PSIHOLOGIJA Ψ PREDŠOLSKA VZGOJA RAZVOJ IN UČENJE PREDŠOLSKEGA OTROKA

Transcript

1 PSIHOLOGIJA Ψ PREDŠOLSKA VZGOJA RAZVOJ IN UČENJE PREDŠOLSKEGA OTROKA

2 Telesni in motorični razvoj Zgodnji spoznavni razvoj Čutenje in zaznavanje Razvoj pozornosti Razvoj govora Intelektualni razvoj

3 TELESNI RAZVOJ TELESNI RAZVOJ = spremembe v razmerjih (RAST) in v kompleksnosti strukture, oblike (DIFERENCIACIJA). Vpliv DEDNOSTI in OKOLJA (mirno, urejeno ţivljenje, pravilna prehrana, zdravje) Zdrav telesen razvoj je osnova normalnega duševnega (in obratno). Telesni razvoj vpliva na otrokov poloţaj v skupini, na sprejetost, predstavo o sebi na duševni razvoj. TELESNA VIŠINA vpliva najbolj dednost; tudi ugodno, mirno ţivljenje, zdravstveno stanje, letni čas, čustvene napetosti in vzgojni prijemi (npr. prehiter vpis otroka v šolo, pretirano obremenjevanje z aktivnostmi). TELESNA TEŢA dednost ima manjši pomen, večji drugi dejavniki navedeni zgoraj. Ustreznost prehrane ima velik pomen.

4 TELESNI RAZVOJ OBDOBJE DOJENČKA IN MALČKA (do 2 let) Je obdobje nagle telesne rasti in hitrega duševnega razvoja (razvoj ţivčnega sistema). Neprekinjena rast vseh telesnih organov. Potrebno je oblikovati ustrezni biološki ritem. PRVO LETO TELESNEGA RAZVOJA V 1.letu zrastejo za 20 cm, porodno teţo pa potrojijo. Rast kosti, rast mlečnih zob (močno slinjenje, vtikanje rok v usta (povečana telesna temperatura ni povezana z rastjo zob!), nagel razvoj moţganov DRUGO LETO TELESNEGA RAZVOJA Zmanjša se pridobivanje tel. teţe (porabi veliko energije-hoja), tehtajo nekje 16 kg, govorimo o telesni višini (ne več dolţini!), vsi mlečni zobje (20) PREDŠOLSKO OBDOBJE (do 6 let) Upadanje v tempu rasti in pridobivanju teţe ZNAČILNOSTI TELESNEGA RAZVOJA: Rast kosti, upogibanje hrbtenice (dobi obliko S), spremenijo se telesna razmerja (izgublja maščobno tkivo, glava skladnejša z ostalimi deli, krepijo okončine), zamenjava mlečnih zob (6 let), umiri rast moţganov (ţe 9/10),

5 TELESNI RAZVOJ MLAJŠI ŠOLAR (do 12 let) Se umiri (teţa in višina), Vsi stalni zobje, ukrivljena hrbtenica, okostje Izrazite razlike med dečki in deklicami Pri 10 letih razvoj ţlez z notranjim izločanjem (hormoni), rast spolnih organov in rodil ter sekundarnih spolnih znakov. MLADOSTNIŠTVO (do 22,24 let) Pubertetne spremembe Nagla rast na začetku, konec okrog 20.leta Povečanje teţe: dečki mišična masa, deklice maščobno tkivo Dozorelost sekundarnih spolnih znakov PUBERTETA pomeni pospešeno telesno dozorevanje, ki se zaključi z biološko zrelostjo. ADOLESCENCA pomeni duševno dozorevanje, ki se zaključi z zrelo, izoblikovano, odraslo osebo.

6 GIBALNI (MOTORIČNI) RAZVOJ Motoričen razvoj je odvisen od zorenja (primer povijanja nog) ţivčnega sistema, kosti, mišičnih struktur, in priloţnosti za UČENJE (izkušnje!). Vloga učenja je odločilna za motorične spretnosti, ki niso osnovne za človeka kot vrsto: plavanje, kolesarjenje, smučanje, drsanje, Zgodnji gibalni razvoj je dobra ocena tempa duševnega razvoja (hiter razvoj-večje moţnosti za manipuliranje, komuniciranje z okoljem, hitreje je neodvisen, samostojen, zaupa vase, so radovednejši, ) Prva 3. leta se razvija predvsem GROBA motorika, kasneje FINE motorične spretnosti (npr. metanje, pisanje, listanje knjige ) potrebna koordinacija oko-roka. Najpogostejši vzroki za upočasnjen motorični razvoj: slaba telesna kondicija, nepravilen telesni razvoj (debelost), slabši intelektualni razvoj, slab nadzor mišičevja, pomanjkanje spodbud, pretirano treniranje specifičnih gibov in strah.

7 GIBALNI (MOTORIČNI) RAZVOJ OBDOBJE DOJENČKA IN MALČKA (do 2 let) RAZVOJ NOG in hoja: sposobnost hoditi med 9. in 15. mes. Vloga učenja je minimalna 1. VALJENJE, 2. GIBANJE V SEDEČEM POLOŢAJU (6.mes), 3.PLAZENJE, 4. HOJA PO VSEH ŠTIRIH (kolena niso na tleh), 5. POKONČNA STOJA, 6. PRVI KORAKI IN HOJA Motorika se razvija sistematično in predvidljivo v 2 smereh: 1. OD GLAVE DO REPA (najprej nadzoruje glavo (gibanje oči; smejanje-1.socialni nasmeh med 1, 2 mes. Starosti = velik napredek pri zavestne nadzoru motorike obraza; pokončna drţa glave v sedeţu brez naslonjala 6. mes.), nato zgornje okončine (zavestno prijemanje 4-6 mes.), razvoj trupa (sedenje brez opore pri neki aktivnosti 10 mes.) 2. OD BLIŢNJEGA K ODDALJENEMU (najprej usvoji gibe iz ramen, komolec in na koncu zapestje, prsti)

8 GIBALNI (MOTORIČNI) RAZVOJ PREDŠOLSKO OBDOBJE (do 6 let) POTREBA PO GIBANJU = velika. Pomembno za motoričen, duševen in skladen telesni razvoj. Izpopolnjevanje starih in razvoj novih gibalnih zmoţnosti. Vse večja moč, hitrost in ravnoteţje. Ogromne razlike pri motoričnem razvoju. GROBA MOTORIKA: Potrebna je telesna moč, koordinacija in nadzor mišic. Pokončna hoja, tek, sposobnost skakanja (3-4 let), hoja po stopnicah (2-3 let), voţnja s kolesom, kotalkanje, drsanje, Teţave še ima s koordinacijo telesnih gibov (slaba pozornost na več stvari, prilagajanje ritma hoje), dolgočasijo ga enolične gibalne aktivnosti (npr. umirjena hoja v koloni). FINA MOTORIKA: Teţave ima s koordinacijo oko roko, ki je potrebna pri fini motoriki (npr. zapenjanje gumbov pri oblačenju, zavezovanje vezalk). Potrebna je vaja. Tudi ročne spretnosti se hitro razvijajo: ţlica do ust (2leti), obvladovanje svinčnika (prične risati) in listanje knjige. Med 2 in 4 letom se pokaţe (drţanje ţlice, risanje), ali bo levičar/desničar. (5% levičarjev, prirojeno, pogosteje pri dečkih). Kako postopati? Metanje predmetov (2 leti), oblačenje (4 leta), brcanje (4-5 let) MLAJŠI ŠOLAR (do 12 let) Izpopolnjevanje moči, hitrosti, natančnosti gibov in fine motorike (pisanje). Pojavi se ukvarjanje

9 SPOZNAVNI (KOGNITIVNI) RAZVOJ Razvoj občutenja, zaznavanja, Pozornosti Razvoj govora Intelektualni razvoj

10 RAZVOJ OBČUTENJA, ZAZNAVANJA ZAZNAVNI RAZVOJ se razvija pod vplivom UČENJA in IZKUŠENJ. Temelji na sposobnosti analize in sinteze zaznanega. Razvoj zaznavanja je tesno povezan - z motoriko, saj se razvija z izkušnjami,učenjem. - s kognitivnim razvojem: npr. spoznanje o trajnosti predmeta je kognitivno spoznanje. OBDOBJE DOJENČKA IN MALČKA (do 2 let) Vidna občutljivost: V prvih mesecih se najbolj osredotoči na predmete, oddaljene cm. Zakaj? ; Dojenček je ţe sposoben fokusiranja, sledi predmetu, izboljša se ostrina. Slušna občutljivost: Med 1 in 2 letom se razvije govorni sluh (prvo zaznavanje besed konec 1. leta); najbolj se odzivajo na glasove srednje višine in na ritmične zvoke. Ločijo med 4 okusi. Okoli 8 mes. se začno bati GLOBINE, čeprav ţe med 2 in 3 mes. ločijo med plitvim in globokim, a globina za njih še nima pomena nevarnosti. Dojenček dojema: stalnost, velikost, obliko predmeta. Pri 12 do 24 mes. Otroki dojamejo, da predmeti obstajajo tudi če jih ne vidimo t.j. TRAJNOST PREDMETOV Pri raziskovanju jih je treba spodbujati.

11 RAZVOJ OBČUTENJA, ZAZNAVANJA PREDŠOLSKO OBDOBJE (do 6 let) ZAZNAVANJE postane bolj namerno in racionalno; je pa še precej celostno in razpršeno (otrok teţko zazna, da ima celota svoje dele) VIDNA OBČUTLJIVOST se povečuje: sposobnost ostrine vida (zaključi pri 15 letih), razlikovanje barv (prej ločijo barve kot jih poimenujejo;4 osnovne barve ločijo pri 2-3 letih; pri 5 letih zna klasificirati predmete po barvi) SLUŠNA OBČUTLJIVOST se hitro razvija: ločimo govorni (1-2 let; konec predšol. obd. loči vse glasove materinega jezika, razume govor, ga uporablja) in glasbeni sluh/razlikovanje višin (večje teţave pri ločevanju višin zvokov). Razvije se TAKTILNA OBČUTLJIVOST (teţave pri ocenjevanju teţe predmeta tudi, če primerja dva precej različno teţka predmeta) Vse natančneje začne ZAZNAVATI PROSTOR: orientacija v prostoru se prične na osnovi razlikovanja prostorskih odnosov lastnega telesa (leva-desna roka). Pomaga poimenovanje prostora in prostorskih odnosov (pod,nad, ). Najprej razlikujejo predmete po obliki, kasneje po velikosti.

12 RAZVOJ POZORNOSTI RAZVOJ POZORNOSTI (Pozornost je stanje osredotočenosti na del informacij v okolju. Z njo posameznik aktivno selekcionira informacije iz okolja.) OBDOBJE DOJENČKA IN MALČKA (do 2 let) Pozornost malčkov je nenadzorovana in kratka. Upad pozornosti in obnovitev pozornosti sta indikatorja dojenčkove hitrosti, učinkovitosti in popolnosti procesiranja informacij. Dojenčki najdlje, najraje gledajo predmete, ki so ZMERNO NOVI PREDŠOLSKO OBDOBJE (do 6 let) E.GIBSON navaja sledeča načela razvoja pozornosti: 1. Od pasivne (neprostovoljne) k aktivni (namenski) obliki pozornosti. Aktivno je treba razvijati, usmerjati, nadzirati v skladu z motivom, namenom in je odločilnega pomena za šolsko učenje. Pasivna je prirojena, je pod vplivom draţljajev iz okolja 2. Od nesistematičnega k sistematičnemu iskanju. Če ne raziščemo sistematično, naslednjič teţje prepoznamo. 3. Od široke osredotočenosti pozornosti k selektivnemu izbiranju informacij. S starostjo postane otrok vse bolj sposoben izbirati nek del situacije in se nanj osredotočiti in tako lahko sledi situaciji (npr. pozoren je na en glas v dialogu) 4. Ignoriranje nebistvenih informacij.

13 RAZVOJ POZORNOSTI POMOČ OTROKOM S KRATKOTRAJNO IN ODKRENLJIVO POZORNOSTJO Najpogostejše teţave pozornosti otrok so: Teţko je pritegniti pozornost (uporabljati moramo ustrezne draţljaje: slike, besede, spodbude, dotik Pozornost je kratkotrajna (aktivnosti se morajo spreminjati) Pozornost se hitro prekinja (odstraniti distraktorje) Ker ni pozoren, se v snov premalo poglablja Pozornost ima majhen obseg V novih okoliščinah je njihova pozornost slabša kot sicer (nove okoliščine jih ne pritegnejo tako zelo kot ostale otroke, postanejo zmedeni. Zato potrebujejo urejeno omejitev.) MLAJŠI ŠOLAR (do 12 let) Pozornost mora biti aktivna in prostovoljna (za učenje) Impulzivni hitro odgovorijo, a napačno; Refleksivni sistematični, aktivni pristopi Vzroki slabše pozornosti: razlike v temperamentu, razvojni zaostanek, čustvene teţave, nepravilna vzgoja, nepravilen način poučevanja

14 RAZVOJ GOVORA Je sredstvo, s katerim otroci vzpostavljajo socialne stike. V drugem letu ţe postane sredstvo mišljenja. Velike individualne razlike pri razvoju govora, ki so velikokrat pogojene z okoljem. Govorni razvoj je moţen, če otroku zagotovimo komunikacijo. Ob rojstvu je JOK sredstvo komunikacije (lakota, jeza, bolečina) Pri 6 mes. loči različno intonacijo. Otrok veliko prej razume govor kot začne govoriti! Po 6 mes uporablja geste in kretnje, kasneje doda še vokalizacijo. Oseba se mora na to odzvati (predmet poimenuje) Dejavniki, ki vplivajo na otrokov govorni razvoj: Druţinsko okolje (pogostost govornih interakcij,, izpostavljenost otroški literaturi, preoblikovanje kar je otrok povedal, ) Sociodemografske značilnosti druţine (višja st. izobrazbe, velikost druţine) KAKOVOST VRTCA: POMEMBNA INTERRAKCIJA Z VRSTNIKI in VZGOJITELJICO: odzivanje na vprašanja, prošnje, spodbujanje k zastavljanju vprašanj, razgovoru, spodbujanje ustrezne neodvisnosti,obnovi zgodbic, branje (kako bere!), pripovedovanje ob slikanici

15 RAZVOJ GOVORA OBDOBJE DOJENČKA IN MALČKA (do 2 let) Razvoj govora delimo v 2 fazi: 1. PREDGOVORNA FAZA oz. začetne oblike razvoja govora: otrok pomena še ne povezuje z določenimi glasovi. Izraţa se z glasovi, ki niso besede. Gre za VOKALIZACIJO 1. GLASOVNO ŠIRJENJE, ko je otrok sposoben spregovoriti vse glasove, ki jih zmore odrasli in še več. Ni naučeno. So rezultat naključnih gibov govornih organov. 1. Ob rojstvu je omejena na jok, gruljenje, cviljenje, cmokanje, vzdihi 2. GLASOVNO KRČENJE, ko se otrok uči samo jezika okolja v katerem odrašča (utrjuje določene in opušča druge) 3. ČEBLJANJE/BEBLANJE, ko se pojavljajo povezane skupine samoglasnikov in soglasnikov (glasovi se še en kombinirajo v besede s pomenom). 2. JEZIKOVNA FAZA (ZAČETKI) in prve besede: pomen besed poveţe z glasovi. Prva beseda = skupina glasov, ki jih otrok izgovarja in imajo pomen. Navadno ima pomen celotne povedi. (okrog 8 mes.). Povečevanje besednega zaklada in tvorjenja vse kompleksnejših povedi. Prve besede so samostalniki, sledijo glagoli. Proti koncu 2.leta se začno pridevniki. Ločimo aktivni in pasivni besedni zaklad (V prvih 2.letih=200,300 besed). Večbesedne povedi tvorijo okrog 18 mesecev

16 RAZVOJ GOVORA PREDŠOLSKO OBDOBJE (do 6 let) Najizrazitejši je razvoj govora med 2 in 6 letom. (povečana potreba po komunikaciji) POTEK RAZVOJA: 1. SITUACIJSKI GOVOR od začetka je sredstvo komunikacije in je povezan s praktično dejavnostjo. Ima obliko dialoga. Povezan je s postavljanjem vprašanj (Kaj je to?), dajanjem odgovorov. Še ne pokaţe vsebine s pomočjo zgolj govora. Potrebno še je upoštevati gibe, mimiko, intonacijo. 2. SPOROČANJE V OBLIKI MONOLOGA, ko govori o stavek, ki so se zgodile, o odnosih s prijatelji, Sledijo UKAZI, OCENE, KRITIKA, ODOBRAVANJE. 4. KONTEKSTNI GOVOR, ki ni neposredno vezan na situacijo. Vsebino razberemo iz konteksta, ne da bi poznali situacijo, o kateri govori. (npr. obnavljanje zgodbe) Glavni premiki v deleţu besednih vrst pridejo do 4. Leta. Na koncu predšolskega obdobja otroci PRAVILNO SLIŠIJO VSE GLASOVE MATERINEGA JEZIKA, JIH NE MEŠAJO IN OBVLADAJO IZGOVORJAVO. Za opismenjevanje še rabijo predstavo o glasovni sestavi besede (razčlenjevanje besed na glasove). Učenje tujega jezika v predšolskem obdobju: potrebna motiviranost, pravilen način poučevanja, pričakovanja staršev. Naj usvoji posluh za jezik in način izgovarjave glasov, ki jih v materinem jeziku ni.0 Aktivnosti, ki spodbujajo g.razvoj: BRANJE OTROŠKE LITERATURE, PRIPOVEDOVANJE ZGODB, knjiţnica

17 INTELEKTUALNI RAZVOJ VIGOTSKI = Učenje je osnova za kognitivni razvoj. Z zunanjimi dejavniki lahko vplivamo na razvoj! PIAGET = duševni razvoj se odvija po stadijih, od katerih ima vsak določene vzorce vedenja, ohranijo pa se vzorci prejšnjega stadija. Stopnje si sledijo v enakem zaporedju za vse ljudi. Razvoj je vedno pred učenjem. Otrok mora doseči določeno razvojno stopnjo, da se sproţi proces učenja. 2 ključna procesa: asimilacija (vključevanje novih zaznav in izkušenj v ţe obstoječe miselne strukture) in akomodacija (spreminjanje obstoječe miselne strukture zaradi velikega števila novih informacij in izkušenj). Izvor misli je v praktični dejavnosti AKCIJAH. Razvoj mišljenja je opisal skozi 4 glavne stadije: 1. SENZO-MOTORIČNA ali ZAZNAVNO-GIBALNA RAVEN miselnih procesov (do 2. leta starosti) 2. PREDOPERATIVNA FAZA (predšolsko obdobje) 3. FAZA KONKRETNIH OPERACIJ (do 11,12 leta starosti) 4. FAZA FORMALNIH OPERACIJ (od 11,12 leta naprej)

18 INTELEKTUALNI RAZVOJ 1. STADIJ : SENZO-MOTORIČNA ali ZAZNAVNO-GIBALNA RAVEN miselnih procesov (do 2 l) Otrokova glavna naloga je ZAZNAVANJE in MOTORIČNA KOORDINACIJA! Gre za praktično inteligentnost, ki se nanaša na manipuliranje s predmeti. Omejena je na realnost, otroka zanima akcija (in ne spoznanje). Najpomembnejši dejavnik je ukvarjanje s predmeti, usklajevanje zaznavanja in gibov. Probleme rešuje na osnovi praktičnega poizkušanja. Razvoj te inteligentnosti se prične s koordinacijo gledanja in prijemanja (3-6 mes.). Zaključek stadija = povezan z razvojem simboličnih procesov, govora. 1. Ponavljanje dejavnosti na lastnem telesu zaradi zadovoljstva, ki mu prinaša (do 8 mes.) (npr. sesanje prsta, nasmeh) (primarne kroţne reakcije) 2. Ponavljanje dejavnosti, s katerimi deluje na okolje (8 mes.) (npr. obračal dudo, vlekel za odejico, segel za trakovi na odejici, ) (sekundarne kroţne reakcije) 3. Kombinacija dejanj za dosego cilja. Razvije se stalnost predmeta (1. leto), ki predstavlja zmoţnost uporabe miselnih predstav! Ţe vnaprej postavi cilj in določi sredstvo kako ga doseči. (9-12 mes.) (npr. ko mu skrijemo predmet za zaveso, jo odgrne) (usklajevanje dveh in več sekundarnih kroţnih reakcij) 4. Že znana sredstva uporablja v povsem novih situacijah. Otrok začne sam vplivati na dogodke v okolju (12-18 mes.) (npr. išče predmete, potegne prt, da doseţe igračo) (terciarne kroţne reakcije) 5. Miselna predelava realnosti, ko je sposoben sam načrtovati svoja dejanja (brez poskusov in napak) (18-24 mes.) (npr. poišče metlo, da bi dosegel igračo za kavčem) Gre za AHA-doţivetje.

19 INTELEKTUALNI RAZVOJ 2. STADIJ : PREDOPERATIVNA FAZA (PREDŠOLSKO OBDOBJE) Niso še prisotne oblike mišljenja operacije. Mišljenje predšolskega otroka je kvalitativno drugačno od mišljenja šolarja, mladostnika, odraslega. Veljajo drugačne zakonitosti, imajo svojo logično strukturo te strukture so PRELOGIČNE, a vsekakor ne nelogične. Mišljenje se v predšolskem obdobju z razvojem spreminja. Gre za kvantitativne (večje izkušnje, več znanj, večja fleksibilnost) in kvalitativne spremembe (miselno prilagajanje). Ob koncu 2 leta si lahko premet, ki ga ne vidi, tudi miselno predstavlja! S SIMBOLI se začne pravi razvoj procesov mišljenja. Za razvoj simboličnega mišljenja so potrebni trije pogoji: Povečevanje hitrosti, ki bo omogočila, da se zaporedna spoznanja stopijo v istočasno celoto. Teţnja bolj k spoznanju kot akciji Povečevanje razdalj med dogodki in predmeti, ki jih še vedno lahko veţemo v celoto.

20 INTELEKTUALNI RAZVOJ STADIJ delimo v 2 fazi: 1. PREKONCEPTUALNO ALI SIMBOLIČNO MIŠLJENJE (med 2. in 4. letom) Simboli prične se pravo mišljenje PREKONCEPTI= so pojmi, ki otroka veţejo na prve verbalne znake (besede), katerih uporabo je spoznal (npr. Otroci spuščajo zmaja. Otrok reče: glej mami, ptič na vrvici.). 2. INTUITIVNO MIŠLJENJE (med 4. in 7. letom) To mišljenje je slikovito, natančno, prevladujejo pa še vedno simboli in ne logični odnosi. Otrok trdno verjame v to kar vidi (zaznave imajo prevlado nad sklepanjem) Npr. otroci še ne znajo klasificirati predmetov po dveh lastnostih: kvadrati/trikotniki, rdeče/rumeno. Razlika s senzomotornim stadijem: Bistvo senzomotornega intelekta je v medsebojnem povezovanju zaporednih zaznav in dejanskih gibov. Do predstav pride šele, ko se dogodki postavijo v isti časovni okvir (še ni v prvem stadiju). Senzomotorno mišljenje teţi le za praktičnim zadovoljevanjem, otroka ne zanima spoznanje kot tako (omejen je na realnost). Pri reševanju problemov je vezan na predmete, ki so tukaj in sedaj (npr. vzame stol, da doseţe knjigo. A stol mora biti tukaj.). Njegove predstave se še ne zlijejo kot slike v filmu. Ko ţeli rešiti problem, ne razmišlja o situaciji, ne postavlja domnev, ne izdela strategije reševanja.

21 INTELEKTUALNI RAZVOJ Značilnosti mišljenja predšolskega otroka: RAZVIJEJO SE PREDSTAVE IN POJMI (notranje reprezentacije) Razvija se sposobnost decentriranja (zavzemati gledišče druge osebe) Pri razmišljanju teţi k centraciji (osredotočanje na en vidik problema) pomanjkanje reverzibilnosti (mišljenje poteka v eno smer), ne razume še načela konservacije, teţja k preposploševanju Sprva si lahko predstavlja le predmete, ki jih je videl pred nekaj urami, s časom pa tudi dogodke in predmete, ki jih ţe dolgo ni videl ali doţivel. Večji pomen pripisuje zaznavam kot predstavam. Simboli so tesno povezani s predmeti samimi. Realizem (subjektivnim pojavom pripisuje zaznavne objektivne lastnosti) (sanje pridejo iz gozda; sonce se lahko ustavi). Narava je ţiveča celota kot v pravljici. Egocentrizem (Svoj vidik doţivljanja je edin moţen.) Ireverzibilnost (mišljenje poteka v eni smeri, otrok pa ni sposoben preveriti v nasprotni smeri; npr. otrok pove, da ima očeta, ni pa sposoben povedati, da ima njegov oče otroka). Animizem (objektivnim pojavom pripisuje subjektivne značilnosti in nasprotno) Finalizem (vsem pojavom pripisuje smoter, pomen) (deţ pada, da lahko oblečem palerino). Artificializem (vse v naravi je posledica dejavnosti človeka)

22 INTELEKTUALNI RAZVOJ Ključnega pomena so aktivna igra, raziskovanje in preverjanje idej. Zadrţati racionalne sodbe, ne dajemo neposrednih odgovorov, ampak spodbujamo mišljenje. Postavljanje vprašanja: ZAKAJ? ½ inteligentnosti se razvije ţe v predšolskem obdobju. Zato je POMEMBNO spodbujati MISELNI RAZVOJ! 3. STADIJ : FAZA KONKRETNIH OPERACIJ (do 11,12 leta starosti) Operacije: so akcije, ki vedno potekajo na nivoju misli in to v organiziranem sistemu So konkretne, ker še ni sposobnosti za sklepanje na osnovi domnev 4.STADIJ: FAZA FORMALNIH OPERACIJ (od 11,12 leta naprej) Nivo formalno logičnih operacij sposoben je izhajati iz domneve in izpeljati sklepe ne glede na to, ali so domneve resnične ali ne. Do sedaj smo govorili o razvoju miselni procesov, njihovi vsebini. Večkrat se srečujemo z besedami inteligentnost. INTELIGENTNOST = produkt miselnih procesov, ki smo jih analizirali do sedaj.

23 DOMIŠLJIJA IN USTVARJALNOST DOMIŠLJIJA je zaznavanje resničnosti in moţnosti, ki se nam v normalnih okoliščinah čutne zaznave ne pokaţe. USTVARJALNOST je sposobnost povezovanja idej, informacij in stvari na izviren, nenavaden, nov način. Na razvoj otrokove ustvarjalne domišljije vplivajo ustvarjalne, domišljijske igre. Razvijanje domišljije in ustvarjalnosti je pomembna naloga vzgoje predšolskih otrok. Otroka moramo spodbujati h gibalni (elementarne igre, plesne igre), verbalni (dialoško branje), glasbeni (ritem, takt) in likovni ustvarjalnosti. Materiali za ustvarjanje, igro, domišljijo naj bodo nestrukturirani (glina, naravni materiali) in strukturirani (ţe izdelane igrače, glasbila). Otroci naj ustvarjajo z obema rokama (razvoj obeh hemisfer)