LABORATORIJSKE VAJE EEMP

Μέγεθος: px

Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "LABORATORIJSKE VAJE EEMP"

Ευδώρα Γαλάνη
5 χρόνια πριν
Προβολές:

1 ODGOVOR ZA LABORATORJSKE VAJE EEMP T strn ni z printt. Vpršnj so kopirn iz skripte objvljene n z študente elektrotehnike 2014/2015 Odgovori so rzdeljeni po linejh če je vpršnje iz dveh li več delov je prv linej smo z prvi odgovor, drug z drugi odgovor itd. Odgovori so pridobljeni iz lbortorijskih vj, kr so nm sistenti povedli + nektere stvri smo morli smi njti v rznih učbenikih Nisem oznčevl vpršnj ),b) Če ste slišli drugče (in temu verjmete) si to smi poprvite. To je izboljšn verzij skripte, ki im rdeče obrvne odgovore. Veliko sreče n zgovoru lbortorijskih.

2 1. Zkj oblik mgnetilneg tok μ ni sinusne oblike in zkj se glvni fluks Φg mnjš in rzsipni Φσ več z obremenitvijo? Koliko je približn vrednost inducirne npetosti v krtkem stiku glede n nzivno npetost? ~Oblik tok prosteg tek ni sinusn, ker tudi mgnetiln krkteristik železneg jedr ni linern. ~Tok ( 0) nm ne dovoli rzsipneg mgnetneg polj. Ko g večmo (z obremenitvijo) se več tudi Φσ n podlgi rvnotežne enčbe ( U1=-E+(R1+jXσ) ) p vidimo, d se glvni mgnetni pretok niž. U 1 ~nducirn npetost E1 je v krtkem stiku glede n nzivno npetost pol mnjš E 1 2 Kkšne Fourierjeve koeficiente ozirom višje hrmonske komponente dobimo, tj. lihe li sode, z tok prosteg tek trnsformtorj? Ali je osnovn hrmonsk komponent sinusne li kosinusne komponente? ~Z prosti tek trnsformtorj immo smo lihe komponente (1,3,5,7, ) ~Osnovn hrmonsk komponent je kosinusne oblike Koliko je frekvenc tretjeg hrmonik mgnetilneg tok, če je frekvenc npetosti 50Hz? Koliko je fzni premik tretjeg hrmonik mgnetilneg tok v trifznem trnsformtorju? ~ 3x50Hz= 150Hz (vsk hrmonik pomeni n* 50Hz) ~ 90 zmik tok z npetostjo Npišite osnovno enčbo z inducirno npetost v nvitju trnsformtorj (E = 4*1,11...) ter povejte kkšno vrednost fluks je potrebno vstviti z izrčun efektivne vrednosti inducirne npetosti ozirom komentirjte kj upoštevmo s fktorjem oblike 1,11? ~E=4,44*f*N*Φ. V enčbo ustvimo temensko vrednost pretok, sj je 2 že upoštevn v številu 4,44. / 2 ~ 1,11 dobimo iz. S fktorjem oblike upoštevmo, d im nvitje vske fze več 2 prostorsko rzporejenih tuljv. 2. Zkj krkteristik tok prosteg tek trnsformtorj 10 nelinerno nršč z npetostjo? ~Krkteristik prosteg tek nelinerno nršč z npetostjo zrdi nelinerne mgnetne krivulje železneg jedr Koliko % je običjno tok 10 v primerjvi z nzivnim tokom (1N )? ~10 1-2% N Nštejte ktere osnovne vezve primrneg in sekundrneg nvitj poznmo pri trifznih trnsformtorjih! Npišite tudi primer kombincije vezv nvitij dveh njbolj uporbljenih vezlnih skupin s fznim premikom 150! Kj omogočt ti dve vezlni skupini? ~Y(zvezd) in D(trikot) n primrni strni, y,d,z (cik-ck) n sekundrni. ~Dy5 in Yd5. 5*30 =150 fzneg zmik med primrjem in sek v npetosti n eni fzi [nismo še ugotovili kj omogočt] Opišite, kj nm določ vezln skupin Yyn0 in nrišite kzlce npetosti z primer te vezve! Npišite, kko je mogoče spremeniti vezlno skupino Yy0 v skupino Yy6 in obrtno? ~Yy0 nm določ kko izrčunmo krkteristično upornost trnsformtorj in tokovno prestvno rzmerje ~[poglej v zbirko rešenih nlog (1. dopolnjen izdj, Mribor 2008) str. 21, prv skic] ~Yy0 --> Yy6 Vezlno skupino zmenjmo z enkrtno zmenjvo poljubnih sponk n primrju li sekundrju.

3 Opišite, kj nm določ vezln skupin Dyn5 in nrišite kzlce npetosti z primer te vezve! Kko je mogoče spremeniti vezlno skupino Dy5 v skupino Dy11 in obrtno? ~Dy5 in Dy11 v teh dveh vezvh lhko prlelno vežemo trnsformtorje. Postopek priključitve imenujemo»cikličn permutcij sponk«~[poglej v zbirko rešenih nlog (1. dopolnjen izdj, Mribor 2008) str. 21, zdnj skic] ~Vezlno skupino zmenjmo z enkrtno zmenjvo poljubnih sponk n primrju li sekundrju. 3.Kj nm pod vrednost u kn,ki jo odčitte iz grf in kj lhko izrčunmo iz rzmerj 1 /uk? ~ukn nm pod nzivno npetost pri kteri skozi nvitje teče nzivni tok trnsformtorj 1 ~iz rzmerj 1/uk lhko izrčunmo k N u k Zkj je krkteristik krtkeg stik Uk = f (1k) pri trnsformtorju (in tudi pri ostlih elektromehnskih pretvornikih) vedno premic? ~Krkteristik uk bo zmerj premic, ker se nhjmo v linernem delu mgnetilne krkteristike. 4. Pojsnite nmen oprvljnj preskus prosteg tek sinhronskeg motorj! Delmo g zto, d določimo izgube (v železu pri UN in velikost mehnskih izgub). Kkšne izgube določimo iz meritev prosteg tek in kko jih rzdelimo n posmezne izgube v prostem teku? ~mmo izgube v železu, trenju in ventilciji. ~zgube v trenju in ventilciji rzdelimo grfično od izgub v železu Zkj so izgube v železu rotorj v prostem teku znemrljive v primerjvi z izgubmi v železu sttorj? zgube v rotorju so mjhne zrdi nizke frekvence in ker nimmo histereznih izgub, v sttorju p je obrtn zgodb zrdi nvitj in železneg pket. 5. Kkšn delovn moč (v kw) je podn n npisni tblici sinhronskih motorjev oddn mehnsk li sprejet električn? N tblici je podn oddn mehnsk delvn moč v kw. Kkšn mor biti pritisnjeno npetost v trikotni vezvi z enko nsičenje v železu, če je n npisni tblici podtek z npetost n sponkh motorj U = Y400 V? U=Y400V nm d pritisnjeno npetost 230V v D(zvezd) vezvi. Kter od obeh vezv zvezd Y li trikot Δ sinhronskeg motorj mor biti npisn n tblici pred npetostjo ( 400 V ), d je mogoče uporbiti stiklo Y/Δ n omrežju 400 V in zkj? Če želimo uporbiti Y/Δ stiklo mor pisti n tblici Δ400V, sj je to medfzn npetost, ki jo immo n nvitju. Npišite enčbo z slip sinhronskeg stroj ter enčbo z vrtljje! Kj je fiziklno slip? n s n ~ s ~Fiziklno je slip odstopnje (pozitivno li negtivno) hitrosti vrtenj rotorj n s od hitrosti vrtenj mgnetneg polj. Npišite enčbo z frekvenco inducirne npetosti v rotorju sinhronskeg motorj! Koliko je inducirn npetost v krtkostični kletki, če pognjmo rotor s sinhronskimi vrtljji? ~fr=s*fs ~nducirn npetost v krtkostični kletki pri sinhronskih vrtljjih je E=0. [velj enčb U2=k*B*(ns-n). Večj kot bo rzlik vrtljjev večj bo inducirn npetost]

4 Kdj pride sinhronski motor v genertorsko obrtovnje? Kkšen j tkrt slip (spodnj in zgornj vrednost) in kko se vrti rotor glede n vrtilno polje, če deluje stroj kot genertor? ~Asinhronski motor pride v genertorsko obrtovnje pri vrtljjih večjih od sinhronskih. ~Slip je tkrt minimlno 0, mksimlno teoretično p -. ~Rotor genertorj se vrti hitreje od mgnetneg polj. Zkj se sinhronski motor s krtkostično kletko zvrti po priključitvi sttorskeg nvitj n omrežno npetost? Motor se ob priključitvi n omrežje zvrti zrdi zgonskeg nvor, ki se ustvri v točki s=1. 6. Kkšn je odvisnost zgonskeg vrtilneg moment in tok glede n npjlno npetost trifzneg sinhronskeg motorj? Kkšne so približne vrednosti teh veličin pri polovični vrednosti npjlne npetosti? ~Zgonski vrtilni moment in tok st glede n UNAP linern. ~Pri polovični vrednosti npjlne npetosti je MZ 4, nižje kot gremo z npetostjo mnj ntnčni smo. Kj fiziklno predstvlj v preoblikovnem (modificirnem) ndomestnem vezju npetost E * Rr in kj predstvljt v tem vezju komponenti tok sψ in sm ter kj produkt 3pL * m sψ sm? ~ predstvlj pdec npetosti v rotorju n sponkh mgnetilne rektnce in je direktno povezn s pretokom motorj. ~Jlov komponent sψ =s * sin γ; Delvn komponent sm s * cos γ ~ Produkt 3pL * m sψ sm =M predstvlj vrtilni moment stroj 7. Zkj je izkoristek enofzneg motorj mnjši od izkoristk trifzneg motorj in zkj jih uporbljmo kljub mnjšemu izkoristku v primerjvi s trifznimi motorji? ~ zkoristek enofzneg motorj je mnogo mnjši od trifzneg, ker im 1f pomožno nvitje kjer se pojvijo dodtne izgube in invertirjoče mg. polje, ki je mnogo večje pri 1f kot 3f. ~uporbljmo jih zrdi njihove prktičnosti (rzni gospodinjski prti) Kkšne elemente lhko uporbimo z premik tok v pomožni fzi glede n tok v glvni fzi? ~Kpcitivne elemente Kko spremenimo smer vrtenj enofznemu motorju s pomožno fzo? ~S spreminjnjem frekvence. 8. Ktere preskuse mormo oprviti, d lhko grfično skonstruirmo ASA digrm? Koliko delovne moči mor zgotoviti pogonski stroj (turbin) z posmezni preskus sinhronskeg stroj (genertorj)? ~Nrediti mormo preizkuse prosteg tek, krtkeg stik in induktivno obremenitev. [ne vem koliko zgonske moči mormo zgotoviti] Kko določimo velikost tok vδ in kj fiziklno predstvlj t tok? Ali se z obremenitvijo vδ spreminj? ~ vδ vzbujlni tok zrčne reže, ki je neodvisen od obremenitve zrčne reže. ~Določimo g grfično (iz KZR kjer sek 1.) vk N Povejte definicijo z vk in kj izrčunmo iz rzmerj vzbujlnih tokov v k ~vk vzbujlni krtkostični tok, pri kterem n sttor teče nzivni tok. * E Rr ~z rzmerj vzbujlnih tokov izrčunmo reltivno vrednost sinhronske rektnce (ᵪd) Kj je n nrisni sliki U /UN = f (v ) in / N = f (v ) ASA digrm? Ktero dodtno rzsipnje polj je zjeto s Potierovo rektnco (X p ) v primerjvi z rzsipno rektnco sttorj (Xσs )? U /UN = f (v ) KPT ; / N = f (v ) KKS S Potierovo rektnco je zjeto rzsipnje med poli v rotorju.

5 Kko določimo s pomočjo ASA digrm vzbujlni tok z polovično obremenitev in kot ϕn? Vzbujlni tok z polovično obremenitev dobimo grfično. Povejte definicijo z kolesni kot δ pri sinhronskem stroju in kj potrebuje z dušenje nihnj rotorj pri spremembi obremenitve? ~Kolesni kot δ je kot med rotorjem (d-osjo poloveg koles) in vrtilnim mgnetnim poljem ~Odvisen je od obremenitve. ~Z dušenje nihnj rotorj potrebuje krtkostično kletko. Kj potrebuje sinhronski motor, d lhko zžene pri npjnju iz omrežj in kko pride v sinhronizem? D sinhronski motor zženemo potrebujemo krtkostično kletko ~V sinhronizem pride, ko je frekvenc omrežj in genertorj enk, npetosti st enki in smer vrtenj mor biti enk zporedju fz. 9. Zkj pd npetost n sponkh enosmerneg genertorj s tujim vzbujnjem in s prlelnim vzbujnjem s povečevnjem bremenskeg tok? Npetost n sponkh pri enosmernem genertorju s tujim vzbujnjem pd zrdi rekcije kotve, ki slbi glvni pretok in upornost R. Zkj bolj pd npetost prlelneg genertorj? Pri prlelnem vzbujnju se z večnjem bremenskeg tok niž npetost, ker vleče tok iz enkeg vir kot se npj. 10. Npišite enčbo z vrtljje in opišite zkj se zčnejo z večnjem obremenitve preko nzivne vrednosti vrtljji tuje vzbujneg enosmerneg motorj povečevti! U R ~ n ~ Rekcij kotve zmnjš rezultirjoči pretok, t je pod imenovlcem v K e g enčbi in se zrdi teg obrti povečjo pri večji obremenitvi. Kj se zgodi pri prekinitvi vzbujnj pri vrtečem se rotorju enosmerneg motorj in zkj? ~Pri prekinitvi vzbujnj med delovnjem motorj vrtljji nrstejo (teoretično) n + ~Ker bi v tem primeru bil pretok = Kj nm pomeni mehnsk čsovn konstnt T m enosmerneg servomotorj? Tm je nzivni čs motorj, ki je potreben d se motor zvrti od 0 do nzivnih vrtljjev. Kj predstvljt koeficient enosmerneg servomotorj E K in M K, zpišite njuni enoti in pojsnite rzliko med njim? ~Koeficient mgnetneg pretok trjnih mgnetov KE je z izrčun inducirne npetosti, KM p z izrčun vrtilneg moment. ~V idelnih rzmerh bi morl biti enk. KM je mnjši zrdi prisotnosti izgub (PTRV) Npišite osnovno enčbo z inducirno npetost v enosmernem stroju ( E = 4*... ). Ali je inducirn npetost v kotvi (rotorju) enosmerneg stroj izmeničn li enosmern? Koliko je vrednost inducirne npetosti v mirujočem rotorju? ~E=4*pn *NA* g ~ nducirn npetost v rotorju je enosmern. ~Vrednost inducirne npetosti v mirujočem stnju je 0. Zkj pri enosmernem servomotorju s trjnimi mgneti vrtljji linerno pdjo z obremenitvijo? E ~Vrtljji linerno pdjo z obremenitvijo po enčbi n K E g U - bremenski tok nršč, E se posledično mnjš, pri enkem pretoku bojo vrtljji nižji., E R

Σχετικά έγγραφα

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1 Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije