Krmilni in regulacijski sistemi 1
|
|
|
- Φαίδρα Αντωνιάδης
- 5 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 1 2 OR1 RS-FF1 RS-FF6 RS-FF2 OR2 RS-FF3 RS-FF4 RS-FF5 Šolski center Novo mesto Višja strokovna šola elektronika Krmilni in regulacijski sistemi 1 1. del: +U KRMILNI SISTEMI TON4 START t 0 (izbrane vsebine) >1 TON1 TON2 TON3 TON5 t 0 t 0 t 0 t 0 R S R S R S R S R S R S >1 OR3 G Gen1 >1 H1 H2 H3 mag., univ. dipl.inž. Vsebina 1. Krmiljenje procesov 1. Zgradba krmilnega sistema 2. Povezovanje krmilnih naprav v proces 3. Vrste krmilij 4. Projektiranje in načrtovanje krmilij 5. Kombinacijska krmilja 6. Sekvenčna (prosto delujoča in koračna krmilja) 2. Prosto programirljiva krmilja - PPK 1. Programirljivi logični krmilniki PLK (zgradba, delovanje, izvedbe..) 2. Programiranje logičnih krmilnikov (standard IEC 1131, programski jeziki, podatkovni tipi, adresiranje) 3. PLK Simatic S7 200, CPU 222 (osnovni podatki in lastnosti, IEC in SIMATIC programski jeziki, adresiranje pomnilniških lokacij, priprava na vaje) ŠC Novo mesto Višja strokovna šola program elektronika 2
2 1. Zgradba krmilnega sistema/1 Krmilni sistem sestavlja: 1. stroj, naprava ali proces oz. postopek skupaj z izvršnimi, nastavitvenimi členi in dajalniki signalov 2. krmilna naprava ali krmilje (ožičeno ali prosto programirljivo krmilje PPK) ŠC Novo mesto Višja strokovna šola program elektronika 3 1. Zgradba krmilnega sistema/ Krmilna naprava ali krmilje/1 Napajalna enota Krmilna naprava (krmilje) Vhodna enota galvanska ločitev prilagoditev oblikovanje Obdelava signalov po programu: ožičenem PPK Izhodna enota galvanska ločitev prilagoditev ojačanje signali iz senzornega oz. merilnega sistema signali k izvršnim členom ŠC Novo mesto Višja strokovna šola program elektronika 4
3 1. Zgradba krmilnega sistema/ Krmilna naprava ali krmilje/2 1. Vhodna enota je enota za zajemanje procesnih spremenljivk in spremenljivk operaterja, ki njihove signale preoblikuje in prilagodi ter posreduje enoti za obdelavo. Pomembna pri tem je galvanska ločitev signalov. 2. Enota za obdelavo signalov: a) v trajno ožičenih sistemih je to pogosto vezje z elektronskimi logičnimi, časovnimi, števnimi, računskimi,.. elementi, ki opravljajo funkcijo krmilja b) v krmiljih s prostim programiranjem pa je to centralno procesna enota (mikroprocesor), skupaj s pomnilniki in perifernimi enotami; v programskem pomnilniku je shranjen krmilni program, ki opravlja funkcijo krmilja ŠC Novo mesto Višja strokovna šola program elektronika 5 1. Zgradba krmilnega sistema/ Krmilna naprava ali krmilje/3 3. Izhodna enota je enota za preoblikovanje, prilagoditev in posredovanje krmilnih signalov izvršnim členom procesa. Ponovno je pri tem pomembna galvanska ločitev signalov. 4. Napajalna enota je enota, ki oskrbuje krmilno napravo z napajalno napetostjo. Pri PPK so standardne izvedbe z enosmerno napetostjo 24 V. ŠC Novo mesto Višja strokovna šola program elektronika 6
4 1. Zgradba krmilnega sistema/ Dajalniki signalov (senzorji, detektorji, merilni členi) Naloge: 1. merjenje oz. detekcija veličine v krmilnem sistemu 2. pretvoriti signal v ustrezno obliko (ojačanje, temp. kompenzacija, offset,..) 3. informacijo posredovati krmilni napravi Poznamo različne vrste dajalnikov: 1. mehanski pretvorijo silo, ki deluje na dajalnik v el. signal (mejna stikala, tipkala, lahko pa silo pretvorijo tudi v tok ali napetost) 2. uporovni uporabljajo lastnost, da se spremeni upornost elementa. Uporabljajo se mostična vezja (uporovni lističi, termistorji, linearni in rotacijski potenciometri,..). ϑ S1 S2 R2-0.3%/ C ŠC Novo mesto Višja strokovna šola program elektronika 7 1. Zgradba krmilnega sistema/6 3. induktivni; merjena fizikalna veličina vpliva na spremembo induktivnosti, izhod je lahko binaren z delovnim ali mirovnim kontaktom 4. kapacitivni delujejo na spremembi kapacitivnosti, merimo lahko pomike, nivoje, uporaba kot približevalna končna stikala 5. optoelektronski delujejo na spremembi svetlobe, ki jo pretvorimo v el. napetost (npr. fotocelica) ali pa delujejo na spremembi ohmske upornosti (npr. fotoupor, fotodioda), pri sondah se uporablja UV- ali IR-svetloba 6. CMOS-senzorji (senzor in elektronika v enem čipu senzorni efekt v Si, nižja cena, višja kvaliteta, manjše motnje) R1 LDR 04 ŠC Novo mesto Višja strokovna šola program elektronika 8
5 1. Zgradba krmilnega sistema/ Izvršni členi aktuatorji Naloge: 1. izvrševanje ukazov 2. javljanje in signalizacija o stanju procesa elektromotorni pogoni 3~ javljalniki Horn1 pnevmatski cilindri svetila, grelci, ventilatorji Zyl1 La1 L N prikazovalniki X1 5 DGT LED DISPLAY a b c d e f g DP D4 D3 D2 D1 D0 ventili YQ1 svetlobna signalizacija LED1 ŠC Novo mesto Višja strokovna šola program elektronika 9 2. Povezovanje krmilnih naprav v proces/1 Krmilno napravo lahko vključimo v proces na dva načina: 1. Krmiljenje v odprti zanki (kombinacija vhodnih spremenljivk s pomočjo krmilne naprave aktivira krmilne signale in jih preko izhodne enote posreduje izvršnim členom iz z procesa ni povratne informacije) Delovanje oz. vodenje procesa poteka v dveh fazah: 1. odločanje (obdelava podatkov, signalov) 2. ukrepanje (posredovanje in izvrševanje ukazov, katere običajno spremlja ustrezna signalizacija) ŠC Novo mesto Višja strokovna šola program elektronika 10
6 2. Povezovanje krmilnih naprav v proces/2 Krmiljenje v odprti zanki vklop, izklop motorja, razsvetljave, grelcev... odpiranje, zapiranje ventilov Signalizacija Ukrepanje (izvršni členi) Izhodna enota proces, postopek Odločanje krmilna naprava: - ožičena - PPK Vhodna enota izhod iz procesa tipkala in stikala za ročno posredovanje in nadzor javljalniki prikazovalniki svetlobni signali ŠC Novo mesto Višja strokovna šola program elektronika Povezovanje krmilnih naprav v proces/3 2. Krmiljenje v zaprti zanki (najpogostejši način, predvsem pri krmiljenju industrijskih procesov; na vhod krmilne naprave prihajajo signali iz procesa) Delovanje oz. vodenje procesa vsebuje dodatno fazo: 3. opazovanje (zbiranje informacij in podatkov) ŠC Novo mesto Višja strokovna šola program elektronika 12
7 2. Povezovanje krmilnih naprav v proces/4 Krmiljenje v zaprti zanki Signalizacija Ukrepanje (izvršni členi) Izhodna enota proces, postopek Odločanje krmilna naprava: - ožičena - PPK Opazovanje (dajalniki signalov) Vhodna enota izhod iz procesa merjenje detekcija, senzorika zbiranje podatkov in informacij tipkala in stikala za ročno posredovanje in nadzor RAČUNALNIK ŠC Novo mesto Višja strokovna šola program elektronika Vrste krmilij/1 Glede na izvedbo delimo krmilja v dve skupini: 1. Trajno ožičena krmilja Način ali program delovanja je določen z medsebojno povezavo elementov, torej s fiksnim ožičenjem. Delovanje lahko spremenimo le, če posežemo v ožičenje krmilja. elektromehanska (kontaktna) zgodovinski začetek krmilnih vezij, sestava: stikala, tipkala, releji, elektromagnetni ventili lastnosti: težka, robustna vezja z velikim preklopnimi časi (počasna), omejena življenjska doba, majhna odpornost proti atmosferskim vplivom, velika poraba energije ŠC Novo mesto Višja strokovna šola program elektronika 14
8 3. Vrste krmilij/2 elektronska z razvojem polprevodniških elementov (1954, tranzistor je zamenjal kontaktni element) sestava: elektronske komponente: logična vrata, števci, časovni moduli, elektronska vezja za aritmetiko, lastnosti: v začetku zelo občutljiva na motnje, izboljšava (1970) z razvojem namenskih vezij za industrijsko rabo; večja zanesljivost, dolga življenjska doba, hitro delovanje, majhen volumen, bistveno večja gostota funkcij ter obdelava informacij na enoto volumna, enostavno projektiranje (ni potrebno specialistično znanje elektronike), še vedno fiksno ožičenje-> univerzalna raba: SIMATIC-C (Siemens), LOGISTAT (AEG), splošno namenski sistemi: BOSCH, PHILIPS,THOMSON.. pnevmatska (neelektrična) sestava: pnevmatske komponente, kot so ventili, cilindri ŠC Novo mesto Višja strokovna šola program elektronika Vrste krmilij/3 2. Pomnilniško ali prosto programirljiva krmilja- PPK Pojav prvih krmilij nekako vzporedno s prvimi mikroprocesorji (v letih ). To so krmilja, kjer je elektronska povezava elementov nadomeščena z mikroelektronskimi komponentami: ROM, RAM, EEPROM, mikroprocesorjem, vhodno/izhodni vmesniki... Način delovanja je določen s programom, ki je zapisan v programskem pomnilniku in ga lahko po želji spremenimo. Najpogostejši način implementacije ali nadgradnje vodenja procesa je uporaba programirljivih logičnih krmilnikov PLK (PLC-Programmable Logic Controllers). ŠC Novo mesto Višja strokovna šola program elektronika 16
9 3. Vrste krmilij/4 Prednosti prosto programirljivih krmilij PPK: velika prilagodljivost, možnost hitrega reprogramiranja, ni potrebno spreminjati ožičenja, le program večja zmogljivost kompleksnejše naloge (širok nabor funkcij, časovniki, števci, primerjalniki, aritemtične operacije, funkcijski bloki, uporaba različnih vrst pomnilniških lokacij, ) zanesljivost odpornost na motnje sprva draga, z leti vse cenejša in danes povsem cenovno dostopna ŠC Novo mesto Višja strokovna šola program elektronika Vrste krmilij/5 Primerjava različnih vrst krmilij +U EV - Vklop elektromagnetnega ventila s kontaktnim, ožičenim krmiljem ŠC Novo mesto Višja strokovna šola program elektronika 18
10 3. Vrste krmilij/6 Primerjava različnih vrst krmilij +U EV - Vklop elektromagnetnega ventila z elektronskim, ožičenim krmiljem ŠC Novo mesto Višja strokovna šola program elektronika Vrste krmilij/7 Primerjava različnih vrst krmilij OMARA S PPK EV Vklop elektromagnetnega ventila s prosto programirljivim krmiljem PPK ŠC Novo mesto Višja strokovna šola program elektronika 20
11 Vrste električnih krmilij 3. Vrste krmilij/8 ELEKTRIČNA KRMILJA ELEKTROME- HANSKA (RELEJSKA) ELEKTRONSKA (POLPREVODNI- ŠKA) TRAJNO OŽIČENA POMNILNIŠPKO PROGRAMIR- LJIVA - PPK ŠC Novo mesto Višja strokovna šola program elektronika Vrste krmilij/9 Glede na funkcijsko odvisnost vhodov in izhodov delimo krmilja v dve skupini: 1. Kombinacijska (logična) 1. Kombinacijska (logična) Trenutna stanja posameznih izhodnih spremenljivk y so odvisna samo od trenutnih stanj vhodnih spremenljivk x (ne vsebuje pomnilnih elementov). ŠC Novo mesto Višja strokovna šola program elektronika 22
12 3. Vrste krmilij/10 2. Sekvenčna, kjer je trenutno stanje izhodnih spremenljivk y poleg trenutnega stanja vhodnih spremenljivk x, odvisno tudi od predhodnih notranjih stanj z (vsebujejo pomnilne elemente). Ista kombinacija vhodnih spremenljivk se lahko zaradi dodatnih notranjih stanj preslika v različne izhodne kombinacije. ŠC Novo mesto Višja strokovna šola program elektronika Vrste krmilij/11 Poznamo dve skupini sekvenčnih krmilij: 1. prosto delujoča krmilja krmilja - na vhodu se lahko pojavi poljubna kombinacija v poljubnem zaporedju 2. koračno delujoča krmilja krmilja - kombinacije vhodov se vedno pojavljajo v določenem zaporedju ŠC Novo mesto Višja strokovna šola program elektronika 24
13 4. Projektiranje in načrtovanje krmilij/1 K projektiranju krmilij in s tem tudi avtomatizaciji procesov je potrebno pristopiti načrtno. Zelo dobro je potrebno poznati: 1. tehnologijo procesa 2. programsko, strojno opremo ter tehnične zmogljivosti ŠC Novo mesto Višja strokovna šola program elektronika Projektiranje in načrtovanje krmilij/2 Predpogoj za pristop k osnutku in projektiranju krmilij je jasen, enosmiselen in splošno razumljiv način opisa delovanja krmilja Opisovanje krmilij/1 Funkcijo krmilja opisujemo s standardnimi metodami, odvisno od vrste in kompleksnosti krmilja: 1. Besedni opis (večkrat lahko nepregleden, tudi dvoumen in nejasen) Po pritisku gumba START tekoči trak premakne zaboj do položaja KS2, nakar se manipulator spusti v zaboj do KS3. Z vključitvijo ventila V1 primemo predmet in počakamo 3s. Potem se manipulator dvigne ŠC Novo mesto Višja strokovna šola program elektronika 26
14 4. Projektiranje in načrtovanje krmilij/ Opisovanje krmilij/2 2. Pravilnostna (logična) tabela ali tabela stanj 3. Časovni diagram ŠC Novo mesto Višja strokovna šola program elektronika Projektiranje in načrtovanje krmilij/ Opisovanje krmilij/3 4. Logična enačba GOR = ( LD + LD) ZP = ( L D) ZP 5. Diagram stanj (sekvenčna krmilja) ŠC Novo mesto Višja strokovna šola program elektronika 28
15 4. Projektiranje in načrtovanje krmilij/ Opisovanje krmilij/4 6. Koračna veriga (koračna (koračna krmilja) SFC (Sequential( Function Chart) ŠC Novo mesto Višja strokovna šola program elektronika Projektiranje in načrtovanje krmilij/ Faze načrtovanja/1 1. Glede na dani problem je treba določiti vrsto krmilja: kombinacijsko ali sekvenčno (koračno). 2. Določiti je potrebno vhodne in izhodne veličine. Pri tem je dobro sestaviti prireditveno tabelo spremenljivk. 3. Na osnovi zahtev in delovanja krmilja določiti logične funkcije oz. povezave (uporaba metod sinteze digitalnih vezij). 4. Izdelava funkcijskega načrta s standardnimi simboli. 5. Izdelava vezalnega načrta, če bo krmilje ožičeno oz. programa, če bo krmilje PPK. ŠC Novo mesto Višja strokovna šola program elektronika 30
16 4. Projektiranje in načrtovanje krmilij/ Funkcijski načrt V večini primerov je izhodišče pred praktično realizacijo krmilja izdelava funkcijskega načrta. Funkcijski načrt je primeren za izvedbo elektronskega krmilja s trajno ožičeno logiko in tudi PPK (današnji PLK-ji oz. programski paketi omogočajo programiranje tudi s funkcijskimi bloki). 1 EN 2 AND5 & 1 2 OR1 SV >1 1 SL 2 OR2 >1 1 T 2 +U Simboli so standardizirani. Signali praviloma vstopajo na levi (zgoraj), izstopajo na desni strani (spodaj). G AND7 & V L ŠC Novo mesto Višja strokovna šola program elektronika Projektiranje in načrtovanje krmilij/ Realizacija krmilja/1 1. Trajno ožičeno krmilje: Izdelava vezalnega načrta z elektromehanskimi elementi ali logičnimi elementi konkretne družine integriranih logičnih vezij. Primer krmilnega načrta 2. PPK: Izdelava uporabniškega programa (lestvična shema, funkcijska bločna shema, programski modul ali seznam ukazov), ki ga bomo kasneje vstavili v programski pomnilnik PLK-ja ja. ŠC Novo mesto Višja strokovna šola program elektronika 32
17 4. Projektiranje in načrtovanje krmilij/ Realizacija PPK/1 1. Lestvične sheme (ladder diagrami) bazirajo na kontaktnih načrtih,, ki izhajajo iz relejskih oz. krmilnih shem. Enostavno jih lahko kreiramo tudi iz funkcijskih načrtov. Gre za simbolično predstavitev konkretnih elementov pri elektromehanskih krmiljih. Niso primerni za kompleksnejše naloge. Kontaktni načrt Lestvična shema ŠC Novo mesto Višja strokovna šola program elektronika Projektiranje in načrtovanje krmilij/ Realizacija PPK/2 2. Programski modul (seznam ali nabor ukazov) LD DVIG O SPREJEMNIK AN DOL LDN ZGORAJ NOT LPS A GOR = GOR LPP ALD O GOR = GOR LDN ZGORAJ A SENZOR TON T37, +50 ŠC Novo mesto Višja strokovna šola program elektronika 34
18 4. Projektiranje in načrtovanje krmilij/ Realizacija PPK/3 3. Funkcijska bločna shema ŠC Novo mesto Višja strokovna šola program elektronika 35
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Krmilne komponenete. Merilni členi in dajalniki vhodnih informacij
Krmilne komponenete Naročnik poda svoje zahteve. Prvi korak je zasnova, drugi pa je realizacija izbira komponent. Imamo več možnosti: 1. kontaktna relejna tehnika (uporabljamo za enostavne aplikacije)
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
4. Načrtovanje logičnega in sekvenčnega vodenja
4. Načrtovanje logičnega in sekvenčnega vodenja Dve vrsti logičnih krmilij: Kombinacijska krmilja stanje vhodnih signalov se neposredno preslika v stanje izhodnih signalov takšno krmilje ne vsebuje pomnilnih
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
KRMILNA TEHNIKA. Poglavja: Uvod:
KRMILNA TEHNIKA Poglavja: Uvod v digitalno tehniko: (kombinacijska vezja, sekvenčna vezja, ) Programabilna krmilja: (načrtovanje električnih krmilj, komponenete strojne in programske opreme, ) Mehka logika
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Osnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
Zaporedna in vzporedna feroresonanca
Visokonapetostna tehnika Zaporedna in vzporedna feroresonanca delovanje regulacijskega stikala T3 174 kv Vaja 9 1 Osnovni pogoji za nastanek feroresonance L C U U L () U C () U L = U L () U C = ωc V vezju
matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
![matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):](/thumbs/87/96579490.jpg "matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):")
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
ČLOVEK OKOLICA. Pretok informacij pri človeku. Pretok informacij pri krmilju. Slika 4.1: Blokovna shema zajemanja informacij preko senzorjev SPOMIN
ČLOVEK tip okus voh sluh vid SPREJEM SPOMIN OBDELAVA INFORMACIJ govor gib IZDAJA OKOLICA Pretok informacij pri človeku 1 PROGRAM, ŽELENE VREDNOSTI, MEJNE VREDNOSTI itd. I1 I2 I3 D1 D2 D3 S1 S2 S3 OBDELAVA
Uvod v programirljive digitalne sisteme. Andrej Trost Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko
Uvod v programirljive digitalne sisteme Andrej Trost Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko http://lniv.fe.uni-lj.si/pds.html Ljubljana, 2015 Kazalo 1 Digitalna vezja in sistemi 3 1.1 Elektronska
Arduino-FPGA vremenska postaja
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Arduino-FPGA vremenska postaja DES 2013/14 - razvoj vgrajenega sistema Arduino grafični vmesnik Arduino Leonardo
Numerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Stikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar
Stikalni pretvorniki Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC 9. 3. 2016 Boštjan Glažar niverza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Tržaška cesta 25, SI-1000 Ljubljana Vsebina Prednosti stikalnih pretvornikov
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
- navpični niz matrik A in
5. PREKLOPNE STRUKTURE ALI PREKLOPNI NOGOPOLI 5. atrično opisovanje preklopnih vezij in struktur 5.. Osnovna simbolika Vektor: an vodoravni vektor a m navpični vektor atrika: A :m :n :n - matrika reda
STANDARD1 EN EN EN
PRILOGA RADIJSKE 9,000-20,05 khz naprave kratkega dosega: induktivne aplikacije 315 600 khz naprave kratkega dosega: aktivni medicinski vsadki ultra nizkih moči 4516 khz naprave kratkega dosega: železniške
Tretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1
Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije
Kotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom
VSŠ Velenje ELEKTRIČNE MERITVE Laboratorijske vaje Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom Vaja št.2 M. D. Skupina A PREGLEDAL:. OCENA:.. Velenje, 22.12.2006 1. Besedilo naloge
Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Prožilna vezja MOSFET in IGBT tranzistorjev
Prožilna vezja MOSFET in IGBT tranzistorjev Močnostni polprevodniški element, kot sta IGBT in MOSFET tranzistor, tvori s pripadajočim prožilnim vezjem zaključeno enoto t.j. močnostno stikalo, ki predstavlja
RAČUNALNIŠKA ARHITEKTURA
RAČUNALNIŠKA ARHITEKTURA 1 Uvod RA - 1 2017, Igor Škraba, FRI Spletne strani: http://ucilnica.fri.uni-lj.si Moj e-naslov: igor.skraba@fri.uni-lj.si Govorilne ure: ponedeljek od 11:30 do 13:00 v R2.40 Občasne
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov
Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.
1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y
A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N
I N F O T E K N I K V o l u m e 1 5 N o. 1 J u l i 2 0 1 4 ( 61-70) A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N N o v i
UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka
UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET Goran Stančić SIGNALI I SISTEMI Zbirka zadataka NIŠ, 014. Sadržaj 1 Konvolucija Literatura 11 Indeks pojmova 11 3 4 Sadržaj 1 Konvolucija Zadatak 1. Odrediti konvoluciju
C A B - vodoravni niz matrik A in B. ; c a - transpozicija matrike C. Spremenljivke A, B, C so matrike z razsežnostmi: t x n ter m x t.
5. PREKLOPNE STRUKTURE ALI PREKLOPNI NOGOPOLI 5. atrično opisovanje preklopnih vezij in struktur 5.. Osnovna simbolika Vektor: an vodoravni vektor atrika: a m navpični vektor A :m :n :n - matrika reda
Analiza možnosti realizacije logičnih reverzibilnih vrat v trostanjskem kvantnem celičnem avtomatu
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Mark Rolih Analiza možnosti realizacije logičnih reverzibilnih vrat v trostanjskem kvantnem celičnem avtomatu diplomska naloga na univerzitetnem
Π Τ Υ Χ Ι Α Κ Η Ε Ρ Γ Α Σ Ι Α
ΤΕXNOΛΟΓΙΚΟ ΕΚΠΑΙΔΕΥΤΙΚΟ ΙΔΡΥΜΑ ΚΕΝΤΡΙΚΗΣ ΜΑΚΕΔΟΝΙΑΣ ΣΧΟΛΗ ΤΕΧΝΟΛΟΓΙΚΩΝ ΕΦΑΡΜΟΓΩΝ ΤΜΗΜΑ ΜΗΧΑΝΙΚΩΝ ΠΛΗΡΟΦΟΡΙΚΗΣ ΤΕ Π Τ Υ Χ Ι Α Κ Η Ε Ρ Γ Α Σ Ι Α Θέμα : Σχεδίαση και υλοποίηση εκπαιδευτικού αναπτύγματος
Kvantni računalnik. Avtor: Miha Muškinja Mentor: prof. dr. Norma Susana Mankoč Borštnik
Kvantni računalnik Avtor: Miha Muškinja Mentor: prof. dr. Norma Susana Mankoč Borštnik Vsebina predstavitve Moorov zakon, Osnove kvantnega računalnika: kvantni bit, kvantni register, Kvantna logična vrata,
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Vaje: Električni tokovi
Barbara Rovšek, Bojan Golli, Ana Gostinčar Blagotinšek Vaje: Električni tokovi 1 Merjenje toka in napetosti Naloga: Izmerite tok, ki teče skozi žarnico, ter napetost na žarnici Za izvedbo vaje potrebujete
Stikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar
Stikalni pretvorniki Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC 29. 3. 2017 Boštjan Glažar niverza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Tržaška cesta 25, SI-1000 Ljubljana Vsebina Prednosti stikalnih pretvornikov
ADS sistemi digitalnega snemanja ADS-DVR-4100D4
ADS-DVR-4100D4 Glavne značilnosti: kompresija, idealna za samostojni sistem digitalnega snemanja štirje video vhodi, snemanje 100 slik/sek v D1 ločljivosti pentaplex funkcija (hkratno delovanje petih procesov):
Tokovna zanka 4-20 ma
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Tokovna zanka 4-20 ma Seminarska naloga pri predmetu merilni pretvorniki Mentor: doc. dr. Peter Zajec Ljubljana, 2011 Avtorja: Klemen Lozinšek Klemen Peterlin
Splošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
Gradniki TK sistemov
Gradniki TK sistemov renos signalov v višji rekvenčni legi Vsebina Modulacija in demodulacija Vrste analognih modulacij AM M FM rimerjava spektrov analognih moduliranih signalov Mešalniki Kdaj uporabimo
NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
VLOGA V SISTEMU VODENJA. Senzorji kot vhodni elemeti spremljajo dogajanje v procesu in posredujejo stabnje nadzornemu sistemu oz. sistemu za vodenje.
SENZORJI VLOGA V SISTEMU VODENJA Senzorji kot vhodni elemeti spremljajo dogajanje v procesu in posredujejo stabnje nadzornemu sistemu oz. sistemu za vodenje. NAMEN IN CILJI SENZORIKE Senzorji so naprave,
PRENAPETOSTNE ZAŠČITE ZA DOM
PRENAPETOSTNE ZAŠČITE ZA DOM? TEVIZA, d.o.o., Bevkova 5, 1270 Litija, tel.: (0) 1 898 37 53, fax: (0) 1 898 32 93 PRENAPETOSTNE ZAŠČITE V ENERGETSKIH NIZKONAPETOSTNIH SISTEMIH PROTEC B - Odvodnik skupine
DIGITALNE STRUKTURE Zapiski predavanj
DIGITALNE STRUKTURE Zapiski predavanj Branko Šter, Ljubo Pipan Koraki pri načrtovanju vezij na osnovi VHDL (in drugih HDL jezikov): bločni diagrami / hierarhija kodiranje v VHDL prevajanje kode, preverjanje
Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje
Namen vaje Spoznavanje osnovnih fiber-optičnih in optomehanskih komponent Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega senzorja z optičnimi vlakni, Delo z merilnimi instrumenti (signal-generator,
Preklopne funkcije in logična vrata
Načini zapisa Booleove (preklopne) funkcije zapis v eksplicitni (analitični) obliki: - za preproste funkcije (ena, dve, tri spremenljivke): f(a,b), f(x,y,z) -za funkcije n spremenljivk: f(x 1,,x 3,...,x
PROCESIRANJE SIGNALOV
Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:
NADZOR ELEKTRIČNIH PORABNIKOV
ŠOLSKI CENTER CELJE Srednja šola za elektrotehniko, kemijo, in računalništvo NADZOR ELEKTRIČNIH PORABNIKOV RAZISKOVALNA NALOGA MENTOR: Gregor Kramer univ. dipl. inž. el. Avtor: Nejc KOVAČIČ, E-4.a Celje,2016
1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
DIGITALNA TEHNIKA 2014/2015 (nazadnje spremenjeno )
DIGITALNA TEHNIKA 2014/2015 (nazadnje spremenjeno 26.11.2014) SEMINARSKE VAJE 15 ur 1. Številski sistemi (vadite sami doma) 2. Boolova algebra, Huntingtonovi postulati (vadite sami doma) 3. Kanonična oblika
ELEKTRONIKA PAHOR D.O.O.
ELEKTRONIKA PAHOR D.O.O. DVOVHODNI ANALOGNI MODUL Tip SM1-03 Navodila za uporabo Elektronika Pahor 2012 www.termomer.com 1 Kazalo vsebine 1.Namen...3 2.Vsebina kompleta...4 3.Montaža...4 3.1.Možnosti pritrditve...4
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko. Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo. Gregor Goričar. Scada sistemi.
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo Gregor Goričar Scada sistemi Seminarska naloga Predmet: razdelilna in distribucijska omrežja Mentor: prof dr
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Uvod v senzorsko in merilno tehniko
Uvod v senzorsko in merilno tehniko V človekovi naravi je da želi vse kar zazna s svojimi čutili kvantitativno in kvalitativno ovrednotiti oziroma izmeriti. Merjenje je postopek pri katerem poskušamo objektivno
Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Digitalne strukture: učno gradivo s predavanj
Digitalne strukture: učno gradivo s predavanj Tadej Kotnik Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko šolsko leto 2010/2011 http://lbk.fe.uni-lj.si/pdfs/ds-predavanja.pdf Številski sistemi in kode
MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
VODIČ INDUSTRIJSKE AVTOMATIZACIJE
VODIČ INDUSTRIJSKE AVTOMATIZACIJE 2016 MIEL d.o.o. Podjetje MIEL, d.o.o. je na slovenskem trgu uspešno prisotno že več kot petindvajset let. Posluje na področju industrijske avtomatizacije in je pooblaščeni
VSŠ Velenje Elektromehanski elementi in sistemi
VSŠ Velenje Elektromehanski elementi in sistemi FET tranzistorji 1.5.4 UNIPOLARNI TRANZISTORJI FET (Field Effect Tranzistor) Splošno Za FET tranzistorje je značilno, da so za razliko od bipolarnih krmiljeni
Kaskadna kompenzacija SAU
Kaskadna kompenzacija SAU U inženjerskoj praksi, naročito u sistemima regulacije elektromotornih pogona i tehnoloških procesa, veoma često se primenjuje metoda kaskadne kompenzacije, u čijoj osnovi su
ELEKTRONIKA PAHOR D.O.O.
ELEKTONIKA PAHO D.O.O. ŠTIIVHODNI ANALOGNI MODUL Tip SM2 Navodila za uporabo Elektronika Pahor 22 www.termomer.com Kazalo vsebine.namen...3 2.Vsebina kompleta...4 3.Montaža...4 3..Možnosti pritrditve...4
Metering is our Business
Metering is our Business REŠTVE ZA PRHODNOST UČNKOVTO UPRAVLJANJE ENERGJE STROKOVNE STORTVE POTROŠNKOM PRJAZNE REŠTVE Metering is our Business 1 Načrtovanje zapornega pretvornika Od tehničnih zahtev Do
Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
KONČNA STIKALA. Seminarska naloga Merilni pretvorniki. Aleš Jeglič. Miha Hlebanja
KONČNA STIKALA Seminarska naloga Merilni pretvorniki Aleš Jeglič Miha Hlebanja 21. 4. 2011 Kazalo 1. Uvod...3 2. Vrste končnih stikal...4 3. Izbira končnega stikala glede na potrebe in ostale vplive...4
1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
p 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
- Geodetske točke in geodetske mreže
- Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano
Meritve električnih inštalacij
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani Oddelek za tehniško varnost 3. letnik Univerzitetni študij Elektrotehnika in varnost Varnost Meritve električnih inštalacij predavatelj
Ljubljanska cesta Kamnik SLOVENIJA Tel (0) Fax ( Mob
Ljubljanska cesta 45 1241 Kamnik SLOVENIJA Tel. +386 (0)1 5190 853 Fax. +386 (9059 636 Mob. +386 41 622 066 E-mail: info@goto.si www.goto.si Navodilo za hitri začetek uporabe Frekvenčni pretvornik ig5a
Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1
Funkcije več realnih spremenljivk Osnovne definicije Limita in zveznost funkcije več spremenljivk Parcialni odvodi funkcije več spremenljivk Gradient in odvod funkcije več spremenljivk v dani smeri Parcialni
MERJENJE TEMPERATURE Z UPORABO MIKROKRMILNIKA
Šolski center Celje Srednja šola za kemijo, elektrotehniko, računalništvo MERJENJE TEMPERATURE Z UPORABO MIKROKRMILNIKA RAZISKOVALNA NALOGA AVTOR Peter Tuhtar E-4.c MENTOR Gregor Kramer, u. d. i. e. Celje,
SEMAFORIZIRANO KRIŢIŠČE
ŠOLSKI CENTER CELJE Gimnazija Lava SEMAFORIZIRANO KRIŢIŠČE Raziskovalna naloga Avtor: Aleš Majcen, 4. f Mentor: Matjaž Cizej, univ. dipl. inž. Celje, marec 2010 KAZALO POVZETEK 3 1 UVOD 4 1.1 TEZE 4 2
Krmiljenje rolet. Seminar
Krmiljenje rolet Seminar Staje, februar 2012 Blaž Jamnik, 64040071 KAZALO KAZALO... 1 KLJUČNE BESEDE... 2 UVOD... 2 SPECIFIKACIJA NAPRAVE... 3 ZASNOVA NAPRAVE... 3 µc... 3 RTC... 4 SENZOR - FOTOUPOR...
NOVE GENERACIJE GORILNIKOV IN ZNIŽEVANJE CO 2
NOVE GENERACIJE GORILNIKOV IN ZNIŽEVANJE CO 2 Martin Klančišar Weishaupt d.o.o., Celje 1. Gorilniki kot naprave za zgorevanje različnih energentov so v svojem razvoju dosegli zavidljivo raven učinkovitosti
Arduino grafični vmesnik
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Arduino grafični vmesnik DES 2012/13 - razvoj vgrajenega sistema Arduino grafični vmesnik Arduino Leonardo
Merilnik kakovosti električne napetosti MC774
Merilnik kakovosti električne napetosti MC774 Kratka navodila za vgradnjo Kazalo Kazalo Varnostna navodila in opozorila... 3 Opis naprave... 5 Priključitev... 6 Električna vezava... 9 Napajalni vhodi...
DIGITALNA TEHNIKA 2010/2011
DIGITALNA TEHNIKA 2010/2011 TEORETIČNE VAJE IN KOLOKVIJI 15 ur 1. Številski sistemi (15.10.2010) 2. Boolova algebra, Huntingtonovi postulati, PDNO, PKNO (22.10.2010) 3. Minimizacija Boolovih funkcij, MDNO
Gradniki elektronskih sistemov laboratorijske vaje. Vaja 1 Lastnosti diode. Ime in priimek: Smer:.. Datum:... Pregledal:...
Gradniki elektronskih sistemov laboratorijske vaje Vaja 1 Lastnosti diode Ime in priimek:. Smer:.. Datum:... Pregledal:... Naloga: Izmerite karakteristiko silicijeve diode v prevodni smeri in jo vrišite
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev
IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE Uno gradivo zbornik seminarjev študentov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru 4. letnik 2008/2009 Uredniki: Alenka Bizjak, Viktorija Janar, Maša Krajnc, Jasmina Rehar, Mateja
DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA
29.03.2004 Definicija DFT Outline DFT je linearna transformacija nekega vektorskega prostora dimenzije n nad obsegom K, ki ga označujemo z V K, pri čemer ima slednji lastnost, da vsebuje nek poseben element,
MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9
.cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti
MICROMASTER Vector MIDIMASTER Vector
s MICROMASTER Vector MIDIMASTER Vector... 2 1.... 4 2. -MICROMASTER VECTOR... 5 3. -MIDIMASTER VECTOR... 16 4.... 24 5.... 28 6.... 32 7.... 54 8.... 56 9.... 61 Siemens plc 1998 G85139-H1751-U553B 1.
MERITVE LABORATORIJSKE VAJE
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO 000 Maribor, Smetanova ul. 17 Študijsko leto: 011/01 Skupina: 9. MERITVE LABORATORIJSKE VAJE Vaja št.: 10.1 Merjenje z digitalnim
MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15
MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15 Matrice - osnovni pojmovi (Matrice i determinante) 2 / 15 (Matrice i determinante) 2 / 15 Matrice - osnovni pojmovi Matrica reda