMPLEKS PIRUVAT DEHIDROGENAZE

Ciklus limunske kiseline-1 KOMPLEKS PIRUVAT DEHIDROGENAZE Ciklus limunske kiseline-1 KOMPLEKS PIRUVAT DEHIDROGENAZE Boris Mildner Citratni ciklus /Krebsov ciklus Piruvat koji nastaje glikolizom, umjesto da se reducira u laktat, odnosno u etanol, dalje se oksidira

Διαβάστε περισσότερα

Farmacevtska kemija SOD mimetiki. doc.dr. Janez Mravljak, mag.farm.

Farmacevtska kemija SOD mimetiki. doc.dr. Janez Mravljak, mag.farm. SD mimetiki doc.dr. Janez Mravljak, mag.farm. Priporočena literatura Pregledni članek: A. Perdih, S. Pečar: Katalitični antioksidanti kot nove zdravilne učinkovine; farm vestn 2006; 57, 24-29. doc. dr.

Διαβάστε περισσότερα