4 Narava je zrcalo Ëloveka - zato smo dolæni. Aktualno 8 S smehom do dobrih poslovnih odnosov. Za vsakogar nekaj 38 Vozila na solarni pogon

Transcript

1 Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, πt. 3, 30. september 2008, letnik VI Glavna tema 4 Narava je zrcalo Ëloveka - zato smo dolæni poskrbeti zanjo Aktualno 8 S smehom do dobrih poslovnih odnosov Za vsakogar nekaj 38 Vozila na solarni pogon

2 2 ELGO, september 2008 Kaæipot po vsebini 3 Beseda uprave Glavna tema 4 Narava je zrcalo Ëloveka - zato smo dolæni poskrbeti zanjo Aktualno 7 Ogrevanje PodruæniËne πole Lom pod StoræiËem z lesno biomaso 8 S smehom do dobrih poslovnih odnosov 10 V Kranju æe delujejo prvi πtevci za daljinsko odëitavanje porabe energentov 11 PoroËilo svetovalcev uprave 14 Prvo leto Reenergije 16 Odsev Ëetrtletja Znanje je moë 22 AutoCAD 2009 Predstavljamo se 24 Pisarna za energetsko varëno gradnjo Novosti 25 Dokumentni sistem EBA Energetska uëinkovitost 26 tromberk prevzame pobudo 3. del Iz Gorenjskih elektrarn 28 Trend fotovoltaike: rast proizvodnje, padanje cen 29 Konferenca HIDROENERGIA, Bled, junij Strokovna ekskurzija v HE Boπtanj Elektro Gorenjska smo ljudje 31 Kadrovske novice Predlagali ste svoje nominirance 32 Prvi vtisi novozaposlenih 33 Portret upokojenca: Ivko Blenkuπ Za vsakogar nekaj 34 Druπtvo upokojencev Elektro Gorenjska 35 Planinski pohod na VrtaËo 36 Fotogalerija: Utrinki poletja 37 Sindikat EDS - Aktivni tudi med poëitnicami Sudoku 38 Vozila na solarni pogon Elgo je poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska. t. 3, september 2008; tekoëa πt. 20, leto VI Glavna urednica: mag. Mateja Nadiæar Odgovorna urednica: mag. Renata Kriænar Predsednik uredniπkega sveta: mag. Joæe Knavs»lani uredniπkega sveta: Edvard Koπnjek, Aleπ Aæman, MBA, Rudolf Ogrinc, mag. Jelka Blejec, Marjan Porenta, mag. Bojan Luskovec, Iztok Jenko Uredniπtvo: Elektro Gorenjska, d. d., Elgo, Ul. Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj Telefon: , faks e-poπta: urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.si Izdajatelj: Elektro Gorenjska, podjetje za distribucijo elektriëne energije, d. d. Za izdajatelja uprava druæbe: predsednik uprave mag. Joæe Knavs Oglasno træenje: telefon , faks , e-poπta: info@elektro-gorenjska.si Lektoriranje: Svarog izobraæevalni zavod, Hiπa jezikov, oblikovanje in prelom: Nimbus d. o. o., tisk: Littera picta, d. o. o. Naklada: 1400 izvodov ISSN Fotografija na naslovnici: mag. Marjan Jerele Poslovno glasilo Elgo izhaja πtirikrat letno. BrezplaËno ga prejemajo zaposleni in upokojenci Elektra Gorenjska in Gorenjskih elektrarn, πtipendisti in poslovni partnerji. Naslednja πtevilka izide 19. decembra Spoπtovani! Naj bo vsaka naslednja πtevilka Elga πe bolj zanimiva za branje tudi z vaπo pomoëjo. V uredniπtvu glasila Elgo se veselimo vaπih prispevkov, predlogov in idej, ki bodo obogatili naπe glasilo. Za naslednjo πtevilko jih sprejemamo do na elektronski naslov urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.si.

3 ELGO, september Beseda uprave»as neusmiljeno teëe. Komaj smo zakorakali v poletje, æe je tu jesen. Topli sonëni æarki, ki so nas razvajali v Ëasu poëitnic, so nas napolnili z energijo, da bomo lahko kos nalogam, ki nas Ëakajo πe v zadnjem tromeseëju letoπnjega leta. Vendar to ne pomeni, da smo poleti mirovali. Naπ glavni cilj je poleg zanesljive in kakovostne dobave elektriëne energije usmerjen v uëinkovito rabo energije ter osveπëanje posameznikov o odgovornejπem ravnanju do okolja. To dokazujejo nove pridobitve, ki smo jih realizirali v tretjem kvartalu leta. Med njimi naj izpostavim glavno pridobitev, prvo investicijo Elektra Gorenjska na podroëju ogrevanja, ki temelji na izkoriπëanju obnovljivega vira energije - lesne biomase. Æe to zimo bo osnovnoπolce v PodruæniËni osnovni πoli Lom pod StoræiËem grel kotel na lesno biomaso, ki bo med drugim prispeval tudi k niæjim stroπkom ogrevanja πole. Dobavitelj lesnih sekancev je domaëin in prepriëan sem, da je to korak naprej h graditvi dobrih poslovnih odnosov. Ker se zavedamo, da je Ëlovek tisti, ki je v najveëji meri odgovoren za onesnaæevanje okolja, smo v tej πtevilki izpostavili okoljske vidike poslovanja druæbe Elektro Gorenjska. Tokratna πtevilka poslovnega glasila Elgo ponuja zelo zanimive vsebine, pri vseh pa so bili glavni akterji zaposleni Elektra Gorenjska, bodisi kot organizatorji bodisi kot vodje. Bili so tudi izvajalci projektov, ki potekajo v sodelovanju z zunanjimi partnerji. Za poslovne partnerje smo v juniju organizirali tradicionalno sreëanje, ki smo mu dodali nov, kulturno obogaten pridih. Pripravili smo tudi odmevno sreëanje za novinarje in predstavili pilotni projekt odëitavanja πtevcev na daljavo v veëstanovanjskem bloku v Struæevem. Vabljeni k branju. PrepriËan sem, da boste naπli veliko uporabnih informacij in podatkov o druæbi Elektro Gorenjska. Æelim vam, da bi bil tudi zaëetek jeseni poln energije in delovnega elana, da bomo s skupnimi moëmi uspeπno realizirali πe zadnje zastavljene cilje v letu Predsednik uprave mag. Joæe KNAVS

4 4 ELGO, september 2008 Glavna tema Narava je zrcalo Ëloveka - zato smo dolæni poskrbeti zanjo mag. Renata Kriænar Slovenec v povpreëju prispeva deset ton CO2 na leto. Znanstveniki ocenjujejo, da je emisija na prebivalca Slovenije, ki bi bila pogoj za stabilno ravnovesje podnebja okrog dve toni letno. To pomeni, da smo v povpreëju πtirikratni greπniki! Pri tem imamo v mislih porabo energije za ogrevanje in prevoze, pa tudi energijo, ki se porabi za izdelavo skoraj vsega, kar kupujemo, uporabljamo in na koncu zavræemo. (Vir: Zato ne dræi, da posameznik ne more vplivati na niæje izpuste ogljikovega dioksida v zrak. Prav vsak lahko prispeva k ohranjanju narave. Kako za naravo skrbi druæba Elektro Gorenjska? Elektro Gorenjska je nosilec treh standardov kakovosti v Sloveniji: ISO 9001, ISO in OHSAS V letu 2007 je druæba prejela tudi bronasto diplomo za sodelovanje v procesih poslovne odliënosti (PRSPO). Ti doseæki potrjujejo, da Elektro Gorenjska v svoje poslovanje sistematiëno vpeljuje nove standarde in poslovne modele ter obnavlja (certificira) obstojeëe. Politika kakovosti in poslovna odliënost sta v Elektru Gorenjska skladno vpeti v vse poslovne procese, ki so usmerjeni v pravilen odnos s konënimi odjemalci, z zaposlenimi, lastniki in okoljem. Zadovoljstvo konënih uporabnikov je tesno povezano z vlaganji, ki jih podjetje namenja za svoje zaposlene in za odgovorno ravnanje z okoljem. Poslujemo v skladu s slovensko zakonodajo. Zavedamo se, da skrb za okolje ter varnost in zdravje zaposlenih pri delu niso le odgovornosti, ampak pravice vsakega posameznika. Zavedamo se, da se naπi vplivi na okolje zaënejo æe pri izbiri dobaviteljev in njihove ponudbe, odraæajo se v izbiri naπih uporabnikov in na koncu z odlaganjem odpadkov. Druæba je zato oblikovala skupino, Svet za ravnanje z okoljem, katere naloga je identificirati πkodljive okoljske vplive, pripraviti programe, ki bodo odpravili neskladnosti in skrbeti za stalno informiranost in dejansko izvajanje programov in sprejetih ukrepov v praksi. LoËeno zbiramo odpadke V letu 2007 je druæba naredila korak naprej pri loëevanju odpadkov, ki nastajajo v poslovanju, tako na terenu kot v pisarnah. Papir in karton Kabli, ki niso zajeti v Kovine (vkljuëno z zlitinami) Æelezo in jeklo Aluminij Opilki in ostruæki barvnih kovin Drugi delci æeleza KoliËina zbranih koristnih odpadkov v kilogramih v letu Svet za ravnanje z okoljem Svet za ravnanje z okoljem v druæbi Elektro Gorenjska je bil ustanovljen z naslednjim ciljem - ublaæiti πkodljive vplive podjetja na okolje. Z njegovo pomoëjo je druæba v letu 2007: zmanjπala πkodljive vplive tistih okoljskih vidikov, ki so bili prepoznani kot najveëji onesnaæevalci okolja, poskrbela za sprejetje ustreznih postopkov, pravil in navodil, ki omogoëajo ustrezno loëeno ravnanje z nevarnimi in s koristnimi odpadki, pri vseh investicijah poskrbela za nakup opreme, ki je okoljsko sprejemljiva in ne povzroëa πkodljivih vplivov na okolje, izoblikovala je sistem informiranja in komuniciranja z zaposlenimi o okoljskih vidikih, aktivnostih in doseækih, odpravile so se vse neskladnosti in nepravilnosti, ki so bile prepoznane ob uvajanju sistema ISO 14001, in vzdræevala programe za ravnanje v izrednih razmerah, da se obvladuje kakrπen koli nepredvidljiv dogodek (v letu 2007 smo bili priëa katastrofalnim poplavam, ki so prizadele Gorenjsko). Foto: Roman Bratun Zbiralnik za odpadni papir. Foto: Roman Bratun Avtomat za vodo. Foto: Robert Joπt Ekoloπki otok v Æirovnici. Oskrbujemo se z vodo iz javnega vodovoda V druæbi smo v letu 2007 preπli na nov naëin oskrbovanja s pitno vodo. Na osnovi opravljenih analiz vode iz javnega vodovoda smo namestili ustrezne avtomate, ki prinaπajo pomembne okoljske prihranke.

5 ELGO, september Glavna tema 2500 Poraba ustekleniëene vode VeËanje πtevila kupcev Modre energije po letih plastenke (0,5 l) galoni leto 2005 leto 2006 leto 2007 Poraba pitne vode v m Vsi ukrepi in podatki druæbe na podroëju varovanja okolja so predstavljeni v publikacijah, ki smo jih izdali v avgustu, in sicer v Letnem poroëilu 2007 in v PoroËilu o ravnanju z okoljem in PoroËilu o varnosti in zdravju pri delu v letu Nahajajo se na spletni strani Velik poudarek dajemo obnovljivim virom elektriëne energije V æelji poslovati kot energetsko uëinkovito podjetje se delno oskrbujemo z elektriëno energijo iz obnovljivih virov, za ogrevanje uporabljamo zemeljski plin. Z razliënimi akcijami smo v letu 2007 zaëeli tudi πirπo javnost seznanjati z naëini racionalne rabe elektriëne energije. Organizirali smo prvi strokovni posvet, Forum o obnovljivih virih in uëinkoviti rabi elektriëne energije, pridruæili smo se vseslovenski akciji VarËna sijalka v vsak dom in svojim odjemalcem brezplaëno razdeljevali varëne sijalke. Kaj so fosilna goriva? KonËnim odjemalcem ponujamo zeleno elektriko Druæba Elektro Gorenjska svojim odjemalcem zagotavlja kakovostno in zanesljivo distribucijo elektriëne energije. Storitve, ki jih ponujamo odjemalcem, so razdeljene v veë skupin. V æelji poslovati odgovorno in ponujati okolju prijaznejπe izdelke in storitve odjemalcem ponujamo dve vrsti elektriëne energije, pridobljeni iz obnovljivih virov: Reenergijo, ki je namenjena gospodinjskim odjemalcem, in Modro energijo, ki jo ponujamo poslovnim odjemalcem. Modra energija je blagovna znamka energije, pridobljena iz obnovljivih virov velikih slovenskih rek. Nosilec blagovne znamke je Holding Slovenske elektrarne, druæba Elektro Gorenjska pa je posrednica pri prodaji konënim kupcem. Kupci, ki se odloëijo za Modro energijo, plaëujejo dodatek k ceni elektriëne energije. Sredstva se zbirajo v Modrem skladu. V primerjavi z letom 2006 se je πtevilo kupcev Modre energije poveëalo za 3,2 %, prodaja se je poveëala za 5,9 %. Fosilna (mineralna) goriva vsebujejo ogljikovodike, mednje spadajo naravna bogastva, kot so nafta, premog in zemeljski plin. Nastajajo izredno dolgo Ëasa in jih zato πtejemo k neobnovljivim virom energije. Za kaj jih uporabljamo? Pri gorenju fosilnih goriv se sproπëa veliko energije in so se, ker jih v veëji ali manjπi meri najdemo povsod po svetu, uveljavile kot prevladujoëi vir energije v svetu. Z izgorevanjem fosilnih goriv nastaja energija, ki jo uporabljamo za proizvodnjo elektrike. To storimo tako, da pri gorenju nastali pritisk uporabimo za poganjanje turbin, ki proizvajajo elektriko. Fosilna goriva so neobnovljivi viri energije. Za njihov nastanek je potrebnih na tisoëe let ustreznih pogojev. Ko bomo porabili zaloge nafte, plina in premoga, bomo morali Ëakati nekaj sto tisoë let brez kakrπne koli industrije ali pa se bomo odloëili za obnovljive, zanesljive in Ëiste vire energije. Problem, ki ga je πe treba izpostaviti, je, da se ob njihovem izgorevanju v zrak sproπëata ogljikov dioksid in strupeni æveplov dioksid. Æveplov dioksid reagira z vodo in tvori ævepleno kislino, ki na zemljo pade v obliki kislega deæja.

6 6 ELGO, september 2008 Glavna tema Soproizvodnja elektriëne in toplotne energije Aleπ Aæman, MBA, izvrπni direktor OE NP Ekologija in spremembe okolja za nas predstavljajo novo poslovno priloænost in izziv. V organizacijski enoti Nakup in prodaja smo v letoπnjem letu v skladu s strateπkimi usmeritvami podjetja na podroëju razvijanja in træenja novih storitev ter poveëevanja dodane vrednosti pri prodaji elektriëne energije in storitev pristopili k projektom koriπëenja energije iz obnovljivih virov in racionalne rabe energije. Prvi takπen projekt je soproizvodnja elektriëne in toplotne energije (SPET). Elektro Gorenjska in Iskra Vzdræevanje sta s podpisom pisma o nameri v letu 2007 izrazili skupni interes, da usklajeno pristopita k dolgoroënemu tesnejπemu sodelovanju pri projektih soëasne proizvodnje elektriëne in toplotne energije (SPET). Prva skupna investicija je bila izgradnja kogeneracijskega postrojenja na lokaciji podjetja Iskra Vzdræevanje v Kranju, ki predstavlja enega boljπih primerov racionalne rabe energije. Kogeneracijsko postrojenje kot vhodni energent uporablja zemeljski plin, ki ga z visokim izkoristkom, tudi za veë kot 50 % viπjim od klasiëne plinske elektrarne, pretvarja v toplotno in elektriëno energijo. Kogeneracijsko postrojenje v Iskri Vzdræevanje Kogeneracijski objekt v Iskri Vzdræevanje je najveëji objekt za proizvodnjo elektriëne energije, ki ga je zgradila skupina Elektro Gorenjska po letu TehniËni podatki kogeneracijskega postrojenja so: Tip kogeneracijske naprave: EPO MTU G (V 183 A/Stamford UCI 274H) ElektriËna moë: 151 kw Izkoristljiva toplotna moë: 236 kw Skupni izkoristek generatorskega seta: 88 % Poraba zemeljskega plina: 45,63 Sm 3 /h Predvidena letna proizvodnja: kwh Za podjetje Elektro Gorenjska je to prvi takπen projekt, pri Ëemer je zlasti pomembno dejstvo, da s tem projektom posredno vstopamo tudi na trg zemeljskega plina in oskrbe s toplotno energijo, kar je prav tako v skladu s strategijo podjetja Elektro Gorenjska. Ekonomski izraëun upraviëenosti investicije kaæe, da je to projekt z visoko dodano vrednostjo, saj interna stopnja donosa presega 30 %, tako da se nam bo naloæba povrnila predvidoma prej kot v treh letih. Prihodnost je naklonjena projektom SPET Glede na spremembe, ki jih prinaπa novela energetskega zakona, je v naslednjih petih letih na projektih SPET priëakovati moëno poveëan investicijski ciklus. Omenjeni projekt je za nas pomembna referenca in model za podobne investicije. Pripravljamo se æe na gradnjo nove kogeneracije moëi 875 kw, ki smo jo potrdili s podpisom pisma o nameri s podjetjem Iskra Invest. Okoljski uëinki kogeneracije Poleg ekonomskih so z gradnjo kogeneracije doseæeni πe naslednji okoljski uëinki v primerjavi z elektriko iz domaëih termoelektrarn in toplote iz zemeljskega plina: zniæanje porabe primarne energije za MWh (prihranek 44,4 %), zniæanje emisij CO2 za 851 ton letno (prihranek 62 %), zniæanje emisij praπnih delcev, zniæanje emisij SO2, zniæanje emisij NOx. Ekologija in s tem povezana racionalna raba energije in raba obnovljivih virov je æe postala del naπega vsakdana. Spremembe na tem podroëju, ki smo jim priëa v zadnjih letih, nam predstavljajo novo priloænost in izziv, iz katerega æelimo Ërpati v poslovnem smislu in posredovati pri izboljπanju odnosa do okolja in s tem povezani kakovosti naπega æivljenja. Foto: arhiv Elektro Gorenjska Kogeneracijsko postrojenje v Iskri Vzdræevanje.

7 ELGO, september Aktualno Ogrevanje PodruæniËne πole Lom pod StoræiËem z lesno biomaso mag. Ambroæ Bogataj, foto: Matjaæ Eræen, mag. Ambroæ Bogataj, Mateja Purgar Æe letoπnjo zimo se bodo uëenci v PodruæniËni πoli Lom pod StoræiËem ogrevali z lesno biomaso. Gre za prvo investicijo Elektra Gorenjska na podroëju ogrevanja, ki temelji na obnovljivih virih energije. slika 1 slika 2 Elektro Gorenjska je skladno s svojo vizijo in poslanstvom pristopil k izvedbi projekta ogrevanja PodruæniËne πole Lom pod StoræiËem (slika 1, 2). S tem æeli Elektro Gorenjska s konkretnimi dejanji prispevati k ohranjanju naravnega okolja in osveπëati ljudi o uëinkoviti rabi energije in o rabi obnovljivih virov energije, kot je na primer lesna biomasa. Konkurenco ogrevanju na lesno biomaso iz kotlovnice v objektu PodruæniËne πole Lom pod StoræiËem predstavlja v obstojeëem objektu kurjenje s fosilnimi gorivi, z ekstra lahkim kurilnim oljem. Praviloma je za odloëitev pri izboru naëina ogrevanja bistvena cena toplotne energije in zanesljivost oskrbe. V zadnjem obdobju se cene nafte poviπujejo, zato postaja ogrevanje z lesno biomaso zanimivejπe tudi z ekonomskega vidika. slika 3 slika 5 slika 4 Predmet investiranja je namestitev ogrevalne naprave v PodruæniËni πoli Lom pod StoræiËem, kar vkljuëuje vgradnjo kotla na lesno biomaso (slika 3,4) in postavitev montaænega zalogovnika za lesne sekance (slika 6,7). Sledi dobava toplote v obdobju naslednjih 25 let. Za to je bilo potrebno na ObËini TræiË sprejeti veë dokumentov, ki jih je potrdil obëinski svet, in na koncu podpisati koncesijsko pogodbo in pogodbo o prodaji toplote z O TræiË. slika 6 slika 7 Oprema je bila 1. septembra 2008 montirana, tako da bomo z ogrevanjem lahko zaëeli v sezoni 2008/2009. Izbrana oprema je vrhunske kakovosti in bo omogoëala avtomatsko obratovanje in daljinsko zajemanje podatkov o porabi toplote. V objektu so v preteklih letih porabili povpreëno litrov olja v ogrevalni sezoni, kar bomo nadomestili z lesnimi sekanci (slika 5). Dobavitelj sekancev bo domaëin, tako da bomo s tem krepili tudi lokalno gospodarstvo.

8 8 ELGO, september 2008 Aktualno Tradicionalno sreëanje poslovnih partnerjev Elektra Gorenjska S smehom do dobrih poslovnih odnosov Brigita Eling B., foto: Roman Bratun»e je smeh pol zdravja in Ëe pripomore k dobremu poëutju, potem smo uspeli, kajti poslovni partnerji, ki so se odzvali na naπe povabilo na sreëanje poslovnih partnerjev, so se dodobra nasmejali domislicam Matjaæa Javπnika in improvokatorjev. Vabilo NAJ PRESKO»I ISKRA je doseglo svoj namen. Tako kot je obiëaj v mnogih druæbah v Sloveniji, tudi v Elektru Gorenjska pripravljamo sreëanje poslovnih partnerjev, ki pomembno pripomore k utrjevanju dobrih poslovnih odnosov. Takπen naëin druæenja je priloænost, da se gostitelji in poslovni partnerji spoznajo v bolj sproπëenem okolju in se pogovorijo tudi o stvareh, o katerih se drugaëe ne morejo oziroma nimajo Ëasa. Tradicionalno junijsko sreëanje poslovnih partnerjev Elektra Gorenjska se je letos priëelo s predstavo Matjaæa Javπnika in improvokatorjev, ki so na nevsiljiv naëin izzvali ideje prisotnih in jih na svojstven naëin, z neverjetnimi domislicami, improvizacijo in s humorjem predstavili publiki ter tako presenetili tudi najveëje razvajence odrskih umetnosti. V vlogi improvokatorjev so se tokrat predstavili: Matjaæ Javπnik, Damir LeventiË, Saπa RajakoviË in Nina Rakovec.

9 ELGO, september Aktualno Polni idej in utrujeni od smeha smo se po konëani predstavi s poslovnimi partnerji udeleæili pogostitve v avli Festivalne dvorane Bled. V Elektru Gorenjska smo stavili na prijetno druæenje vseh, ki se bodo udeleæili naπega sreëanja. Vabilu se je odzvalo veë kot sto povabljenih, ki niso bili skromni s pohvalami organizatorju. Uspeπno izpeljana predstava, odliëna pogostitev in za kratek Ëas celo lepo vreme sredi turobno deæevnega dne so tradicionalno junijsko sreëanje poslovnih partnerjev spremenili v nepozabni dogodek, ki bo zagotovo ostal v lepem spominu veëini udeleæencev. Spoπtovani poslovni partnerji, hvala vam, ker ste se odzvali naπemu povabilu in se nam pridruæili na sreëanju na Bledu.»eprav so vam bile na sreëanju lansko leto obljubljene πportne aktivnosti, smo prepriëani, da ste uæivali tudi ob tem, kar smo vam pripravili letos.

10 10 ELGO, september 2008 Aktualno V Kranju æe delujejo prvi πtevci za daljinsko odëitavanje porabe energentov NiË veë pavπalov, le plaëilo glede na dejansko porabo mag. Renata Kriænar Druæba Elektro Gorenjska je v sredo, 20. avgusta, predstavila svoj projekt razvoja daljinskega nadzora nad porabo energentov in vode. Prebivalci veëstanovanjskega objekta v Struæevem 3 a, 3 d, 3 e in 3 f namreë æe uporabljajo nove, digitalne πtevce za odëitavanje porabe elektrike, vode in toplote, zaradi Ëesar so njihove meseëne poloænice usklajene z dejansko porabo, ne da bi morali vsak mesec sporoëati stanje πtevca. Gre za pilotni razvojni projekt, katerega slovenska (in tudi mednarodna) posebnost je ravno v dejstvu, da ta ne vkljuëuje le daljinskega odëitavanja πtevcev porabe elektrike, paë pa tudi drugih energentov. UËinki daljinskega odëitavanja porabe energentov in vode se kaæejo predvsem v pravilnejπem naërtovanju distribucije elektriëne energije in drugih energentov, obraëunavanju glede na dejansko porabo, predvsem pa omogoëanju odjemalcem, da laæje upravljajo s stroπki. V kasnejπih fazah razvoja bo infrastruktura za daljinsko odëitavanje kljuëna za upravljanje naprav na daljavo in bo uporabnikom omogoëala, da svoja gospodinjstva spremenijo v inteligentni dom. V obnovljenem veëstanovanjskem objektu v Struæevem, katerega investitor in upravnik je podjetje Domplan, je nameπëenih skupno 245 πtevcev za daljinsko odëitavanje porabe elektrike, vode in toplotne energije za ogrevanje stanovanj ter odëitavanje porabe zemeljskega plina v skupni kotlovnici. tevce za elektriëno energijo je razvila Iskraemeco, ki je s svojimi razvojnimi strokovnjaki tudi vneto sodelovala pri projektu na terenu. Preostale πtevce - vodomere za hladno in toplo vodo ter kalorimetre za merjenje toplotne energije za ogrevanje stanovanj je razvilo multinacionalno podjetje Actaris, ki ga na slovenskem trgu zastopa in πtevce implementira podjetje ENERKON iz Kamnika. Sistem daljinskega odëitavanja deluje od vselitve prvih stanovalcev v aprilu letos. Stanovalci tako porabo elektrike, mrzle in tople vode ter toplotne energije za ogrevanje stanovanj plaëujejo glede na dejansko porabo, ne da bi morali dobaviteljem posebej sporoëati kakrπne koli podatke. Elektro Gorenjska vse podatke spremlja v svojem nadzornem centru in jih obdeluje za potrebe obraëunavanja porabe elektriëne energije, predvsem pa zaradi laæjega naërtovanja distribucije elektriëne energije. Podatke o uporabi ostalih energentov posreduje upravniku objekta Domplanu Kranj. Za upravljanje s πtevci distributer in upravnik potrebujeta bistveno manj Ëloveπkih virov kot v primeru navadnih klasiënih πtevcev, kar se lahko ob mnoæiënejπi uporabi odrazi tudi na ceni storitve. Infrastruktura za daljinsko odëitavanje bo igrala vedno pomembnejπo vlogo ne samo za elektrodistributerje in ponudnike komunalnih storitev, paë pa tudi za proizvajalce elektriënih naprav, saj jih bodo lahko naërtovali tako, da jih bodo njihovi lastniki upravljali na daljavo in na naëin, da bodo zmanjπali porabo elektriëne energije. Takπni πtevci bodo svoje Foto: Roman Bratun lastnike tudi opozarjali, ko bo poraba elektrike dosegla vnaprej doloëeno mejo, in jim omogoëali, da se do energije obnaπajo bolj racionalno. Elektro Gorenjska se æeli v slovenskem prostoru pozicionirati kot napredni distributer, ki vse veëji del svojih prihodkov ustvarja s trænimi storitvami. Delujemo v vedno bolj konkurenënem okolju, zato je razvoj novih tehnologij, poslovnih modelov in storitev za nas kljuënega pomena. Spremljamo trende v tujini in skuπamo razvojne novosti kar najhitreje ponuditi tudi slovenskim odjemalcem, je o projektu povedal predsednik uprave Elektra Gorenjska mag. Joæe Knavs. Uporabnikom æelimo ponuditi vrhunske storitve. tevci za daljinsko odëitavanje pomenijo velik korak naprej v smislu spreminjanja poslovnih modelov obraëunavanja energentov po dejanski porabi. Upamo, da bomo s pilotnega projekta hitro preπli na sploπno uporabo daljinskega odëitavanja πtevcev porabe energentov in vode, saj Domplan na obmoëju Mestne obëine Kranj ter obëin enëur, Cerklje, Preddvor, Naklo in TræiË upravlja veë kot stanovanj v 510 veëstanovanjskih objektih. Domplan v Mestni obëini Kranj in obëini Naklo prek plinovodnega omreæja oskrbuje tudi veë kot uporabnikov z zemeljskim plinom, je povedala direktorica Domplana Vera Zevnik. tevce za daljinsko odëitavanje v Struæevem smo namestili v okviru pilotnega razvojnega projekta, trenutno pa analiziramo tudi njegove ekonomske vidike, saj investicija, Ëe bi jo implementirali za vse gospodinjske odjemalce Elektra Gorenjska, ni majhna. Na podlagi tega bomo sprejeli odloëitev o nadaljnjih korakih. Ne glede na to pa moramo tehnologijo preizkusiti v dejanskem obratovanju. Vesel sem, da smo v Domplanu naπli partnerja s posluhom za inovacije, je o projektu povedal njegov vodja mag. Bojan Luskovec, sicer svetovalec uprave za tehniëne zadeve in strategijo v Elektru Gorenjska. Elektro Gorenjska se o sodelovanju na podroëju infrastrukture za daljinsko odëitavanje πtevcev pogovarja tudi z drugimi slovenskimi podjetji, med njimi so Adria Plin, Petrol plin, Jeko - In in Loπka komunala.

11 ELGO, september Aktualno PoroËilo svetovalcev uprave Energija - energetika Projekt Medvode Iztok Jenko 1.1 Osnovni podatki o projektu Na lokaciji bivπega krajevnega nadzorniπtva KN Medvode bomo zgradili πtiri nove stanovanjske hiπe. Vsi stanovanjski objekti bodo zgrajeni kot energetsko varëni objekti. IstoËasno se bo obstojeëi objekt (KN Medvode) predelal v veëstanovanjski energetsko varëni objekt (dve ali tri stanovanja). Velikost celotne parcele (k. o. Medvode, 294/16), kjer je predvidena gradnja, meri m 2. Posamezne parcele za stanovanjske objekte so v velikosti med 500 in 510 m 2. Gradila se bosta dva tipa stanovanjskih objektov, od katerih manjπi meri pribliæno 150 m 2 in veëji pribliæno 170 m 2. Nosilec projekta je Elektro Gorenjska, d. d., v sodelovanju z dvema strateπkima partnerjema (soinvestitorja pri projektu), to sta podjetje JELOVICA LESNA INDUSTRIJA, d. d., KidriËeva c. 58, Kranj, in JYL, d. o. o., Franketova ulica 5, Ljubljana, Janez Lapajne, dipl. ing. arch Strateπki cilji podjetja Strateπki cilji podjetja Elektro Gorenjska, d. d., na podroëju nepremiënin, so naslednji: Organiziranje sluæbe za nepremiënine. Naloga nove sluæbe je træenje storitev na nepremiëninskem trgu gradnje novih stanovanjskih in poëitniπkih objektov. Gradnja stanovanjskih energetsko varënih objektov na lokaciji bivπega krajevnega nadzorniπtva Medvode (priprava analize zagonski elaborat, pridobivanje gradbenega dovoljenja, izgradnja objekta, prodaja zakljuëek). 1.3 Strategija projekta Kot je æe omenjeno v uvodu, je na obmoëju bivπega krajevnega nadzorniπtva Medvode predvidena gradnja veë stanovanjskih objektov, ki se bodo gradili v energetsko varënem konceptu. Na tej lokaciji so na razpolago obstojeëi komunalni prikljuëki, ki se lahko koristijo pri gradnji objektov in jih je potrebno prestaviti v cestno povrπino. Glavni strateπki cilj je, da skupaj s soinvestitorjema, s podjetjem Jelovica, d. d., in z arhitektom Janezom Lapajnetom zgradimo πtiri nove stanovanjske hiπe energetsko varëne objekte, namenjene prodaji. ObstojeËi objekt se predela v veëstanovanjski objekt energetsko varëni objekt. Vodja projekta skupaj s projektnim timom pristopi k izdelavi projekta s pomoëjo programskega orodja MS Project. Na zaëetku se v pobudi definira naslednje: namenski cilj: gradnja πtirih stanovanjskih objektov za prodajo energetsko varëna gradnja; predelava obstojeëega objekta v veëstanovanjski objekt energetsko varëna gradnja, objektni cilj: vse aktivnosti, ki so potrebne za izgradnjo πtirih stanovanjski hiπ in predelavo obstojeëega objekta v veëstanovanjski objekt, maksimalni Ëas izvedbe in okvirna cena: 1 leto (do konca leta 2009) in , morebitne omejitve (npr. lokacija objekta): teæave pri pridobivanju PGD, zagotavljanje standardov energetsko varëne gradnje, stroπki gradnje/prodajna cena, rok za pripravo projekta: 1 mesec. 1.5 Vsebina projekta Zahtevana kakovost Pri projektiranju in izvedbi morajo biti upoπtevani: Standardi energetsko varëna gradnja (3,5 l/m 2 ) Zakon o varnosti in zdravju pri delu Zakon o graditvi objektov IzhodiπËni cilji projekta Pri planiranju projekta je potrebno upoπtevati naslednje izhodiπëne cilje: Gradili bi dva koncepta objektov: viπji cenovni razred do 170 m 2 in srednji cenovni razred v velikosti 150 m 2. Ciljni kupci: viπji srednji razred, druæine z enim otrokom ali z veë otroki. Cilji pri prodaji objektov so naslednji: objekt se prodaja s ponudbo; podaljπana III. faza, po moænosti (potrebe oziroma zahteve kupca) lahko tudi z dodatno ponudbo objekt na kljuë. Okvirni stroπki brez zemljiπëa naj bi bili pribliæno /m 2 na kljuë. Najprej se zgradi ena stanovanjska hiπa (promocijska za neznanega kupca, ostale tri za znane kupce). Promocijsko hiπo se poskuπa opremiti s pomoëjo sponzorjev pohiπtvene opreme. Stanovanjske hiπe bodo brez kleti. Vse hiπe morajo pridobiti energetsko izkaznico nizkoenergetski objekt. 1.4 Glavni cilji projekta V naπem projektnem primeru je namenski cilj projekta zgraditi πtiri stanovanjske hiπe za prodajo in predelava obstojeëega objekta v veëstanovanjski objekt za prodajo oziroma najem. Vsi objekti se gradijo po standardih energetsko varëne gradnje (3,5 l/m 2 ). Objektni cilji projekta so: pridobitev gradbenega dovoljenja, priprava zemljiπëa, izgradnja nove prikljuëne ceste, ureditev obstojeëe komunalne infrastrukture, priprava temeljev, izgradnja objektov, izdelava elektro in strojnih instalacij, izgradnja alternativnih energetskih virov, zakljuëna dela na objektih, ureditev okolice, promocija s træenjem objektov in zakljuëek s prodajo objektov. Organizirati je potrebno projektni tim s stalnimi Ëlani projekta. Vodja projekta je predstavnik iz podjetja Elektro Gorenjska, ki doloëi Ëlane timov iz vseh treh podjetij.

12 12 ELGO, september 2008 Aktualno 1.6. Kaj pridobimo Ker se zavedamo energetske potroπnje in potrebe po zmanjπanju CO2 za veëkratnik, æelimo pristopiti do ljudi na podroëjih, ki jih obvladujemo, in hkrati sodelovati ter omogoëati boljπe osveπëanje na podroëju nizke rabe energije, rabe energije iz obnovljivih virov ter pomoë pri svetovanju in izvedbi. Podjetje integrira lastna znanja v postavitev razliënih alternativ energetskih virov, kot so: visoki koeficient povpreëne toplotne izolacije, toplotne Ërpalke, fotovoltaika, kogeneracija, izkoriπëanje termalnih virov lokacije in Ëistilne bioloπke cisterne, z namenom, da se realizira efekt povratne energije in obnovljivih virov tudi za potencialno træno aktivnost, saj s tem dodamo vrednost odjemalcu in veëji interes na trgu. Izvedba teh aktivnosti mora biti podkrepljena z ISO standardi pri promociji in kasnejπi produkciji. Podjetje Elektro Gorenjska se poveæe z enim od proizvajalcev varënih hiπ, ki ga zanima postavitev takπnega koncepta energetsko varënih hiπ. Povezati se mora πe s strokovnjaki na podroëju dizajniranja in naërtovanja hiπ na obnovljive vire energije. Potrebno je poudariti, da uspeπnost tega projekta temelji na skupinski viziji podjetja in na skupnem delovanju posameznih enot, ki so moëno vpete v posamezni segment izvedbe projektov. Podjetje s povezovanjem z razliënimi inπtitucijami, s podjetji in posamezniki postane na trgu EVG in EVK glavni povezovalec in nosilec poslovnih priloænosti na nepremiëninskem trgu. Znanje s tega podroëja, ki ga imamo zaposleni v Elektru Gorenjska, lahko spremenimo v odliëno konkurenëno prednost, ki v oëeh konënega odjemalca ne bo predstavljala le ene od dodatnih moænosti zasluæka podjetja. Naπ cilj je, da nas bodo konëni odjemalci, obëine in razliëna podjetja resniëno dojemali kot nepogreπljivega partnerja. Standardi kakovosti Presoje certifikatov Elektra Gorenjska v letu 2008 Marjan Porenta Temeljne aktivnosti s podroëja kakovosti so v Elektru Gorenjska ostale nespremenjene. e vedno poteka intenzivno spremljanje nivoja rasti 112 obstojeëih kazalcev kakovosti poslovnih procesov. Ta cikel se obnovi vsak kvartal, pri Ëemer se kakovost realizacije procesov skozi nekatere strateπke kazalce spremlja celo tedensko. Ker se je v lanskem letu moëno spremenila kadrovska zasedba na vodilnih mestih, poleg tega pa je bil sprejet tudi novi srednjeroëni program Poslovni naërt skupine Elektro Gorenjska , je bilo potrebno dopolniti in spremeniti tudi celoten poslovnik kakovosti podjetja. Vidna je aktivnost Sveta za ravnanje z okoljem, katerega skrbnik je Rudolf Ogrinc, in Sveta za varnost in zdravje pri delu, katerega skrbnik je Edvard Koπnjek. Oba sveta æe dajeta vidne rezultate. To potrjuje tudi odbor za kakovost. Njihovo delo je bilo æe predstavljeno v Ëlankih naπega internega glasila Elgo. Temelj kakovostnega delovanja druæbe in obvladovanja posameznih poslovnih procesov je obvladovanje dokumentacije v druæbi. V Elektru Gorenjska smo konec lanskega leta priëeli s testnim uvajanjem nove raëunalniπke aplikacije za obvladovanje dokumentov EBA, ki naj bi v celoti nadomestila obstojeëo aplikacijo DMS, katere razvoj je zastal sredi leta Nova aplikacija uporablja novejπe pristope in bo omogoëala boljπe, predvsem pa hitrejπe pretoke dokumentov. Vendar se je nameπëanje, uvajanje in dopolnjevanje aplikacije moëno zavleklo v poletne dopustniπke mesece, kar je povzroëilo moëan padec kakovosti obvladovanja dokumentov, prepoznanih v uporabi po standardu ISO Uvajanje aplikacije EBA je predvsem na podroëju vodenja kakovosti v druæbi zahtevalo moëno angaæiranje. Poleg navedenega je nova aplikacija pogojevala tudi predelavo æe obstojeëe raëunalniπke podpore obvladovanja kakovosti. ele zadnje avgustovske tedne se je na tem podroëju vzpostavljalo stanje obvladovanja dokumentov, kakrπnega smo, potrjeno s strani zunanje certifikacijske komisije, æe imeli konec lanskega leta. Vidni so tudi æe rezultati uvedbe novega obvladovanja dokumentov, saj so vsi interni akti (organizacijski predpisi) sedaj zelo enostavno in hitro dosegljivi na intranetni strani Elektra Gorenjska, ki se imenuje SrediπËe EG.

13 ELGO, september Aktualno V juniju izvedena notranja presoja po vseh treh standardih, ISO 9001/2000, ISO 14001/2004 in OHSAS 18001/2007, je dober indikator kakovosti dela v posameznih poslovnih procesih. Notranjo presojo so pod vodstvom Boπtjana Tiπlerja izvedli usposobljeni domaëi presojevalci: Irena Osredkar, Majda Repnik, Mitja Anæej, Marjan Jerele, Samo tojs, Miha Zupan in Jure PodpeËan. Kakovost dveh izmed strateπkih kazalcev, ki sta v preteklem obdobju æe dosegla zadovoljiv nivo kakovosti, je v letu 2006 moëno padla. Zato je uprava v zaëetku leta s posebnimi pooblastili svetovalca za kakovost doloëila nadzor nad izvajanjem tega poslovnega procesa. Kazalca kakovosti izvajanja tega procesa sta stanje zalog materiala in opreme na skladiπëih ter obraëanje zalog. Angaæiranje vseh akterjev je moëno izboljπalo stanje konec polletja. V posameznih skladiπëih pa je πe vedno preveë nasedlih zalog. Seveda je obraëanje zalog v takih skladiπëih moëno pod povpreëjem Elektra Gorenjska. Vse aktivnosti mojega dela do konca tega leta bodo usmerjene v priprave, izvedbo in korektivne ukrepe zunanje obnovitvene presoje po ISO 9001/2000 in redne presoje po ISO 14001/2004 ter OHSAS 18001/2007. Presoje bo v oktobru izvajal Slovenski inπtitut za kakovost SIQ.»lani presojevalne skupine so pod vodstvom Slavka Plazarja æe doloëeni. V letoπnjem letu bomo Ëlani kolegija uprave izvedli πe samoocenjevanje po sistemu RADAR, kot ga doloëa EFQM (Evropska fundacija za kakovostno vodenje). To je tudi podlaga za oceno poslovne odliënosti po kriterijih za priznanje Republike Slovenije PRSPO, katerega bronasto odliëje je Elektro Gorenjska prejela v letu Elektro Gorenjska je znana po visoki stopnji kakovosti izvajanja svojih poslovnih procesov in prepriëan sem, da bo ta renome tudi obdræala. Foto: Roman Bratun Priznanje Republike Slovenije za poslovno odliënost za leto Hiπni energetski prikazovalnik mag. Bojan Luskovec V prejπnjem Elgu sem napovedal sestavek o napravi, ki sluæi informiranju odjemalcev o stanju porabe za razliëne energente. Seveda za tiste, za katere je informacija na voljo v sistemskem πtevcu elektriëne energije. Hiπni energetski prikazovalnik obiëajno omogoëa prikaz trenutnih vrednosti, nekateri prikazovalniki pa omogoëajo tudi prikaz arhiviranih vrednosti, kot na primer Ecometer podjetja Ampy metering Pty Ltd., ki je æe postal priljubljen v Avstraliji. Na prikazovalniku je dodatno moæen prikaz cen energentov, stanja tarif in kratkih sporoëil. Prikazovalnik se s sistemskim πtevcem obiëajno poveæe prek æiëne povezave ali pa prek DLC (inπtalacijskih vodov). Moæna je tudi brezæiëna povezava. Hiπni energetski prikazovalnik je izrednega pomena pri vzpodbujanju varëevanja z energijo, saj je bistven del regulacijske zanke: ta trenutno deluje πe na Ëloveka, ki ukrepa glede na stanje. Seveda je doloëene akcije mogoëe avtomatizirati, kar bo zagotovo omogoëil nadaljnji razvoj v smeri moænosti priklopa sistemov hiπne avtomatizacije (inteligentne hiπne inπtalacije). Pred Ëasom smo se æe udeleæili sreëanja s predstavniki iz razvoja tovarne Gorenje, s katerimi smo prouëevali moænosti glede povezovanja sistemskih πtevcev elektriëne energije s hiπnimi aparati. Uspeπna povezava bi namreë pomenila moænost uëinkovitega uravnavanja pretokov in koniënih obremenitev v naπem omreæju. Ecometer primer hiπnega energetskega prikazovalnika (Ampy Pty Ltd.) Kombinacija: varënega hiπnega aparata v sklopu inteligentne inπtalacije, hiπnega energetskega prikazovalnika in sistemskega πtevca elektriëne energije bo uporabniku nudila moænost, da bo z energijo ravnal kar se da racionalno. Le tako povezana tehnologija bo zmogla realizirati ukrepe za uëinkovito rabo energije, kot so zapisani v Nacionalnem akcijskem naërtu za energetsko uëinkovitost za obdobje (Ministrstvo za okolje in prostor, januar 2008).

14 14 ELGO, september 2008 Aktualno Prvo leto Reenergije Pogled nazaj in naërti za naprej Karmen mon Pogled nazaj Minilo je eno leto, odkar smo uvedli træno znamko Reenergija. V ta namen smo oblikovali projektno skupino, ki jo sestavljamo vodja Karmen mon in Ëlani Renata Kriænar, Mateja Purgar, Brigita Eling B. in Matjaæ Eræen. Najprej je bilo potrebno pripraviti promocijsko gradivo, od broπure do pristopnih izjav in oglasov. Promocija Reenergije je potekala z oglasi v medijih, Reenergijo pa smo promovirali tudi na zadnji strani raëunov in na spletni strani Elektra Gorenjska. VeËjo promocijsko aktivnost smo izvedli v okviru akcije razdeljevanja varënih sijalk, ki je potekala lansko jesen. OdloËili smo se, da s sredstvi sklada podpremo izobraæevanje o obnovljivih virih in uëinkoviti rabi energije, ki ga bo izvajalo druπtvo Slovenski e-forum na gorenjskih osnovnih in srednjih πolah. Z druπtvom smo sklenili pismo o nameri o triletnem sodelovanju pri izobraæevalnih projektih, ravno v tem mesecu pa smo sklenili pogodbo o podpori izobraæevalnemu projektu v πolskem letu 2008/2009. V skladu z zaërtanim programom je Slovenski e-forum v sodelovanju s projektno skupino za Reenergijo izvedel pilotni naravoslovno-tehniëni dan na eni od gorenjskih osnovnih πol. Pilotni dogodek je bil namenjen temu, da se v projektni skupini seznanimo z naëinom izvajanja teh delavnic. Dogodek je potekal 11. junija na Osnovni πoli Josipa Vandota v Kranjski Gori. Izvedli smo dve delavnici, in sicer delavnico o deæevnem gozdu, ki je potekala z uëenci 6. razredov, ter delavnico o solarni elektriki s skupino uëencev 7. in 8. razreda. Prva delavnica je potekala v uëilnici. V okviru druge delavnice, ki je potekala na dvoriπëu pred osnovno πolo, je predstavnik druπtva na zanimiv in praktiëen naëin predstavil izkoriπëanje sonëne energije. UËenci so iz posameznih delov sestavili pravo malo fotonapetostno elektrarno in preizkusili njeno delovanje. Naπa priëakovanja so se uresniëila. Potrdimo lahko, da sredstva sklada namenjamo v dobre projekte, s katerimi uresniëujemo poslanstvo Reenergije. Foto: Roman Bratun V Klubu Reenergija ves Ëas potekajo aktivnosti, povezane s Ëlani kluba. V zaëetku letoπnjega leta smo z anketiranjem Ëlanov kluba ugotavljali, v katere projekte nameniti sredstva Sklada Reenergija.»lani so v najveëji meri podprli projekte v obnovljive vire in uëinkovito rabo ter izobraæevalne projekte. Na osnovi tega izbiramo projekte, ki se financirajo s sredstvi sklada. V mesecu maju smo Ëlane kluba povabili na dan odprtih vrat sonënih elektrarn, ki smo ga organizirali v sodelovanju z Gorenjskimi elektrarnami. V zaëetku junija je izπla prva πtevilka revije Klub Reenergija, namenjena Ëlanom kluba. V reviji obveπëamo o aktivnostih kluba in projektih, ki jih financiramo s sredstvi sklada, ter svetujemo, kako æiveti Ëim bolj prijazno okolju. Do konca letoπnjega leta bo izπla πe druga πtevilka revije, v prihodnje pa bo revija izhajala kar πtirikrat letno. Foto: Mateja Purgar Andrej Klemenc med predavanjem o deæevnem gozdu. Foto: Roman Bratun Foto: Mateja Purgar Priprave na postavitev prave male fotonapetostne elektrarne.

15 ELGO, september Aktualno Kupci Reenergije V mesecu septembru je πtevilo kupcev Reenergije naraslo na NaËrti za naprej Izobraæevalni projekti Kot smo æe omenili, smo v tem mesecu sklenili pogodbo o podpori izobraæevanju o obnovljivih virih in uëinkoviti rabi energije, ki ga bo Slovenski e-forum v letoπnjem πolskem letu izvedel na gorenjskih osnovnih in srednjih πolah. S sredstvi sklada bomo do konca tega πolskega leta podprli deset tematskih dogodkov. O njihovem poteku bomo poroëali v naslednjih πtevilkah Elga. Obnovljivi viri energije V tem mesecu smo gospodinjskim odjemalcem, ki imajo novogradnjo, in kupcem Reenergije poslali anketo, v kateri smo jih povpraπali, kako se ogrevajo v svojem gospodinjstvu in ali v bliænji prihodnosti razmiπljajo o spremembi naëina ogrevanja. Analiza odgovorov nam bo koristila pri uvajanju novih proizvodov in storitev, povezanih z obnovljivimi viri in uëinkovito rabo, Ëemur v zadnjem Ëasu v podjetju namenjamo veliko pozornosti.

16 16 ELGO, september 2008 Odsev Ëetrtletja Intersolar 2008 foto: Miha Flegar junij 2008 Vodilni sejem s podroëja fotovoltaike Intersolar se je po veë uspeπnih letih preselil iz Freiburga v München. Razlog za to je izredna rast fotovoltaike kot industrijske panoge. Selitev se je izkazala za upraviëeno, saj se je πtevilo obiskovalcev in razstavljavcev v primerjavi z lanskim letom poveëalo za dobrih 60 %. Intersolar je ozko usmerjen sejem, na katerem podjetja predstavljajo svoje najnovejπe izdelke s podroëja fotovoltaike, solarne termije in solarne arhitekture. Predstavnika Gorenjskih elektrarn mag. Marko»arman in Miha Flegar sva najveë pozornosti namenila vodilnim proizvajalcem fotonapetostnih modulov in razsmernikov. SreËanje poslovnih partnerjev Brigita Eling B. 12. junij Zdaj æe tradicionalno junijsko sreëanje poslovnih partnerjev je letos potekalo v Festivalni dvorani Bled. VeË kot sto gostov je najprej zabaval Matjaæ Javπnik z improvokatorji. Svojo predstavo je s pomoëjo prisotnih spremenil v elektro πov. Na nevsiljiv naëin je izzval ideje prisotnih in jih na svojstven naëin z neverjetnimi domislicami, improvizacijo in s humorjem predstavil publiki. Navduπene nad izvedbo predstave je v avli priëakala odliëna pogostitev, ki jo je pripravil mojster kulinarike Jure VrandeËiË. Utrinek s sejma. Ob 60-letnici druπtva je Kovinarska koëa v Krmi dobila elektriko iz javnega elektroenergetskega omreæja foto: Zvone TavËar 15. junij - Kovinarska koëa se nahaja v prelepi triglavski dolini Krma. Zgradili so jo planinci kovinarji, Ëlani planinskega druπtva Javornik Koroπka Bela. Od zadnjih hiπ v Zgornji Radovni je oddaljena pribliæno tri kilometre. KoËa se je oskrbovala z elektriko iz male vodne elektrarne, ki jo je poganjala voda potoëka, ki priteëe izpod Debele peëi. To je bila zelo majhna elektrarna, ki je brez vsakrπnih regulacij sluæila le za razsvetljavo v koëi. Vse luëi so morale stalno goreti, z odpiranjem ventila je bilo mogoëe nastaviti take obrate dinama, da je V-meter pokazal napetost 220 V. Potrebe po elektriëni energiji v koëi so se poveëale, zato smo leta 1994 dogradili prve sonëne celice, montirali akumulator in uredili regulacijo elektrarne, kar je omogoëalo, da je bila elektrika na razpolago v vsakem trenutku, toda πe vedno v omejenih koliëinah. Za razna dela in pogon moënejπih ZaËetna pripravljalna dela za vzidavo prikljuënomerilne omarice. strojev smo uporabljali agregat. V naslednjih letih smo v okviru finanënih moænosti druπtva in seveda tudi s pomoëjo sponzorjev sistem sonënih celic dograjevali. Potrebe po elektriëni energiji so se poveëevale, na æe omenjene naëine pridobivanja elektriëne energije pa energije nismo mogli veë zagotoviti, saj se koëa nahaja v dolini in je zelo kratek Ëas obsijana s soncem. Razmiπljali smo tudi o postavitvi vetrnice, saj imamo s tem naëinom pridobivanja elektriëne energije æe zelo dobre izkuπnje Foto: Roman Bratun Prihod poslovnih partnerjev na sreëanje. Izkop in polaganje prikljuënega kabla za koëo, polaganje ozemljitev za transformatorsko postajo in izkop gradbene jame za bodoëo transformatorsko postajo Krma.

17 ELGO, september Odsev Ëetrtletja na naπih dveh visokogorskih koëah: v Preπernovi koëi na Stolu in StaniËevem domu pod Triglavom. Vendar bi bila investicija brez pravega uëinka, saj vemo, da je vetra v Krmi zelo malo. Naslednja moænost je bila nabava novega dizelskega agregata, vendar smo si bili enotni, da v tako lepo in za nabavo ostalega potrebnega materiala. Zadali smo si tudi cilj, da bomo vsa dela opravili sami in to prostovoljno, saj so v naπi sredini ljudje, ki so za tovrstna dela usposobljeni. Delovna vnema je bila popolna in prejeli smo podporo z vseh strani. smo po trasi razvozili 130 m 3 sejanega peska za posteljico. Izkop smo priëeli s tremi bagri, enega je prispevala Slovenska vojska, drugega Elektrogradnje tefelin in tretjega Gradnje Kraπovec. Bager Slovenske vojske nam je pomagal 14 dni, nadaljevali smo z dvema. Poleg bagrov je vsak dan sodelovala ekipa πestih delavcev, planincev, ki so skrbeli za ËiπËenje trase, polaganje kabla, cevi za vodo in telekomunikacijskega kabla, izdelavo posteljice, polaganje opozorilnih trakov ter zabijanje materiala z æabo. Dolæina trase, na kateri smo poleg kabla poloæili πe cev za vodo in telekomunikacijski kabel, je znaπala 2,4 kilometra; kopalo se je 1,2 metra globoko. Zelo zahteven je bil tudi prehod Ëez potok Krmarica, hudourniπki potok, ki je spomladi in ob hudih nalivih zelo vodnat. V globini dveh metrov smo poloæili cevi, jih obbetonirali, utrdili s tirnicami in z velikimi skalami. To smo napravili skupaj z Zavodom za gozdove Bled, enota Pokljuka, saj na tem mestu poteka cesta Ëez potok. Dela so potekala tekoëe in brez veëjih teæav. Priklop elektriëne energije v novo transformatorsko postajo Krma. mirno dolino Krma agregat ne sodi, saj bi ropot in izpuπni plini preveë obremenjevali prelepo naravo. Teæave so se πe stopnjevale. Ob zadnjem potresu na Bovπkem, ki je stresel tudi naπe kraje, se je izpod Debele peëi utrgal veëji podor, ki nam je zasul zajetje za vodo. Voda je naπla tudi druge poti, tako smo zajetje uspeli usposobiti le toliko, da je voda zadostovala le za potrebe v koëi. Mala vodna elektrarna je delovala vedno redkeje, aktivna je bila le ob veëjem deæevju. Teæave z zagotovitvijo elektriëne energije so bile vedno veëje. Po glavi so nam zaëele rojiti misli, kako bi Kovinarsko koëo priklopili na javno elektroenergetsko omreæje. Najbliæja moænost priklopa je v 3,5 km oddaljeni Zgornji Radovni, v transformatorski postaji Srednja Gora. ProuËili smo traso in finanëne moænosti. To idejo smo posredovali tudi Planinski zvezi Slovenije, krovni organizaciji, in dobili popolno podporo, za mnenje smo povpraπali tudi predstavnike Triglavskega narodnega parka. Tudi slednji so se z naπo idejo strinjali. Nato je sledil razgovor s predstavniki podjetja Elektro Gorenjska. Na sestanek smo odπli s precejπnim optimizmom, saj vemo, da je bil v Elektru Gorenjska vedno posluh za take investicije (Blegoπ, Vrata, Kriπka gora). Na sestanku smo se dogovorili, da bi druæba Elektro Gorenjska prispevala 20 kv kabel v dolæini 3,5 km, za vse ostalo pa bi poskrbelo planinsko druπtvo. Veseli smo bili, da so se nam æelje zaëele uresniëevati, hkrati pa smo æe zaëeli razmiπljati, kako pridobiti finanëna sredstva Prva dela smo opravili æe v jeseni leta Izkopali smo gradbeno jamo in pripravili temelj za transformatorsko postajo, poloæili vso potrebno ozemljitev, vzidali prikljuëno omarico in poloæili tudi prikljuëni kabel za koëo. Takoj smo naroëili montaæno transformatorsko postajo proizvajalca TSN tip KTPp20. PriËeli smo tudi z akcijo pridobivanja finanënih sredstev, iskanja sponzorjev in donatorjev. Odzivi so bili na naπe veselje zelo zadovoljivi. Pri tej akciji so sodelovali Ëlani upravnega odbora, zelo prizadevna sta bila tudi oskrbnika. V mesecu marcu 2006 smo priëeli s postopkom pridobivanja dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ob zelo korektnem odnosu vseh vpletenih inπtitucij in ljudi, tudi krajanov Zgornje Radovne, smo v novembru 2006 pridobili gradbeno dovoljenje. Prijavili smo se na razpis Fundacije za πport ter z natanëno izpolnjeno vlogo in vso potrebno dokumentacijo na razpisu uspeli pridobiti kar nekaj finanënih sredstev. Transformatorska postaja je bila dobavljena v februarju 2007.»akali smo samo πe 20 kv kabel in ugodne vremenske pogoje za delo. Kabel tipa AXAL- TT 24 Kv 3x50/25AL PRO izdelovalca ERIKSON je bil dobavljen 21. maja 2007, v petek, takoj v ponedeljek, 24. maja 2007, pa smo priëeli z izkopom in s pripravo za polaganje kabla. Æe prej Z uporabniki ceste smo se dogovorili o zapori, saj promet ni bil mogoë. Od obëine smo prejeli dovoljenje za zaporo ceste, ki je trajala skoraj dva meseca. Kabel je bil dobavljen na treh kolutih, tako da ga je bilo potrebno dvakrat spojiti. Tudi to smo napravili sami. Dela so potekala zelo hitro, tako da so se proti koncu junija opravila æe montaæna dela v TP Srednja Gora in v novi TP Krma. Republiπki elektroenergetski inπpektor je opravil tudi inπpekcijski pregled. Rezultati so bili dobri in vsi pogoji za priklop so bili izpolnjeni. Pred priklopom je bila v Kovinarski koëi obnovljena tudi vsa elektriëna instalacija. 4. julija 2007 smo priklopili Kovinarsko koëo na mreæo Elektra Gorenjska. Stroπki celotne investicije so znaπali ,28. Razstava slik Maruπe uπtar Brigita Eling B. 18. junij - V poletnem Ëasu so Galerijo Elektra krasile slike Maruπe uπtar, mlade umetnice iz Kranja. Razstava, ki smo jo odprli 18. junija, je bila njena prva pomembnejπa razstava, predstavljena dela pa so bila slikarska dela njenih dveh najnovejπih ciklov: Izbranci in Nad-zor. Avtorico razstave je na odprtju predstavil prof. dr. Lev Menaπe. Slikarka s svojimi slikami sporoëa, kako razmiπlja in doæivlja danaπnji svet. Na slikah iz cikla Izbranci predstavlja skupino telovadcev ali atletov, mladih postavnih fantov, ki so osebno neizoblikovani, so pa telesno idealno selekcionirani in zato, po njenem, superiorni in kot taki idealni za velikega voditelja, ki z njimi lahko brez teæav manipulira. Roza barva v ozadju predstavlja nekoliko sanjsko vzduπje, kot da nekdo gleda skozi roza oëala zato, ker ne æeli ali ne zmore videti resniënosti. Cikel Nad-zor pa vkljuëuje slike, ki asociirajo na nadzor ali pa gre za nadzor, kot na pogled na nekaj, kar je spodaj, torej pogled od zgoraj. Po njenem so vsepovsod takπne in drugaëne kamere, ki nas

18 18 ELGO, september 2008 Odsev Ëetrtletja nadzorujejo. In kot pravi slikarka, bi rada s svojimi slikami potrkala na naπo vest in nam sporoëila, kaj se v resnici dogaja okrog nas. Foto: Roman Bratun Slikarka Maruπa uπtar in predsednik uprave mag. Joæe Knavs. Njene slike nam sporoëajo majhnost Ëloveka v primerjavi z veliëino, ki nam jo izkazuje narava. Elektro Gorenjska se pri svojem delu dobro zaveda veliëine narave, zato skrbno upoπteva standarde varovanja okolja in z razliënimi pristopi skrbi, da kar se da odgovorno deluje v sozvoëju z naravo. Goste je na odprtju nagovoril Rudolf Ogrinc, izvrπni direktor organizacijske enote Izvajanje vzdræevanja in gradenj, ki je hkrati tudi predsednik Sveta za ravnanje z okoljem. V svojem govoru je izpostavil moë, ki jo narava vedno znova pokaæe nad Ëlovekom in aktivne ukrepe odgovornega ravnanja druæbe do narave, izgradnjo vedno veëjega πtevila lastnih fotonapetostnih elektrarn skupine Elektro Gorenjska ter na kratko predstavil drug pomemben ukrep: uvedbo svetovanja in izvajanja storitev energetsko varëne gradnje pri obnovi starih in gradnji novih objektov, s katerimi bo druæba aktivno in odgovorno pristopila do konënih uporabnikov za boljπo kakovost bivanja in æivljenja. Foto: Roman Bratun Udeleæenci razstave. Uspeπno sreëanje predstavnikov Gospodarske zbornice Slovenije in podjetja Elektro Gorenjska, d. d. Marjeta Rozman 23. julij Naπo druæbo so 23. julija 2008 obiskali predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, in sicer generalni direktor Samo Hribar MiliË, Janja Leban, vodja sluæbe za varstvo okolja pri GZS, in Jadranka varc, direktorica OE Kranj. Sestanka so se udeleæili tudi predstavniki Elektra Gorenjska, d. d.: predsednik uprave mag. Joæe Knavs, izvrπni direktor OE NP Aleπ Aæman, namestnik izvrπnega direktorja OE DO Boπtjan Tiπler, namestnica izvrπne direktorice OE FES Irena Osredkar in namestnica izvrπne direktorice OE STS Marjeta Rozman. V uvodnem delu je podjetje Elektro Gorenjska predstavila mag. Renata Kriænar, vodja sluæbe za marketing. Predstavniki Elektra Gorenjska, d. d., so goste seznanili s teæavami, s katerimi se druæba spopada pri poslovanju (izguba davënih olajπav pri investicijah, teæave pri zagotavljanju zadostnih koliëin elektriëne energije in nizke cene energentov, predvsem na segmentu gospodinjstva, teæave pri izgradnjah novih elektroenergetskih objektov idr.), ter izpostavili, da bi bila pri reπevanju teh teæav dobrodoπla Ëim veëja podpora in pomoë GZS. Generalni direktor Samo Hribar MiliË je povzel prizadevanja GZS pri spremembah zakonodaje, predvsem davëne zakonodaje, ki najbolj prizadene pravne osebe. Dodal je tudi, da bo k izboljπanju razmer v slovenskem gospodarstvu veliko prispevala tudi t. i. Bela knjiga, ki vsebuje predloge kljuënih ukrepov in sprememb za razvojni preboj slovenskega gospodarstva. SreËanje sta obe strani ocenili kot uspeπno. Foto: Roman Bratun Otvoritveni govor je imel Rudolf Ogrinc, izvrπni direktor OE IVG. Odprtje razstave mlade akademske slikarke sta s slovenskimi zimzelenimi melodijami popestrila pevka Katja Rihtar in pianist Aleπ Ogrin. Foto: Roman Bratun Predstavniki sreëanja.

19 ELGO, september Odsev Ëetrtletja Distribucijsko podjetje iz Kuvajta obiskalo Elektro Gorenjska mag. Bojan Luskovec 12. avgust Podjetje Iskraemeco je gostilo predstavnike distribucijskega podjetja iz Kuvajta, ki z elektriko in vodo oskrbuje pribliæno 1,5 mio odjemalcev. Ker so se zanimali za sistem odëitavanja πtevcev na daljavo in nadzor nad porabo elektriëne energije in vode, je Iskraemeco prosilo podjetji Domplan in Elektro Gorenjska za ogled objektov v Struæevem, kjer smo pred kratkim izvedli referenëni projekt. Gostje iz Kuvajta so si v Struæevem sistem ogledali skupaj s predstavnikom Elektra Gorenjska Tomaæem Bregantom, ki jim je podal osnovne informacije. Nato so obiskali πe naπe podjetje, kjer sva jih s Tomaæem seznanila πe z obliko podatkov in obvladovanjem sistema, seveda skupaj s predstavniki Iskraemeco. Slednji so bili predstavniki prodaje in razvoja ter pooblaπëeni predstavnik lastnika iz Egipta. Foto: mag. Renata Kriænar V naπem podjetju so gostje dobili πe dodatne informacije o daljinskem odëitavanju πtevcev. Izveden prehod prikljuëka industrijskega kompleksa Sava Labore in RTP Labore na 20 kv napetost Boπtjan Tiπler 15. avgust Elektro Gorenjska je 15. avgusta 2008 priëela napajati celotni industrijski kompleks na lokaciji Sava Labore z 20 kv napetostjo iz RTP Labore, kar je pomemben mejnik v razvoju distribucijskega omreæja Elektro Gorenjska, saj pomeni popolno ukinitev 10 kv napetosti v vseh distribucijskih RTP-jih na obmoëju celotne Elektro Gorenjska. Industrijski kompleks Sava Labore predstavlja tudi najveëjega odjemalca Elektra Gorenjska, saj dosega koniëno moë MW in letno porabo GWh. ZaËetki prehoda napajalnega elektroenergetskega omreæja z 10 kv na 20 kv napetost v industrijskem kompleksu Sava Labore segajo v leto 1997, ko je Elektro Gorenjska ob πtudiji prehoda z 10 kv na 20 kv napetost za obmoëje mesta Kranj izdelala idejni projekt, ki je obravnaval tudi prehod celotne industrijske SN-mreæe tovarne Sava Labore. Zaradi visokih stroπkov predelave in sorazmerno zanesljivega obratovanja na 10 kv napetosti pa odjemalec takrat ni pristopil k izvajanju projekta. V letu 2004 sta bila zgrajena dva 20 kv kablovoda med RTP Labore in stikaliπëem TP 2A, v zaëetku leta 2006 pa je Elektro Gorenjska zgradila πest 20 kv kablovodov med RTP Labore in stikaliπëem TP 7, ki so nadomestili stare 10 kv prikljuëne kablovode. Nekatere aktivnosti v smeri prehoda industrijskega omreæja na 20 kv napetost so bile opravljene tudi s strani odjemalca, zato je spomladi leta 2007 priëel obratovati manjπi del stikaliπëa TP 7 (TP 7A) z moëjo pribliæno 4 MW na 20 kv napetosti. OdloËilna pa je bila izgradnja nove transformatorske postaje RTP Sava 20/10 kv 3 x 8 MVA in dveh 20 kv kablovodov med TP 7 in TP 2A, ki je potekala v letu 2008 s soinvestiranjem Elektra Gorenjska, Save Tires, d. o. o., in Save, d. d.. Transformatorska postaja 20/10 kv se nahaja znotraj industrijskega kompleksa na zemljiπëu Save Tires. Sestavlja jo kontejnersko stikaliπëe s πestimi 20 kv celicami in trije energetski transformatorji 20/10 kv moëi (vsak po 8 MVA), ki jih je Elektro Gorenjska v preteklosti uporabljala v RTP-jih 35/20/10 kv in so bili ustrezno predelani ter obnovljeni. V celoti je opremljena z novo mikroprocesorsko zaπëito in s sistemom vodenja, ki omogoëa daljinski nadzor in upravljanje objekta iz distribucijskega centra Elektra Gorenjska. Nova transformatorska postaja 20/10 kv bo omogoëala enostaven postopen prehod preostalega 10 kv industrijskega omreæja na 20 kv napetost, ki je predviden v naslednjih petih letih, poleg tega pa 20 kv stikaliπëe omogoëa tudi enostavno vkljuëitev plinske kogeneracijske elektrarne moëi 10 MW, za katero se Sava Tires πe ni dokonëno odloëila. Ukinitev 10 kv napetosti v RTP Labore pomeni bistveno poveëanje zanesljivosti in razpoloæljivosti v RTP in tudi na πirπem obmoëju Kranja ter okolice. V zadnjem obdobju je zaradi hitrega porasta porabe in konice tudi v RTP Labore nastopila potreba po zamenjavi energetskih transformatorjev 110/20 kv, 20 MVA z moënejπimi. V letoπnjem letu je bil zamenjan tudi prvi od treh energetskih transformatorjev 110/20 kv z veëjo moëjo 40 MVA. Foto: Gregor tern RTP Sava. V naslednjem letu je predvidena zamenjava πe enega energetskega transformatorja 20 MVA z novim moëi 40 MVA. To je tudi prvi energetski transformator 110/20 kv moëi 40 MVA v Elektru Gorenjska.

20 20 ELGO, september 2008 Odsev Ëetrtletja Novinarska konferenca πtevci za daljinsko odëitavanje porabe energentov mag. Renata Kriænar 20. avgust Druæba Elektro Gorenjska je na novinarski konferenci v sredo, 20. avgusta, podrobno predstavila projekt odëitavanja πtevcev na daljavo. V sodelovanju z druæbo Domplan smo æe namestili πtevce za daljinsko odëitavanje porabe elektrike, plina, toplote in vode v obnovljenem stanovanjskem objektu Struæevo. Stanovalci tega objekta so prvi gospodinjski odjemalci v Sloveniji, ki porabo elektrike, vode, toplote in plina æe plaëujejo glede na dejansko porabo, ne pa glede na pavπal. Vsekakor odëitavanje πtevcev na daljavo in uëinkovito upravljanje z energenti prinaπa koristi vsem Ëlenom v proizvodno-prodajni verigi elektriëne energije, predvsem pa njenim odjemalcem. 12. redna seja skupπëine Elektro Gorenjska mag. Renata Kriænar Foto: Roman Bratun Odziv medijev na novinarsko konferenco je bil velik. 26. avgust Na 12. redni seji skupπëine Elektra Gorenjska, podjetja za distribucijo elektriëne energije, d. d., ki je potekala na sedeæu druæbe v torek, 26. avgusta, so se delniëarji seznanili z revidiranim letnim poroëilom za leto 2007 in s poslovanjem podjetja. SkupπËina, na kateri je bilo prisotnih 83,41 odstotkov zastopanega kapitala druæbe, je potrdila delo uprave in nadzornega sveta ter podelila razreπnico za preteklo poslovno leto. DelniËarji so odloëali o uporabi bilanënega dobiëka, ki je znaπal ,54 EUR, in sprejeli predlog sklepa veëinskega lastnika, da se le-ta razporedi: za dividende v viπini , 62 EUR, kar je 0,02 EUR bruto dividende na delnico, in ,92 EUR za druge rezerve iz dobiëka. Dividende se bodo izplaëevale v roku 90 dni od zasedanja skupπëine po stanju delniëarjev, vpisanih v delniπko knjigo pri KDD na dan zasedanja skupπëine. DelniËarji so potrdili spremembe in dopolnitve dejavnosti druæbe zaradi uskladitve standardne klasifikacije dejavnosti ter pooblastili upravo za sklenitev pogodbe o udeleæbi delavcev pri dobiëku. Sklenili so, da se nagrada upravi in nadzornemu svetu ne podeli. DelniËarji so prav tako potrdili imenovanje revizorske druæbe KPMG Slovenija, d. o. o., za revidiranje poslovnih izkazov v letu Foto: Roman Bratun Pred zaëetkom skupπëine.

21 Gremo na poëitnice! Razpis za uporabo poëitniπkih objektov od do vkljuëno Zima in nato pomlad bosta vsak Ëas tu. S tem pa tudi priloænosti za preæivljanje aktivnega prostega Ëasa. Vsi, ki πe niste letovali v naπih kapacitetah, prav tako vsi, ki πe niste naπli primerne ideje za zimska potepanja, vljudno vabljeni, da preæivite svoj dopust v poëitniπkih kapacitetah Elektra Gorenjska. Razlogi, zakaj letovati v naπih poëitniπkih kapacitetah Uvedli smo nekaj zanimivih novosti, ki vas bodo prepriëale: oblikovali smo sezonske in izvensezonske cene, pripravili loëen cenik za zaposlene in za zunanje goste, in glavno, pakete letovanj smo dopolnili z ugodnostjo - najeli smo Ëistilne servise, ki vam brezplaëno oëistijo apartma po zakljuëku letovanja*. Celotno ponudbo in pogoje poslovanja poëitniπkih kapacitet najdete na spletni strani Na spletni strani lahko vedno: preverite proste termine in oddate povpraπevanje za rezervacijo doloëenega termina, dobite informacije o akcijskih in last minute ponudbah - ob prijavi nam morate posredovati svoj elektronski naslov. Za laæje poslovanje oziroma razporejanje v poëitniπkih kapacitetah je na voljo Pravilnik o poëitniπki dejavnosti podjetja Elektro Gorenjska, d. d.** Toplice Sprehodite se po naπi ponudbi in izberite poëitnice v naπih poëitniπkih kapacitetah. PrepriËani smo, da boste zadovoljni. Terme LENDAVA V Termah Lendava vam je na voljo 1849 m 2 vodnih povrπin: zimsko letni bazen, notranji bazen, termalni bazen grozd, olimpijski bazen s toboganom in drëo ter otroπki bazen. Zaposleni lahko izbirate med gibljivimi termini najema apartmaja, prav tako smo pripravili cenovno zelo ugoden paket. Spoznajte pokrajino, aktivnosti in celotno ponudbo novih poëitniπkih kapacitet na naπi spletni strani: Opis apartmaja: tuπ, WC, πtedilnik, peëica, hladilnik, kabelska TV in ogrevanje Posebna ugodnost: BREZPLA»NO»I»ENJE APARTMAJEV, KARTE ZA KOPANJE, POSTELJNINA Tip apartmaja tevilo leæiπë Cena/dan (v EUR) Tip A 2+1 1/3 38 *V ceno letovanja je vkljuëeno ËiπËenje kapacitet, v kolikor najem poëitniπke kapacitete traja v naprej razpisanem terminu. BrezplaËno ËiπËenje ni moæno na Voglu. Za termine, ki so krajπi od razpisanih terminov, je moæno naroëiti ËiπËenje pri Ëistilnem servisu proti plaëilu (podatki na nakaznici). ** Pravilnik velja za notranje in zunanje koristnike poëitniπkih kapacitet, na voljo je tudi na: pogoji *** Termini v Ëasu boæiënih, novoletnih, prvomajskih praznikov ter zimskih poëitnic, ki so predstavljeni v razpisu.

22 Jezera Bohinj - Ukanc Opis apartmaja: tuπ, WC, πtedilnik, peëica, hladilnik, æar, ogrevanje in kabelska TV Sezona: januar, februar, marec, julij, avgust, december Izven sezone: april, maj, junij, september, oktober, november Posebna ugodnost: BREZPLA»NO»I»ENJE APARTMAJEV za termine, ki so doloëeni v razpisu Tip apartmaja tevilo leæiπë Kabel. TV živali v apartmaju Sezona Cena/dan (v EUR) Izven sezone Cena/dan (v EUR) Sezona: poëitnice, prazniki*** Cena/dan (v EUR) Izven sezone: poëitnice, prazniki*** Cena/dan (v EUR) Tip A (1) 1/6 x Tip A (2) 1/6 x x Tip A (3) 1/6 x Tip A (4) 1/6 x Tip A (5) 1/6 x Tip A (6) 1/6 x Hribi Kranjska Gora Opis apartmaja: tuπ, WC, πtedilnik, peëica, hladilnik, ogrevanje in kabelska TV, parkirno mesto v garaæi Sezona: januar, februar, marec, julij, avgust, december Izven sezone: april, maj, junij, september, oktober, november Posebna ugodnost: BREZPLA»NO»I»ENJE APARTMAJEV za termine, ki so doloëeni v razpisu Tip apartmaja tevilo leæiπë Sezona Cena/dan (v EUR) Izven sezone Cena/dan (v EUR) Sezona: poëitnice, prazniki*** Cena/dan (v EUR) Izven sezone: poëitnice, prazniki*** Cena/dan (v EUR) Tip A 1/ Tip A 1/ Vogel Opis samostojne hiπice: WC, πtedilnik, peëica, ogrevanje, radio in TV Sezona: januar, februar, marec, julij, avgust, december Izven sezone: april, maj, junij, september, oktober, november Tip apartmaja tevilo leæiπë Sezona Cena/dan (v EUR) Izven sezone Cena/dan (v EUR) Sezona: poëitnice, prazniki*** Cena/dan (v EUR) Izven sezone: poëitnice, prazniki*** Cena/dan (v EUR) Tip A 1/

23 Dodatna ponudba: Krvavec PoËitniπki domovi Elektrogospodarstva Slovenije razpolagajo s sobami in apartmaji na Krvavcu. Opise, razpoloæljivost kapacitet ter pogoje najema vam bosta pojasnila: ga. Viljenka Kohek, telefonska πtevilka (02) , e-poπta: viljenka.kohek@eldom.si in g. Aleπ Leπnik, telefon (02) , e-poπta: ales.lesnik@eldom.si. VeË o ponudbi si lahko ogledate na spletni strani Morje Izola Opis kapacitet: WC, tuπ, πtedilnik in hladilnik Sezona: junij, julij, avgust, september Izven sezone: januar, februar, marec, april, maj, oktober, november, december Posebna ugodnost: BREZPLA»NO»I»ENJE APARTMAJEV za termine, ki so doloëeni v razpisu Tip apartmaja tevilo leæiπë balkon razgled na morje peëica ogrevanje æar æivali v apartmaju Sezona Cena/dan (v EUR) Izven sezone Cena/dan (v EUR) Sezona: poëitnice, prazniki*** Cena/dan (v EUR) Izven sezone: poëitnice, prazniki*** Cena/dan (v EUR) Tip A (5) 1/6 x x x x x Tip A (6) 1/6 x x x x x Tip A (7) 1/6 x x x Tip A (8) 1/6 x x x Tip A (1) 1/5 x x x x Tip A (2) 1/5 x x x Tip A (3) 1/5 x x x Tip A (4) 1/5 x x x Tip B (59) 1/4 x x x x x Tip B (60) 1/4 x x x x x x Tip C (58) 1/3 x x Tip C (48) 1/3 x Tip C (49) 1/3 x x Termini Menjave gostov v poëitniπkih kapacitetah Elektra Gorenjska so ob petkih, razen v Ëasu praznikov in πolskih poëitnic. BOHINJ - UKANC, KRANJSKA GORA, IZOLA Moænost uporabe poëitniπkih objektov v Bohinju - Ukancu, Kranjski Gori in Izoli je v naslednjih terminih: dni dni dni dni dni BOÆI»NI PRAZNIKI dni dni NOVOLETNI PRAZNIKI dni dni dni dni dni dni dni dni dni dni dni PRVOMAJSKI PRAZNIKI dni dni PRVOMAJSKI PRAZNIKI dni ZIMSKE PO»ITNICE - Kranj dni dni ZIMSKE PO»ITNICE - Kranj dni dni ZIMSKE PO»ITNICE - Ljubljana dni

24 VOGEL Uporaba poëitniπkega objekta Vogel je zaradi velikega zanimanja v zimskem Ëasu moæna le v 5-dnevnih izmenah, in sicer v naslednjih terminih: dni dni dni dni dni BOÆI»NI PRAZNIKI dni dni NOVOLETNI PRAZNIKI dni dni dni dni dni dni dni dni dni dni dni dni dni dni dni PRVOMAJSKI PRAZNIKI dni dni PRVOMAJSKI PRAZNIKI dni ZIMSKE PO»ITNICE - Kranj dni dni ZIMSKE PO»ITNICE - Kranj dni dni ZIMSKE PO»ITNICE - Ljubljana dni dni dni Prednost pri koriπëenju kapacitet imajo zaposleni skupine Elektro Gorenjska, s tem, da se lahko v istem razpisnem roku prijavijo tudi upokojenci Elektra Gorenjska skladno s Pravilnikom o poëitniπkih kapacitetah.»e po zakljuëenem razpisu poëitniπke zmogljivosti niso v celoti izkoriπëene s strani zaposlenih skupine Elektro Gorenjska in nato upokojencev Elektra Gorenjska, se lahko prosti termini dodelijo zainteresiranim zunanjim koristnikom. Cene V ceno je vkljuëen najem garsonjere, ËiπËenje garsonjere in DDV. V terminih, ki niso doloëeni v razpisu, letovalec sam naroëi in plaëa ËiπËenje garsonjere oziroma je dolæan sam oëistiti garsonjero in jo zapustiti v takem stanju, kot jo je prejel ob prihodu. TuristiËna taksa in stroπki prijave se plaëajo na recepciji. PlaËilo PlaËilo dodeljenih poëitniπkih objektov na podlagi tega razpisa zaposlenim obraëunamo v enem obroku pri zneskih do 85 EUR, nad 85 EUR pa v dveh obrokih pri izplaëilu osebnega dohodka, in sicer: prvi obrok v mesecu letovanja, drugi obrok pa mesec kasneje. Upokojenci Elektra Gorenjska lahko znesek poravnajo v 2 obrokih, in sicer prvi obrok pred nastopom letovanja in drugega naslednji mesec po letovanju, do dne, ki se po datumu in πtevilki ujema z dnevom nastopa letovanja. PlaËilo se dokazuje z dostavo odrezka o opravljenem plaëilu. Odpoved najema kapacitete NaËin odpovedi dodeljenega poëitniπkega objekta je doloëena s Pravilnikom o poëitniπki dejavnosti podjetja Elektro Gorenjska. Kdo lahko koristi poëitniπki objekt? Dodeljeni poëitniπki objekt lahko koristi samo nosilec nakaznice z osebami, ki so navedene na nakaznici. Vsako krπitev ali zlorabo bomo v prihodnje dosledno upoπtevali. Prevzem in predaja kapacitet Dodeljeni apartma lahko uporabnik prevzame ob uri na dan priëetka letovanja, na Voglu je prihod gostov po 11. uri. Sploπne doloëbe V primeru, da koristnik letuje v terminu, doloëenem v razpisu, apartma zapusti najkasneje ob 9. uri, ko odda kljuëe v recepcijo (brezplaëno ËiπËenje), na Voglu je odhod gostov do 10. ure. Koristnik, ki letuje v terminu, ki ni bil doloëen v razpisu, mora apartma oëistiti sam. OËiπËen apartma mora zapustiti ob 11. uri oziroma se o uri odhoda dogovori s Ëistilnim servisom. Hiπni red Uporabniki so pri uporabi poëitniπkih zmogljivosti Elektra Gorenjska dolæni dosledno spoπtovati vsa prejeta in v poëitniπkih kapacitetah navedena navodila ter uporabljati dodeljene poëitniπke kapacitete v smislu dobrega gospodarja. Koristnik je odgovoren za vso πkodo, ki je nastala zaradi njegovega malomarnega in objestnega ravnanja v Ëasu njegovega letovanja v poëitniπki kapaciteti. Vpis v knjigo gostov je obvezen. Vsak uporabnik odgovarja za πkodo, ki jo povzroëi v poëitniπkem objektu. kodo, ki jo je v poëitniπki kapaciteti, ali na njenem inventarju oziroma v poëitniπkem objektu koristnik povzroëil sam ali oseba(e), ki je (so) z njim letovala(e), je dolæan odpraviti sam ali o njej obvestiti podjetje Elektro Gorenjska. Stroπke za njeno odpravo je dolæan poravnati v predpisanem roku po prejemu raëuna. Uporabniki poëitniπkih kapacitet Elektra Gorenjska morajo skrbeti za ËistoËo najetih apartmajev. Zbiranje prijav zaposlenih in upokojencev Zaposleni Elektra Gorenjska in upokojenci lahko prijavo na razpis oddajo osebno v tajniπtvu OE STS oziroma jo poπljejo po poπti do Na prijavi je treba izpolniti vse rubrike. Zaradi laæjega razporejanja in usklajevanja prijav je zaæeleno, da navedete veë ustrezajoëih terminov tudi zunaj glavne sezone in krajev letovanja. Zbiranje prijav zunanjih uporabnikov Zunanji uporabniki lahko svoje prijave sporoëite telefonsko po ali oddate povpraπevanje na spletni strani: Rezervacije sprejema: ga. Irena PerËiË telefon: (04) Æelimo vam prijetno letovanje v poëitniπkih kapacitetah Elektra Gorenjska! P rijava za zaposlene KRAJ LETOVANJA: EVIDEN»NA TEVILKA: OE: PRIIMEK IN IME PROSILCA: NASLOV: TELEFON: SKUPNA DELOVNA DOBA: od od Letoval(-a) bi v Ëasu: do do»e zgoraj navedene kapacitete ne morem dobiti v uporabo, me v istem terminu zanima letovanje v: let ali ROK PRIJAVE: Za letovanje poleg sebe prijavljam πe naslednje uporabnike: T. PRIIMEK IN IME leto rojstva tevilo πoloobveznih otrok prosilca, ki bodo letovali: Letovanje v poëitniπkih kapacitetah Elektro Gorenjska v letih: 2005: da ne 2006: da ne 2007: da ne 2008: da ne Elektronski naslov: Datum: Podpis nosilca prijave:

25 ELGO, september Odsev Ëetrtletja Letno poroëilo Elektra Gorenjska za leto 2007 Marko Tuπek, Brigita Eling B. 26. avgust Druæba Elektro Gorenjska je izdala Letno poroëilo, PoroËilo o ravnanju z okoljem in PoroËilo o varstvu in zdravju pri delu za leto Podjetje je nosilec treh standardov kakovosti in prejemnik bronaste diplome za sodelovanje v procesih poslovne odliënosti. Zavedamo se, da je zadovoljstvo konënih uporabnikov povezano tudi z vlaganji v odgovorno ravnanje z okoljem. Prav zato smo poroëilom dodali konkretne okoljevarstvene nasvete in opozorili na to, da moramo preiti od besed k dejanjem. Za zgled smo predstavili konkretna dejanja in prizadevanja Elektra Gorenjska, ki so bila izpeljana z namenom varstva okolja in preudarne rabe naravnih virov. PoroËila imajo izëiπëeno in preprosto obliko. Tiskana so na ekoloπkem papirju, s Ëimer πe dodatno opozarjamo na potrebo po racionalni rabi naravnih virov, hkrati pa smo z bolj razëlenjeno obliko, s posebnimi kartonskimi izdelki, izboljπali preglednost letnega poroëila. Kot rdeëa nit se v letnem poroëilu pojavlja fotografija sonënih celic, ki kaæe na okoljevarstveno usmerjenost, v podtonu pa se pojavljajo fotografije segmentov naπega elektrodistribucijskega omreæja, ki kaæejo na dejavnost Elektra Gorenjska. Foto: Roman Bratun PoroËila je oblikoval akademski slikar Marko Tuπek, fotografije pa so poleg oblikovalca prispevali πe Roman Bratun in Marjan Jerele. V mesecu septembru je bila oddana prijava na tekmovanje za najboljπe letno poroëilo za leto 2007, kjer se bo ocenjevala vsebina letnega poroëila in njegov komunikacijski vidik. Slovesno odprli novo kotlovnico na lesno biomaso mag. Ambroæ Bogataj, Mateja Purgar 11. september - V PodruæniËni πoli Lom pod StoræiËem so 11. septembra 2008 æupan ObËine TræiË mag. Borut Sajovic, ravnatelj O TræiË prof. Stanislav Grum in izvrπni direktor organizacijske enote Nakup in prodaja Elektra Gorenjska Aleπ Aæman slovesno odprli novo kotlovnico na lesno biomaso. Gre za prvo investicijo Elektra Gorenjska na podroëju ogrevanja, ki temelji na obnovljivih virih energije. Osnovna πola TræiË, PodruæniËna πola Lom pod StoræiËem, se je zaradi visokih stroπkov za ogrevanje odloëila za posodobitev ogrevalnega sistema. Najboljπo reπitev je ponudil Elektro Gorenjska. Elektro Gorenjska je po podelitvi 25-letne koncesije za ogrevanje s strani ObËine TræiË pristopil k investiranju v sodoben ogrevalni sistem, ki bo O TræiË na letni ravni prihranil veë kot 25 odstotkov sredstev v primerjavi s starim sistemom na kurilno olje. Foto: Mateja Purgar Foto: Mateja Purgar Slavnostno odprtje kotlovnice na lesno biomaso. "Sodobna oprema bo PodruæniËni πoli Lom pod StoræiËem zagotavljala udobje, ki je primerljivo ogrevalnemu sistemu na kurilno olje. Visoka avtomatizacija omogoëa samodejne postopke za væig, nalaganje goriva in reguliranje gorenja, ËiπËenje toplotnega prenosnika in iznos pepela. Ob odprtju je imel govor tudi Aleπ Aæman, izvrπni direktor OE Nakup in prodaja. Zaposlenim in otrokom v PodruæniËni πoli Lom pod StoræiËem smo tako ponudili le najboljπe, Ëistejπe okolje in boljπo kakovost æivljenja," je med drugim ob odprtju povedal izvrπni direktor organizacijske enote Nakup in prodaja Aleπ Aæman.

26 22 ELGO, september 2008 Znanje je moë AutoCAD 2009 Iztok tular Leto je spet naokoli in na voljo je nova razliëica AutoCAD-a Novi AutoCAD 2009 je na slovenskem trgu od aprila Po navedbah razvijalcev je bilo glavno vodilo poveëanje produktivnosti uporabnikov. AutoCAD 2009 prinaπa efektivnost in poveëano produktivnost z nastavljivim uporabniπkim vmesnikom, s katerim lahko pridemo do æelenega ukaza z manj koraki. Celotno okno AutoCAD-a ima nov videz. Postavitev sledi novemu sistemu MS Office. Barva ozadja je spremenjena na umazano belo, kar nam omogoëa risanje s temnimi barvami, ki so potem lepo vidne. Novi Menu Browser omogoëa enostaven dostop do ukazov in dokumentov. S klikom na Ërko A se odpre vertikalen seznam menijev, ki so nam znani iz prejπnjih razliëic. Ribbon je prikazan na vrhu AutoCAD-ovega okna in omogoëa dostop do ukazov prek razliënih kartonëkov, ki vsebujejo panele, na katerih so orodja. Nekatere panele lahko razπirimo in tako dostopamo πe do dodatnih orodij. AutoCAD in AutoCAD LT nosita oznako Certified for Windows Vista, kar pomeni najviπji nivo kompatibilnosti z Visto. Dodana je veëprocesorska podpora in 64- bitna podpora (tudi AutoCAD LT). 64-bitni sistemi podpirajo veë RAM-a, kar pomeni hitrejπo obdelavo veëjih modelov in poveëano stabilnost. Instalacija je enaka kot pri razliëici Menu Browser Novi Menu Browser omogoëa enostaven dostop do veë razliënih informacij, kot so ukazi in dokumenti. Dovolj je klik na gumb z oznako A, ki se nahaja v levem zgornjem delu okna. Odpre se vertikalen seznam menijev, ki so nam znani iz prejπnjih razliëic, kjer so bili postavljeni horizontalno. Klik na meni razπiri pogled in omogoëa izbor ukaza. Na vrhu okna najdemo tudi orodje za iskanje, kamor vpiπemo ime ukaza. Med tipkanjem se dinamiëno izpisujejo vsi ukazi, ki ustrezajo kriteriju npr. Ëe vtipkamo Line, se izpiπejo ukazi Line, Linetype, Multiline Klik na izpisano opcijo sproæi ukaz. Vse novosti AutoCAD-a lahko strnemo v tri pomembne sklope: 1. UPORABNI KI VMESNIK 2. RISANJE IN NA»RTOVANJE 3. VIZUALIZACIJA NAVIGACIJA Uporabniπki vmesnik AutoCAD je v zadnjih letih postopoma æe spreminjal uporabniπki vmesnik in uvedel na primer Tool palettes (za organizirano shranjevanje simbolov, πrafur in ukazov), Dashboard, naëin risanja, imenovan dynamic, s tipkanjem ukazov ob kurzorju... Spreminjanje uporabniπkega vmesnika je obëutljiva zadeva zaradi navajenosti in navezanosti na trenutno verzijo. Da bi bil prehod na novejπo razliëico Ëim laæji, lahko novi uporabniπki vmesnik poljubno prilagajamo lastnim potrebam, na voljo je tudi classic workspace, s katerim lahko postavimo tudi klasiëni zavesni meni in orodne vrstice. Okno aplikacije Celotno okno ima nov videz. OmogoËen je enostaven dostop do vseh pogosto rabljenih ukazov ob maksimalno veliki delovni povrπini. Postavitev sledi novemu sistemu MS Office. Barva ozadja je spremenjena na umazano belo, kar nam omogoëa risanje s temnimi barvami, ki so lepo vidne na belih papirjih. Ribbon Ribbon ali trak, ki se nahaja v zgornjem delu ekranske slike programa, nam omogoëa dostop do AutoCAD-ovih ukazov, ki so zdruæeni v zavihke in razdelke. Vsak trak vsebuje veë razdelkov, ti pa skupine sorodnih ukazov. Nekatere razdelke je moæno dodatno razπiriti in s tem dostopati πe do dodatnih orodij. Na traku lahko doloëimo, katere zavihke æelimo imeti prikazane in kateri razdelki bodo v okviru zavihka vidni. Trak je popolnoma prilagodljiv tudi glede izdelave poljubnih zavihkov, razdelkov in dodajanja ukazov. Info center Info center omogoëa v razliëici 2009 veë fleksibilnosti. Polje za iskanje lahko razpremo ali stisnemo. Ko iπëemo pomoë na doloëeno temo, lahko doloëimo, v katerih dokumentih poteka iskanje, da s tem skrajπamo Ëas iskanja. Status bar Statusna vrstica je bila obnovljena z novimi orodji in ikonami. Leva stran vsebuje znane gumbe za preklop, kot so Snap, Grid, Ortho... Dodana je opcija QP (Quick Properties). Desni klik omogoëa preklop med starim videzom ikon s tekstom in novim videzom s sliëicami. desni klik Use Icons

27 ELGO, september Znanje je moë Quick View Layuots, Quick View Drawings (Predogled Layoutov in risb) Gumb Quick View Layouts s statusne vrstice prikaæe horizontalno vrsto slikic z vsebino posameznih Layoutov. To omogoëa hitrejπo in bolj vizualno preklapljanje v primerjavi s klasiënim naëinom, saj lahko Layout prepoznamo po vsebini in ne le po imenu.»e je Layoutov preveë in padejo izven prikaza, se z miπko zapeljemo levo ali desno Ëez rob in vrstica prikaza se samodejno pomika v æeleni smeri.»e med ogledovanjem dræimo tipko CTRL in vrtimo koleπëek, se prikazane slikice poveëujejo in pomanjπujejo. Gumb Quick View Drawings s statusne vrstice prikaæe horizontalno vrsto slikic z vsebino posameznih odprtih risb. To je hitreje in spet bolj vizualno kot pri klasiënem preklopu s tipkami CTRL+TAB ali prek menija Windows. Deluje podobno kot Quick View Layouts Ëe je pas risb predolg, se z miπko zapeljemo Ëez rob, da se risbe pomaknejo naprej. Spreminjanje velikosti slik je moæno z vrtenjem koleπëka miπke, Ëe ob tem dræimo tipko CTRL.»e se z miπko ustavimo na posameznem predogledu, se nad njim odprejo πe predogledi modelnega podroëja in vseh Layoutov te risbe. Na ta naëin lahko v trenutku aktiviramo ne samo poljubno risbo, temveë tudi poljuben Layout znotraj te risbe.»e æelimo videti veëji predogled posameznega Layouta, se z miπko zapeljemo prek in slike Layoutov se poveëajo, medtem ko se slike risb pomanjπajo. Ko se z miπko vrnemo nad predogled risbe, se poloæaj obrne. Risanje in naërtovanje Action recorder Action Recorder lahko poveëa produktivnost z avtomatizacijo ponavljajoëih se nalog. Enostavno posnamemo zaporedje ukazov in ga shranimo kot makro. Potem makro samo ponovno zaæenemo za ponovitev procedure z minimalno truda. Ukaz se nahaja na Ribbonu kartonëek Tools panel Action Recorder. Za zaëetek snemanja makra uporabimo ukaz Record. Med snemanjem uporabljamo poljubne AutoCAD ukaze, tipkamo vrednosti, izbiramo objekte... Kasneje lahko priredimo makru πe lastna opozorila in zahteve za vnos uporabnika. Ko smo operacijo zakljuëili, pritisnemo gumb Stop in dodelimo makru ime. Za ponovno predvajanje makra le-tega izberemo v seznamu in stisnemo gumb Play. Layer Propertis Manager Upravitelj ravnin Pogovorno okno za upravljanje z Layerji je sedaj lahko odprto tudi med izvajanjem drugih ukazov. Vsaka sprememba je takoj vidna v risbi in ni treba klikati na gumb Apply. Opcije v priroënem meniju so obnovljene. Optimiziramo lahko prikaz stolpcev, da ni porezane nië vsebine. Maksimizirani stolpci nimajo porezane ne vsebine ne naslovov. Na vrhu stolpcev so izpisani obseænejπi namigi. Del okna s filtri lahko zapremo. Del okna z Layerji (stolpec z imeni) je sedaj fiksen, da ga laæe primerjamo z drugimi stolpci. Kontrole Layer Isolate so bile dodane v okno Layer settings in pod ukazom Options je na voljo opcija za kombinacijo vseh sprememb layerjev pri ukazih Undo-Redo. Find and Replace Iskanje in nadomeπëanje Funkcionalnost ukaza Find and Replace je bila obnovljena in ima sedaj na voljo razπirljivo pogovorno okno z veë opcijami. Prikaz avtomatiëno poveëa obmoëje, kjer je najdeno æeleno besedilo. Quick Properties Predogled lastnosti elementov Okno Quick Properties nam omogoëa pregled in popravljanje lastnosti objekta, ko to potrebujemo, brez ærtvovanja dela ekrana. Quick Properties aktiviramo v statusni vrstici z gumbom QP.»e je vkljuëen, se samodejno odpre okno, ko izberemo objekt in se tudi razπiri, Ëe preko zapeljemo miπko. Desni klik na okno omogoëa nadzor prikaza.»e je Auto-Collapse izkljuëen, ima okno ves Ëas enako velikost. Location mode nadzira mesto odpiranja: Cursor (odpira se vedno ob kurzorju) ali Float (odpira se na zadnji poziciji). Opcija Settings ponuja dodatne opcije, kot na primer relativni zamik prikaza glede na kurzor.»e je izbranih veë objektov, se okno Quick Properties odziva podobno kot klasiëno okno Properties prikaæe le lastnosti, ki so skupne vsem objektom. Seznam omogoëa izbor specifiënega tipa objektov za prikaz vseh lastnosti, vezanih na ta tip. Vizualizacija in navigacija Geografska lokacija Za doloëanje geografske lokacije imamo sedaj veë moænosti poleg vnosa poldnevnika in vzporednika ali klika na zemljevidu lahko uvozimo podatke o lokaciji tudi iz datotek KML ali KMZ aplikacije Google Earth. Nova je spremenljivka GEOLATLONGFORMAT, ki nam ob nastavitvi 1 omogoëa prikaz poldnevnikov in vzporednikov v stopinjah, minutah in sekundah namesto v decimalnih stopinjah. Desni klik na koordinate v statusni vrstici nam omogoëa prikaz geografskih podatkov. Show Motion Predvajanje animacij Nova funkcionalnost nam omogoëa izdelavo in predvajanje animacij za prezentacije ali navigacijo skozi model. Gumb ShowMotion je na voljo v statusni vrstici in aktivira predoglede kategorij in pogledov, shranjenih v risbi. Deluje podobno kot Quick View Layouts in Quick View. Ob kliku na gumb Show Motion v statusni vrstici se prikaæejo predogledi pogledov in animacij, shranjenih v risbi. Prek glavnega nadzornega okna orodja Show Motion lahko izdelamo nove poglede, nove animacije idr.. Posameznemu pogledu lahko doloëimo tudi vrsto animacije (statiëna, filmska ali sprehod). View Cube AutoCAD 2009 vsebuje dve novi orodji za navigacijo po modelu. Prvo se imenuje ViewCube in omogoëa nazoren vmesnik za preklapljanje pogledov med klasiënimi toëkami. Tako imenovane "vroëe toëke" se poudarijo, ko jih preëkamo s kurzorjem.»e na toëko kliknemo, AutoCAD takoj spremeni pogled, da ustreza izbrani toëki. Lahko pa na kocko tudi kliknemo in jo vrtimo ter tako obraëamo tudi model.»e model obraëamo z drugimi orodji, nam kocka vedno kaæe pravo orientacijo. Do nastavitev orodja ViewCube pridemo prek priroënega menija (desni klik na kocko). DoloËamo lahko poloæaj, velikost in prozornost kocke. Steering Wheel Novo je πe orodje SteeringWheel (krmilno kolo). Izrisan je poleg kurzorja za hiter dostop in vkljuëuje veë navigacijskih orodij. V priroënem meniju se nahajajo opcije prikaza razliënih velikosti in oblik kolesa. Poleg osnovne sta na voljo πe dve dodatni obliki. View Object Wheel je idealen za navigacijo okoli modela. Vsebuje klasiëni orodji, kot sta Zoom in Orbit. Pri vrtenju lahko center pomaknemo v poljubno toëko. Opcija Revind prika e serijo pogledov za nazaj v obliki traku. Pomikanje po traku nam samodejno spreminja poglede. Tour Building Wheel je idealen za navigacijo znotraj objekta. Vsebuje orodja, kot so Forward, Look in Up/Down. Dodana je tudi opcija Rewind, ki deluje enako kot pri ostalih naëinih prikaza. ZAKLJU»EK AutoCAD je risarska platforma æe od leta Format risbe DWG je postal osnova za izdelavo in prenos risb. Program vsebuje tako enostavne risarske ukaze, ki smo jih vajeni iz starih verzij, kot najnovejπe 3D-modeliranje, izdelavo vizualizacij in enostavnih animacij. V tem prispevku so predstavljene le najpomembnejπe novosti AutoCAD-a Seveda se skriva v novi razliëici πe mnogo novih trikov in nasvetov, ki jih v prejπnjih verzijah nismo vajeni. Razvijalci Autodeskove programske opreme æe pridno razvijajo in kmalu napovedujejo prihod nove razliëice AutoCAD 2010, ki naj bi bila na voljo æe v letu 2009 in bo ponujala vrsto novih trikov, ki bodo pospeπevali naπe delo in kakovost. Veliko uspeha pri raziskovanju novosti in izvajanju trikov!

28 24 ELGO, september 2008 Predstavljamo se Pisarna za energetsko varëno gradnjo Potreba in priloænost hkrati Borut Jereb Vsi se zavedamo, da potroπnja elektriëne energije naraπëa in da je nujno potrebno zmanjπevati izpuste toplogrednih plinov v ozraëje. VËasih je sicer veljalo pravilo, da naraπëanje porabe energije omogoëa gospodarski razvoj in viπanje æivljenjskega standarda. Danes pa se æe nagibamo k obratnemu razmiπljanju: Ëe æelimo omiliti podnebne spremembe in izboljπati kakovost svojega bivanja, je potrebno zmanjπevati porabo energije, poveëevati uporabo obnovljivih virov energije in, kar je bistveno na vseh podroëjih postajati energetsko uëinkovitejπi. Ukrepe glede veëjega koriπëenja obnovljivih virov nam narekujejo tudi smernice Evropske unije, katerih cilj je, da EU postane energetsko manj odvisna od drugih dræav. Zato smo v druæbi Elektro Gorenjska æe aprila oblikovali Sluæbo za nepremi- Ënine, znotraj katere bo delovala pisarna za energetsko varëno gradnjo. S svojim znanjem in z dolgoletno tradicijo lahko pristopamo do ljudi na podroëju energetsko varëne gradnje, jim svetujemo, z njimi sodelujemo pri prenovi starih, energetsko potratnih stavb v energetsko uëinkovitejπe in sodelujemo pri energetsko varëni gradnji novih objektov. Zakaj pisarna za energetsko svetovanje? Naπa vizija je odjemalcem ponujati kar se da celovito storitev na podroëju varënejπih gradenj in energetike. Hkrati nas zaznamuje moëna okoljska ozaveπëenost. Gre za poslovno povsem logiëen korak, s katerim dopolnjujemo svoje podroëje delovanja. Ena od njih je tudi dejavnost svetovanja v okviru energetske pisarne. OkoliπËine za uvajanje takπne vrste storitve so ugodne, okoljska ozaveπëenost poslovnih in individualnih subjektov se poveëuje, k temu jih zavezujejo energetsko politiëni in okoljski cilji, ki jih v tem trenutku sprejemajo dræave, da bi omejile rast porabe energije in obremenitve okolja. Storitve, ki jih bomo ponujali, bomo πirili glede na potrebe in odziv svojih odjemalcev. Naj omenim nekatere: razvoj energetsko varëne gradnje EVG; organiziranje inæeniringa na podroëju: - soproizvodnje toplote in elektrike - fotovoltaike - toplotnih Ërpalk - geotermike in - zajema pasivne energije; obnova energetsko potratnih objektov v obliki energetsko varënega koncepta (od ideje do izvedbe); sodelovanje pri izvajanju lokalnih energetskih konceptov (LEK) obëin, ki morajo pripraviti akcijske naërte, s pomoëjo katerih bodo na svojem podroëju prihranile energijo in poveëale uporabo obnovljivih virov energije; sodelovanje pri pripravi energetsko varëne gradnje in prenove za izdelavo LEK-ov ostalih obëin; sodelovanje z institucijami za pridobivanje energetske izkaznice in certifikata (Zavod za raziskavo materiala in kovin); termovizija kot storitev na podroëju analiziranja toplotnih izgub objektov; izvajanje energetskega monitoringa in nudenje informacij o koriπëenju ugodnih kreditov in nepovratnih sredstvih (EKO-skladi). Komu bodo storitve energetske pisarne namenjene? V tem trenutku se naπa pisarna ukvarja z individualiziranimi projekti pripravljamo energetske reπitve za izbrane javne ustanove in poslovne objekte. Storitve energetske pisarne so najbolj zanimive za javne ustanove, kot so obëine in πole, ki so energetsko slabo naërtovane in izkoriπëene in kjer je moæno v razmeroma kratkem Ëasu dosegati opazne uëinke. Storitev bomo aktivno træili tudi poslovnim subjektom in investitorjem oziroma razvijalcem nepremiëninskih objektov. Storitev je primerna tudi za individualne stanovanjske objekte. Zavedamo se, da je obravnavana vsebina, s katero se ukvarja pisarna, zanimiva in omogoëa nove poslovne oblike sodelovanja. Za vse dodatne informacije smo vedno na voljo: Sluæba za nepremiënine, Borut Jereb, borut.jereb@elektro-gorenjska.si telefon: Primer izraëuna porabe energije za stanovanjsko hiπo (s koristno ogrevano povrπino 150 m 2 ) Tako kot vemo, koliko goriva porabi avto, lahko porabo energije izraëunamo tudi za objekt s pomoëjo energijskega πtevila E [kwh/m 2 leto]. Poraba kurilnega olja (za ogrevanje in toplo vodo v enem letu) litrov = kwh (1 liter kurilnega olja = 10 kwh) Energijsko πtevilo (E) dobimo, Ëe preraëunano porabo energije delimo s kvadraturo objekta. E = / 150 = pribl. 167 litrov kurilnega olja/m 2 leto V spodnji tabeli si lahko ogledate, kako potraten je stanovanjski objekt. (Vir ZRMK) Tip hiπe Energijsko πtevilo kwh/m 2 leto zelo potratna hiπa veë kot 250 potratna hiπa povpreëna hiπa varëna hiπa zelo varëna hiπa hiπe prihodnosti: pod 50 - nizkoenergijska hiπa pasivna hiπa pod 15 O tem, kje so toëne meje energijskega πtevila, se strokovnjaki πe dogovarjajo. NatanËnejπi izraëun E mora upoπtevati πe doloëene korekcijske faktorje. Poraba 15 kwh/m 2 ali πe manj, se sliπi nemogoëa in nedosegljiva. V praksi bi to pomenilo, da bi za hiπo s 150 m 2 ogrevalne povrπine smeli porabiti najveë 15 x 150 = 2250 kwh/m 2 ali preraëunano 225 litrov kurilnega olja na leto. Z zelo dobro izoliranim ovojem hiπe, s kvalitetnimi okni in z uporabo ogrevalnih tehnologij, ki kot energente uporabljajo obnovljive vire, z vraëanjem toplote odpadlega zraka in s pravilno orientiranostjo objekta, se tak rezultat da doseëi. Primer toplotnih prevodnosti za nizkoenergijsko hiπo Toplotna prevodnost stene je manjπa od 0,22 W/m2k Poraba za ogrevanje manjπa od 4 l/m Toplotna prevodnost za okna manjπa od 0,9 W/m2k Toplotna prevodnost proti tlem manjπa od 0,35 W/(m2k) Naravna izmenjava zraka je manjπa od 1,5 Blowerdoortest

29 ELGO, september Novosti Dokumentni sistem EBA Dominik OvniËek Vsako podjetje, ki si æeli visoko stopnjo organiziranosti, si dandanes ne more privoπëiti, da se prispeli dokumenti izgubijo v podjetju ali da jih po daljπem Ëasu ne moremo najti, ker ne vemo, kje natanëno se nahajajo. V Elektru Gorenjska, d. d., se je ideja o urejenih dokumentnih sistemih osnovala æe zelo zgodaj. Najprej je obstajala samo v fiziëni obliki, kasneje, ko je informacijska tehnologija to omogoëala, pa tudi v elektronski obliki. Prvi dokumenti, ki so bili elektronsko hranjeni, so danes stari æe veë kot osem let. Takratna tehnologija je temeljila na platformi IBM Lotus Notes. Kasneje smo s pomoëjo Informatike, d. d., sistem nadgradili v produkt, ki smo ga poimenovali DMS. V lanskem letu smo se lotili popolne prenove dokumentnega sistema. Æeleli smo, da funkcionalnost dokumentnega sistema ne bi bila zgolj elektronska oblika prikaza in hrambe, ampak da bi zagotavljal tudi: digitalni podpis prejema, elektronsko parafiranje, informatiziran proces likvidacije faktur, moænost integracije digitalnega podpisa πe na ostale aspekte informacijske podpore v podjetju (zajem podatkov za obraëun plaë, dokumentacija ISO...) certificiran naëin arhiviranja elektronskih dokumentov s Ëasovnim æigom in z digitalnim podpisom elektronsko zavedbo dokumentov.doc,.xls. Izbrali smo podjetje EBA, d. o. o., (Electronic Business Agency), ki je za vse naπe zahteve imelo pripravljeno tehniëno reπitev. V prvi fazi smo informacijsko podprli proces glavne pisarne, kamor pride vsa poπta, ki je naslovljena na Elektro Gorenjska, d. d.. Administratorki glavne pisarne vso prispelo poπto razvrstita na Ëasopise in letake, raëune ter ostale dokumente.»asopisi in reklamni letaki se ne skenirajo, ampak se razdelijo tajniπtvom OE. Dopise in raëune pa administratorki skenirata in jih opremita s potrebnimi podatki za kasnejπo prepoznavo in iskanje. TipiËni podatki so: datum prispetja, poπiljatelj, predmet... Pri skeniranju vsak dokument dobi enoznaëno πtevilko, po kateri je informacijsko zaveden. Poleg doloëitve podatkov, ki se nahajajo na dokumentu, administratorki doloëita tudi delovna mesta, ki so upraviëena do vpogleda skeniranega dokumenta. V primeru, da je dokument osebne narave, je vpogled zgolj oseben in ni doloëen na nivoju delovnega mesta. Administratorki glavne pisarne vse dokumente razporedita tajnicam OE, ki jih razdelijo osebam, ki jim je poπta namenjena ali pa se dopis nanaπa na naloge njihovega delovnega mesta. Zaposleni so o dodeljeni poπti obveπëeni po elektronski poπti. Na obvestilu v Outlooku so podani grobi podatki o vrsti prispelega dokumenta in predmetu. V obvestilu se nahaja tudi povezava za prikaz skeniranega dokumenta, kjer se identiteta preverja πe z geslom dostopa. Proces smo s staliπëa izdelave uporabniπkega vmesnika hitro podprli. Nekaj teæav nam je povzroëila doloëitev klasifikata arhiva. VeËji izziv je bil prenos obstojeëih, æe poskeniranih dokumentov. Dodatna teæava je bila v tem, da nekateri stari dokumenti, ki so bili skenirani v predhodnih tehnologijah, niso imeli enoznaëne πtevilke, ker so bili v okviru drugih dokumentov. Pri veëini dokumentov so bili skrbniki in odgovorne osebe preozko doloëeni. Prenos dokumentov je bil izveden zelo kvalitetno, saj so bili preneseni vsi starejπi dokumenti. Pomembna zahteva, ki bo omogoëala vpogled dokumenta samo pristojnim, pa nam je povzroëila nemalo teæav. V bivπem sistemu DMS je vsak uporabnik videl vse podatke o dokumentu, razen skeniranega dokumenta, in ko je iskalec dokumenta ugotovil, da je dokument pravi in ni imel pravic za vpogled, mu je tajnica pravice vpogleda dodelila z uvrstitvijo med odgovorne osebe. Pri trenutnem iskanju prenesenih starih dokumentov, pa je bila zahteva, da dokument vidijo samo pristojni. Vsi stari preneseni dokumenti imajo imensko doloëitev skrbnikov in odgovornih oseb. Te osebe so lahko zapustile podjetje ali je bil doloëen samo en referent, trenutno pa jih je veë... Vse to so razlogi, da zaposleni ne najdejo vseh dokumentov, ki bi jih morali. Iz teh razlogov je v izdelavi dodatni programski modul, ki bo na voljo samo tajnicam OE in bo omogoëal iskanje in natanënejπe doloëevanje pregledovalcev dokumentov. Poleg omenjenega modula je trenutno v izdelavi tudi informacijska podpora procesu Likvidacija fakture. Zahteve za informacijsko podporo procesa so bile naslednje: Ko raëun s poπto prispe v podjetje, ga administratorka glavne pisarne skenira in dodeli v fakturni oddelek OE FES. Fakturistka preveri, ali ima raëun vse potrebne elemente.»e jih nima, ga z dopisom zavrne, Ëe pa jih ima, vpiπe podatke raëuna za obraëun DDV in raëun poveæe z naroëilnico, ki sluæi kot odobreno naroëilo. Vnesene podatke skupaj z elektronsko obliko raëuna poπlje likvidatorju, ki pregleda in preveri koliëine na raëunu ter raëun zavrne v primeru, da koliëine ne ustrezajo naroëilu ali dejanski izvedbi dobavi. V primeru, da so postavke raëuna pravilne, potrdi likvidacijo raëuna. S potrditvijo likvidatorja podatki s skenom potujejo k odobritelju, ki se lahko z raëunom strinja ali pa terja od likvidatorja morebitne informacije. V primeru potrditve se bodo podatki kot predlog izpolnili referentki v knjiæenju. Uporabniπki vmesnik je izdelan. Predvidevamo, da bomo v septembru zaëeli testirati vpisane podatke v tabele obstojeëega IIS.

30 26 ELGO, september 2008 Energetska uëinkovitost

31 ELGO, september Energetska uëinkovitost

32 28 ELGO, september 2008 Iz Gorenjskih elektrarn Trend fotovoltaike: rast proizvodnje, padanje cen Drago Papler Trendi raziskav v fotovoltaiki gredo v smeri vse boljπega izkoristka sonënih celic in PV-sistemov, daljπe æivljenjske dobe in viπjega energijskega izplena, je na drugi slovenski fotovoltaiëni konferenci, ki je bila 5. junija na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, poudaril dr. Marko TopiË, Ëlan Upravnega odbora Evropske tehnoloπke platforme za fotovoltaiko. Za fotovoltaiëne sisteme se uporabljajo: klasiëni moduli, tankoplastni moduli in koncentratorski moduli. Na Fakulteti za elektrotehniko so v maju dosegli izkoristek 10,2 % pri tankoplastnih sonënih celicah. Cenovno in glede izkoristka nekoliko zaostajajo. Cilj je zmanjπanje stroπkov in poveëanje uëinkovitosti pretvorbe, ki jih proizvajalec æeli doseëi z majhnimi izboljπavami. Ugotovitev je bila, da bo πele ekonomska ali stroπkovna analiza dala odgovor, katero tehnologijo se splaëa izrabljati: draæjo z viπjim izkoristkom ali cenejπo z manjπim izkoristkom. Napovedano je bilo padanje cen fotovoltaiënih sistemov do leta 2010, ko bodo postali konkurenëni. Trenutna cena elektriëne energije iz fotovoltaiënih sistemov je 5 /Wp, priëakuje se, da bo njena cena padla za osem odstotkov in naj bi v letu 2012 znaπala 2 /Wp predvsem zaradi veëje koliëine celic, niæanja proizvodnih stroπkov, uvajanja avtomatizacije v proizvodnjo in razvoja, je dejal dr. Uroπ Merc, direktor Bisol, d. o. o.. Podjetje Bisol je od julija 2006, ko so zaëeli s proizvodnjo, izdelalo 7 MWp modulov, v tem Ëasu so poveëali proizvodne zmogljivosti s 15 na 40 MWp. Tone Konda iz Kemo oprema, d. o. o., je dejal, da je osnovni material za proizvodnjo sonënih celic Foto: Rado Porenta, EGES Udeleæenci letoπnje fotovoltaiëne konference v Ljubljani. silicij, ki se ga drobi in tehnoloπko obdela, nato se ga razreæe na doloëeno velikost in na posebne tanke rezine, kar je energetsko najbolj potraten postopek; sledi postopen nanos treh plasti s sitotiskom in vmesno infrardeëe suπenje. Na koncu sledi πe optiëna kontrola in ravnanje silikonske celice. SonËna elektrarna, integrirana v ovoj stavbe, je bodoëa alternativa, je menil dr. Boπtjan»erne iz Trimo, d. d.. V podjetju so razvili panel, ki ima na zunanji strani fleksibilni modul z majhno teæo, veëjim energetskim izplenom pri viπjih temperaturah in difuzni svetlobi, primeren je za namestitev na streho, lahko pa se ga namesti kot fasadni element v ovoj stavbe. Slabost je, da je izkoristek manjπi in je treba zagotoviti veëjo povrπino. V razvoju je tretja generacija sonënih celic, v katero sodijo elektrokemijske sonëne celice z izkoristkom 11,1 %, je povedala dr. Urπka Opara Kraπovec z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko. Zanimivo je, da pri njih ne pade uëinkovitost glede na deleæ difuzne energije. Foto: Rado Porenta, EGES Delovno predsedstvo 2. fotovoltaiëne konference 2008.

33 ELGO, september Iz Gorenjskih elektrarn Konferenca HIDROENERGIA, Bled, junij 2008 Jurij»adeæ Od 11. do 13. junija 2008 je na Bledu potekala mednarodna konferenca HIDROENERGIA, ki jo vsako leto v drugi dræavi organizira Evropsko zdruæenje malih hidroelektrarn ESHA (European Small Hydropower Association). Letos je organizacijo pod okriljem ESHA prevzela Zveza druπtev MHE iz Slovenije (ZDMHE) in njen predsednik Marko GospodinjaËki. Glede na mednarodno pomembnost konference v naπi branæi smo se v Gorenjskih elektrarnah odloëili za aktivno udeleæbo in podporo pri organizaciji. Nastopili smo na treh nivojih: s strokovnim referatom na konferenci, kot sponzor prireditve in kot soorganizator ekskurzije s predstavitvijo naπe najveëje male hidroelektrarne Savica. Strokovni referat Gorenjskih elektrarn sem pripravil in predstavil v angleπkem jeziku. V predstavitvi sem opisal pereëo problematiko podeljevanja dræavnih koncesij za energetsko izkoriπëanje vodnih virov v Sloveniji. Referat je imel precejπen odziv med tujimi udeleæenci konference, saj smo ugotovili, da se s podobnimi teæavami dræavne birokracije spopadamo v πtevilnih evropskih dræavah. Gradnja malih in velikih hidroelektrarn je v Sloveniji pogojena s predhodno pridobitvijo koncesije za rabo vodnega vira. Neustrezen naëin presoje pobud za pridobitev koncesij in nepregledni ter v nedogled trajajoëi postopki so glavna zavora, ki prepreëuje nadaljnji razvoj malih hidroelektrarn pri nas. Pred odloëitvijo Ministrstva za okolje in prostor RS, da bo nadaljevalo postopek s podelitvijo koncesije, izvede Inπtitut za vode RS presojo vplivov morebitne gradnje MHE na okolje. V tej presoji vplivov na okolje ni nikjer upoπtevan pozitivni okoljski uëinek gradnje MHE v smislu prihranjenih izpustov CO2 v ozraëje, ki je posledica obratovanja MHE. V postopku tako zadoπëa en sam minimalni negativni vpliv na okolje, da koncesija ni podeljena. Tak negativni vpliv gradnje MHE na lokalno floro in favno je skoraj vedno mogoëe najti, vendar pa se je potrebno vpraπati, ali je gradnja MHE kljub temu smiselna, saj ima pomemben pozitivni okoljski uëinek na ozraëje. Takega tehtanja v postopkih presoje do sedaj pri nas ni izvedel nihëe, zato je bilo v zadnjih letih zelo malo podeljenih koncesij. Postopki za pridobitev koncesije lahko trajajo tudi deset let in veë. Trenutno stanje na tem podroëju je res nevzdræno, zato je opazna selitev investicij v gradnjo MHE v bivπe jugoslovanske republike juæno od Slovenije. Evropska unija je Sloveniji v okviru direkcije o podnebnih spremembah naloæila do leta 2020 poveëanje deleæa obnovljivih virov na 25 %. To je zelo teæko dosegljiv cilj, ki ga je ob danaπnjem naëinu presoje pobud za podeljevanje koncesij nemogoëe doseëi. Zavedati se namreë moramo, da ima v slovenski energetski bilanci izmed vseh obnovljivih virov edino hidroenergija pomembno vlogo, pri tem pa je deleæ pridobljene energije iz MHE pribliæno 3 %, kar pomeni opazen, nezanemarljiv deleæ. Vsi drugi obnovljivi viri energije imajo trenutno zanemarljiv energetski doprinos k dræavni bilanci. Agencija za energijo RS je v sklopu priprave nedavno sprejetih sprememb energetskega zakona izvedla prognozo rasti deleæa obnovljivih virov, ki je potrebna za dosego nam naloæenega cilja 25-odstotnega deleæa OVE. Prognoza vidi edino moæno reπitev v intenzivni gradnji MHE in vetrnih elektrarn. Na naπe veliko zadovoljstvo smo imeli na konferenci Hidroenergia mnogo priloænosti za neformalne pogovore o podeljevanju koncesij in presoji vplivov s predstavniki MOP in z ustreznimi strokovnimi institucijami. Teæav na podroëju podeljevanja koncesij se dræava zaveda, zato je v zadnjem Ëasu za- Ëela spreminjati postopke za podeljevanje koncesij zlasti v smislu celovite okoljske presoje. Gre za naëin presoje posameznega povodja kot celote z doloëitvijo obmoëij, ki so pomembna za posamezno branæo. Tako se doloëijo obmoëja, kjer je gradnja MHE smiselna, in obmoëja, ki so pomembnejπa za ohranitev lokalne flore in favne. Na obmoëjih, ki se oznaëijo za energetsko izrabo, dræava nadaljuje s postopki razpisa koncesij. Razlika je torej v tem, da razpis ni posledica pobude s strani dræavljana ali organizacije, ampak posledica celovite presoje povodja s strani MOP, ki toëno doloëi okoljsko optimalno sprejemljive odseke za energetsko koriπëenje, in to ne glede na lastniπtvo. S tem se izognemo danaπnji situaciji, ko lahko ena mikro HE z dodeljeno koncesijo prepreëi energetsko izkoriπëanje veëjega odseka, ki bi imelo bistveno veëji energetski doprinos. RdeËa nit konference je bilo razpotje (od tod ime konference On the Crossroad), na katerem se evropske MHE nahajajo: na eni strani stroge omejitve in dolgotrajnost postopkov s strani dræavnih birokracij ter zavore okoljevarstva, ki jih nalaga Vodna direktiva evropske komisije, in na drugi strani Direktiva evropske komisije o podnebju, ki nalaga poveëevanje deleæa OVE ter vrsto moænosti za investicije v jugovzhodnem delu Evrope, v dræavah, ki æelijo pristopiti k Evropski uniji. Konferenca je predstavila tudi mnogo novosti na podroëju tehnologije MHE. Zanimiv je zlasti razvoj na obmoëju turbin za zelo nizek padec (VLH Foto: arhiv Jurij»adeæ Turbine Very Low Head). Gre za poëasi vrteëe velike turbine, osnovane na principu Kaplanove turbine, ki ribam omogoëajo nemoten prehod. Tak tip turbine je zanimiv za aplikacijo v Sloveniji, saj imamo mnogo lokacij s padci okrog 1,5 metra, kjer do sedaj gradnja MHE ni bila ekonomsko upraviëena. Tehnoloπki napredek na podroëju turbin in viπanje odkupnih cen lahko v prihodnosti povzroëita, da bodo vse te πtevilne lokacije postale zanimive za gradnjo MHE. ZakljuËne ugotovitve ESHA o konferenci HIDROEN- ERGIA 2008 na Bledu so: odliëna udeleæba (veë kot 250 strokovnjakov iz EU, Japonske, ZDA, Rusije in celo iz azijskih dræav), izjemno zanimivi referati, pohvale gostiteljem ( Great hosts in a beautiful country. ), potrebno je nadaljevati z aktivnostmi za izboljπanje poloæaja MHE v EU zlasti na podroëju poenostavljanja in pohitritve postopkov ter v smislu usklajevanja nasprotujoëih si direktiv evropske komisije, πe vedno je na voljo dovolj lokacij za gradnjo novih MHE v Evropi, najzanimivejπi projekti za gradnjo MHE se nahajajo na Balkanu, nove tehnoloπke reπitve odpirajo nove moænosti za gradnjo MHE na okolju prijazen naëin. Jurij»adeæ je predstavil strokovni referat.

34 30 ELGO, september 2008 Iz Gorenjskih elektrarn Strokovna ekskurzija v HE Boπtanj Poleg dokonëane HE Vrhovo, ki so jo gradile Savske elektrarne od leta 1987 do leta 1993, Holding Slovenske elektrarne na spodnji Savi gradi πe HE Blanca in HE Krπko, do leta 2015 pa je predvideno dokonëanje verige z izgradnjo HE Breæice in HE Mokrice. Ludvik Kralj Gorenjske elektrarne in organizacijska enota Nakup in prodaja Elektra Gorenjska sta v petek, 20. junija 2008, organizirali strokovno ekskurzijo v hidroelektrarno Boπtanj, eno od æe zgrajenih hidroelektrarn na spodnji Savi, ki deluje v sklopu Holdinga Slovenske elektrarne (v nadaljevanju HSE). Vseh pet navedenih hidroelektrarn HSE je pretoënoakumulacijskega tipa, vsaka naj bi imela dve ali tri cevne turbine oziroma dve kaplanovi turbini. PretoËna zmogljivost posamezne elektrarne je 500 m 3 /s, pet pretoënih polj pa ima prelivno zmogljivost m 3 /s. Po dokonëani izgradnji je naërtovana skupna letna proizvodnja vseh petih elektrarn 720 GWh. Vse elektrarne bodo obratovale brez stalne posadke, upravljane bodo iz centra vodenja za celotno verigo, potrebno bo le osebje za redno dnevno in letno vzdræevanje. HE Boπtanj je druga zgrajena elektrarna na spodnji Savi. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja za prvo fazo del novembra 2002 je z gradnjo priëel konzorcij Gradis. Julija 2003 je bila podpisana pogodba z Litostrojem E. I. iz Ljubljane za dobavo turbin, generatorjev KonËar in pripadajoëe opreme ter æerjava v strojnici, z Montavarjem Metalna Nova pa pogodba o dobavi hidromehanske opreme. Akumulacijski bazen je gradilo podjetje Nivo Celje. Sinhronizacija prvega agregata je bila izvedena novembra 2005, otvoritev HE pa je bila 27. maja Foto: Milan Jezerπek Zajezitev HE Boπtanj. HE Boπtanj ima najveëjo moë 36 MW, po izgradnji HE Blanca bo moë 32,5 MW, povpreëna letna proizvodnja pa 115 GWh. Vgrajene ima tri horizontalne dvojno regulirane cevne turbine s kaplanovim gonilnikom moëi 10,85 MW pri inπtaliranem pretoku 166,7 m 3 /s in imenskem neto padcu 7,24 m. Za vkljuëitev v energetski sistem je uporabljen transformator (Pn = 40 MVA, 117 kv/16,3 kv), 110 kv stikaliπëe v GIS-izvedbi in kabelski prikljuëek z vzankanjem na 110 kv daljnovod Brestanica. PovpreËni srednji letni pretok reke Save je 235 m 3 /s. Jezovna zgradba ima pet prelivnih polj s segmentnimi zapornicami z zaklopko; koristna kapaciteta bazena je m 3. V zajezitev so vkljuëeni tudi varovalni objekti, ki πëitijo prostor in objekte ob vodi. V to sodijo visokovodni nasipi, zaπëite breæin in æelezniπke proge ter ostale vodnogospodarske in krajinske ureditve. Po ogledu hidroelektrarne se je v popoldanskih urah nadaljeval druæabni del z ogledom Novega mesta in voænjo z Rudolfovim splavom po reki Krki, kjer je bil sodelavec Milan krπëen za splavarja in je prejel diplomo. Foto: Milan Jezerπek Prelivno polje HE Boπtanj.

35 ELGO, september Elektro Gorenjska smo ljudje Kadrovske novice Mojca JelovËan Elektro Gorenjska, d. d. ZAPOSLITVE V mesecu juniju 2008 sta se v podjetju na novo zaposlila: MAJDA KRSNIK inæenirka za meritve elektriëne energije OE Distribucijsko omreæje ALE GLIVAR - delavec zaëetnik - OE Izvajanje vzdræevanja in gradenj. V mesecu juliju 2008 sta se v podjetju na novo zaposlila: mag. MOJCA MLINAR analitik planer OE FinanËno ekonomske storitve LUKA MO»NIK inæenir za sisteme procesne informatike OE Distribucijsko omreæje. ODHODI V mesecu juniju 2008 je iz podjetja odπla: VESNA KRANJC vodja sploπno pravne sluæbe OE Sploπne in tehniëne storitve. V mesecu juliju 2008 je iz podjetja odπel: MARJAN PERKI» tehnik za vzdræevanje EE naprav in objektov OE Distribucijsko omreæje. V mesecu avgustu 2008 je iz podjetja odπla: mag. MAJA P ENI»NIK pravnica OE Sploπne in tehniëne storitve. Gorenjske elektrarne, d. o. o. ZAPOSLITVE V mesecu avgustu 2008 je iz podjetja odπel: FRANC SODJA vodja HE. Upokojenci so praznovali mag. Rozalija Sabo V mesecu juniju je svoj okrogli æivljenjski jubilej praznoval: Pavel PotoËnik 70. let. V mesecu juliju je svoj okrogli æivljenjski jubilej praznovala: Magdalena KovaËiË 60. let. V mesecu avgustu je svoj okrogli æivljenjski jubilej praznoval: Anton Stare 70. let. Ob jubileju vam iskreno Ëestitamo in æelimo πe vrsto zdravih in sreënih let. Predlagali ste svoje nominirance Drage sodelavke in sodelavci, sedaj gre pa zares. Prejeli smo lepo πtevilo nominiranih posameznikov in skupin, za katere mislite, da si zasluæijo pohvalo za svoje delo, prijazen odnos do sodelavcev, za energijo, ki jo vlagajo v svoje delo. V nadaljevanju vam predstavljamo nominirance. Nominirani posamezniki: Iztok tern, Miha Flegar, Majda MiklavËiË, Nina Petric, Maπa Jamnik, Marjan Cvetek, Slavko HlebiË, Monika Bolteæar, Irena Dolar, Anæe Bauman, Bernarda Erzin in Majda Repnik. Nominirane skupine: Sluæba za informatiko (Dominik OvniËek, Rok Andolπek, Mojca Bokal, Brigita KopaË Tiπler, Mojca Kremsar, Matej Pintar, Borut Resnik, Anæe tular), izdajanje soglasij (Nejka Dijak, Mateja Golob, Saπa Kræiπnik, Kristjan MartinoviË, Marjan Petric, Anton Pretnar, Darko Ropret, Franc Sirc, Zvonko TavËar, Bogomil Vojska), KN TræiË (Drago MegliË, Janez PogaËnik, Aleπ Rozman, Matjaæ vab, Robert TumpiË), skupina za izvajanje gradenj II (Branko AhaËiË, Marjan Bobnar, Marko»ebaπek, Sebastjan Gregorin, Andrej Hafner, Anton HlebËar, Bojan MaËek, Matej PiËman, Blaæ Posuπen, Peter Preπiren, Zvonko kulj, Slavko umië, Marijan Tepina, Bojan Zupan, Alojz Æumer), plansko analitska sluæba (Joæe Gorenc, Teja Bizjak, Monika Bolteæar, Mojca Mlinar, Urπka Podpeskar, Monika Sodja, Marija mid). Od danes naprej, ko ste prejeli izvod septembrske πtevilke Elga, lahko glasujete za svojega zmagovalca med posamezniki in skupinami. Vaπe glasove bomo sprejemali do 20. novembra 2008 na elektronskem naslovu: urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.si Zmagovalce med nominiranimi posamezniki in skupinami bomo razglasili na novoletnem sreëanju zaposlenih. Povabilo k sodelovanju - nagrajevanje prispevkov Æelimo si, da bi vsak izmed nas prispeval k pestrejπi in zanimivejπi vsebini naπega internega glasila. Zato vabimo vse zaposlene in vse bivπe sodelavce, da napiπete kaj o svojem prostem Ëasu, o svojih hobijih, o potovanjih, o nenavadnih dogodivπëinah... Veseli bomo, Ëe nam boste prispevek poslali po poπti ali na elektronski naslov urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.si. V vsaki πtevilki internega glasila Elgo bomo en prispevek nagradili. Za prispevek, ki vam je najbolj vπeë, boste glasovali lahko tudi vi. Svoj glas za naj septembrski prispevek poπljite po elektronski poπti urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.si do

36 32 ELGO, september 2008 Elektro Gorenjska smo ljudje Prvi vtisi novozaposlenih Alenka Andolπek Elektro Gorenjska, d. d. Foto: Roman Bratun Foto: Roman Bratun Majda Krsnik Prve vtise o druæbi Elektro Gorenjska sem dobila æe z veëletnim sodelovanjem v prejπnji sluæbi. Sprejeta sem bila na delovno mesto, ki sem ga vsaj delno æe poznala in mi zelo ustreza. Sodelavci so me lepo sprejeli medse in so mi vedno pripravljeni pomagati. Potrudila se bom, da bodo z mojim delom vsi zadovoljni. Aleπ Glivar Moji prvi vtisi o podjetju Elektro Gorenjska so zelo pozitivni. Sodelavci so me zelo lepo in prijazno sprejeli in mi predstavili organizacijo ter potek dela, ki ga bom opravljal. Vesel sem, da sem postal del tega kolektiva, in æelim si, da bi bili z mojim delom zadovoljni tudi ostali. Foto: arhiv Mojca Mlinar Foto: Roman Bratun mag. Mojca Mlinar Prijazni sodelavci, ki so vedno pripravljeni pomagati, urejeno delovno okolje ter vizija, poslanstvo in vrednote druæbe Elektro Gorenjska so pomembni dejavniki, ki pripomorejo, da z veseljem prihajaπ na delo in s svojim znanjem ter z izkuπnjami tudi sam po najboljπih moëeh prispevaπ k odliënim rezultatom druæbe. Lepo je prihajati na delo, kjer se æe od zaëetka poëutiπ kot del prijetnega kolektiva. Luka MoËnik Prihod v novo delovno okolje vedno spremljajo meπani obëutki in mnoæica vpraπanj. Pri prvih obiskih podjetja Elektro Gorenjska me je najbolj presenetila prijaznost zaposlenih. Sodelavci so me lepo sprejeli v delovno sredino in so mi kot novozaposlenemu vedno pripravljeni pomagati z nasveti. Urejeno delovno okolje ustvarja dobre delovne pogoje in motivacijo za delo.

37 ELGO, september Elektro Gorenjska smo ljudje Ivko Blenkuπ foto: Alenka Andolπek Kar teæko se je bilo dogovoriti za intervju, saj je neprestano v gibanju.»e ne ureja okolice hiπe, se z razliënimi druπtvi potepa doma in po svetu. Tudi dan po najinem sreëanju je odπel v SmokuË na 35. prijateljsko sreëanje gasilcev Furlanije, Koroπke in Slovenije. Po tem, ko je leta 1955 konëal πolanje za obratnega elektriëarja v Metalurπki industrijski πoli æelezarne Jesenice in dve leti opravljal dela na plavæu ali visoki peëi, kjer so bile razmere res teæke, se je Ivko Blenkuπ odloëil, da si poiπëe novo sluæbo. Kar tako na slepo, brez priporoëil in kakrπnega koli obotavljanja se je odpravil v takratno podjetje Elektro Æirovnica in povpraπal po zaposlitvi. Æelja je bila usliπana in zaposlil se je v rajonu Jesenice. Opravljal je delo monterja v montaæni in gradbeni skupini, vmes pa obiskoval delovodsko πolo. KonËal jo je leta 1972, ravno takrat pa so v Kranjski Gori odprli nov rajon Kranjska Gora. Pridruæil se je ostalim zaposlenim kot rajonski monter in jim ostal zvest vse do svoje upokojitve. V tistem Ëasu je krajevno nadzorniπtvo opravljalo naslednje naloge: zamenjave πtevcev, odëitavanje πtevcev, vzdræevanje in obnovo visoko in nizkonapetostnih naprav, montaæo in vzdræevanje javne razsvetljave. Velike priprave so imeli ob dveh pomembnih dogodkih: svetovnem pokalu v alpskem smuëanju ter smuëarskih skokih in poletih v Planici. V Ëasu omenjenih dogodkov so morali zagotoviti nemoteno oskrbo z dobavo elektriëne energije, zato so pred vsako prireditvijo morali obhoditi in pregledati vse daljnovode z njihovimi odcepi (VrπiË, Korensko sedlo...). Takrat namreë πe ni bilo agregatov. Delo je bilo zanimivo, pestro, najveë teæav pa jim je povzroëal 10 kv kablovod Planica Tamar, kjer so se okvare pogosto pojavljale, iskanje in odprava le-teh pa je bila oteæena zaradi dolæine kablovoda. Drugi problematiëni daljnovod je bil 10 kv daljnovod Kranjska Gora VrπiË, kjer je bila odprava okvar oteæena zaradi velike koliëine zapadlega snega. Zaupana mu je bila naloga, da odklopi karavlo na Korenskem sedlu v TP Korensko sedlo. Ravno, ko se je pripravljal na odhod, ga je poklical komandir postaje mejne policije in ga obvestil, da je pri TP Korensko sedlo postavljena mrtva straæa. Takrat je imel veliko sreëo in velikokrat pomisli, kaj bi se zgodilo, Ëe ga komandir ne bi poklical. Brez teæav ni bil izveden niti odklop karavle na tromeji. Skupaj z Marjanom Cuznarjem sta sicer odklop v bliæini straæarnice uspeπno izvedla, vendar je straæar prejel naroëilo komandirja karavle in ta iz viπje komande v Radovljici, da ju mora zadræati. Odpeljana sta bila v karavlo in pridræana pribliæno tri ure. Ivko, Marjan in komandir karavle s Ëlani niso vedeli, kaj se dogaja. Minute so bile dolge. Naposled sta se odloëila, da ob 17. uri karavlo priklopita na elektriëno omreæje in skupaj s komandirjem posluπajo poroëila in se seznanijo z dogodki v Sloveniji. Ker jima po treh urah pridræanja πe vedno nihëe ni povedal, ali lahko odideta, sta se za odhod odloëila kar sama. Brez besed sta vstala, pozdravila in mirno odπla. Vendar poëitka ni bilo, saj je æe naslednji dan s karavle na Korenskem sedlu pobegnil vojak s strelivom. Obstajala je nevarnost miniranja televizijskega pretvornika na tromeji in Ivko ga je moral pregledati in ugotoviti, da televizijski pretvornik ni miniran. Leta 1995 se je konëala njegova delovna kariera. V pokoj je odπel sreëen in zadovoljen, saj je tako naπel veë Ëasa za svoje πtevilne hobije in aktivnosti na najrazliënejπih podroëjih. Od leta 1952 je aktivni Ëlan Gasilskega druπtva Kranjska Gora, kasneje se je pridruæil planinskemu druπtvu Gozd Martuljek in druπtvu upokojencev Elektro Gorenjska. Z omenjenimi druπtvi se udeleæuje najrazliënejπih sreëanj, dogodkov in izletov. V mesecu juniju je s skupino prijateljev poklicnih gasilcev z GARS Jesenice obiskal Peru in edinstven inkovski spomenik Machu Picchu. Nikoli ne bo pozabil leta 1991, Ëasa osamosvajanja Slovenije. Takrat je bil kar nekajkrat poslan na odgovorno nalogo, trepetal je tudi za svoje æivljenje. Æe pred mesecem junijem leta 1991 so zaradi razprtij med teritorialno obrambo in vojsko JNA obëasno izklapljali karavle Korensko sedlo, RateËe tromeja in Slatno. Tudi v Ëasu osamosvajanja so morali karavle obëasno izklapljati, najveëja teæava pa je bila v tem, da niso mogli izklopiti celotne transformatorske postaje, ampak samo posamezne odcepe za karavlo, kar pa se je lahko delalo le v bliæini straæarskih mest. Kolikor mu πe ostane prostega Ëasa, ga zapolni z zanimivimi hobiji. Je filatelist, numizmatik, ukvarja se tudi s faleristiko. Da lahko svoje zbirke stalno dopolnjuje, obiskuje razliëne sejme in sreëanja. LiËno oblikovana stena njegove delovne sobe je namenjena prav faleristiki.

38 34 ELGO, september 2008 Za vsakogar nekaj Izlet na GoriËko Janez PotoËnik V sredo, 11. junija, smo se Ëlani druπtva upokojencev Elektro Gorenjska odpravili v najvzhodnejπi del Slovenije, v Prekmurje, natanëneje na GoriËko. Po precej dolgi voænji je bil naπ prvi cilj obisk gradu Grad. Grad je med najveëjimi v Sloveniji, saj naj bi prvotno imel 365 sob. PrviË je bil omenjen konec 12. stoletja oziroma v zaëetku 13. stoletja. V vsem tem obdobju je zamenjal veë lastnikov. Med obema vojnama je bil v lasti Geza Hartnerja, veleposestnika iz Murske sobote, in opremljen s πtevilnimi umetninami. Leta 1945 je bil Grad v zakljuënih bojih opustoπen in izropan. Sedaj grad obnavljajo z mednarodnimi sredstvi (PHARE) in bo po obnovi namenjen turistiëni dejavnosti. Po ogledu gradu smo se z avtobusom peljali skozi kraje Kuzmo, Martinje, Gornje Petrovce, Kriæevce in Prosenjakovce do vasi Selo, kjer smo si ogledali Rotundo. Rotunda je edinstvena po tem, da je njen tloris okrogel in je posveëena sv. Nikolaju. Njena sedanja podoba je iz sredine 13. stoletja. Notranjost cerkve je poslikana s freskami, oprema cerkve pa je bila odnesena na Madæarsko. Dan je prehitro minil, ura se je pomaknila æe krepko v popoldanski Ëas, ko smo zakljuëili z izletom in se odpravili nazaj proti Gorenjski. Izleta se je udeleæilo 30 Ëlanov druπtva. Foto: Matija Kenda Ogledali smo si grad Grad. Podali smo se v Julijske Alpe Janez PotoËnik Avgustovska pot nas je vodila do enega najlepπih delov Julijskih Alp na VrπiË in naprej v Tamar. Prvi postanek na poti je bil pri Ruski kapelici, ki je eden redkih spomenikov iz 1. svetovne vojne. Kapelico so postavili ruski ujetniki leta v spomin na smrt pod plazom zasutih 110 ruskih vojnih ujetnikov, ki so gradili cesto Ëez VrπiË. Pot nas je nato vodila do vrha prelaza, kjer smo si oprtali nahrbtnike in se podali proti Slemenu. Nekoliko oblaëno vreme z rahlim vetrom je delovalo blagodejno, saj ni bilo vroëe. Æal pa zaradi tega ni bil tako jasen pogled na Prisank, saj so se okoli vrha podili oblaki. Po dobre pol ure hoda smo se ustavili πe na Vratcih, kjer se je odprl pogled proti Visokim Poncam, na levi strani je bila Mojstrovka in malo naprej stena Travnika, ki je raj za plezalce. Vrhovi Mojstrovke, Travnika in Jalovca so bili zaviti v oblake. Po uri in pol hoje smo dosegli naπ cilj Sleme in Slemenovo πpico, ki je visoka 1911 metrov. Po poëitku smo se razdeli v dve skupini: vzdræljivejπi so nadaljevali pot v Tamar, drugi del skupine pa se je po isti poti vrnil na VrπiË. Skupina, ki se je odpravila v Tamar, si je v tamkajπnji kapelici ogledala πe mozaik patra Rupnika. Na poti domov smo si vsi skupaj pri Podkorenu ogledali πe izvir Save Dolinke pri Zelencih. Izleta se je udeleæilo 23 Ëlanov. Foto: Matija Kenda Na vrhu Slemenove πpice. Foto: Matija Kenda Kot vedno, πe spominska fotografija.

39 ELGO, september Za vsakogar nekaj Planinski pohod na VrtaËo Janez Pšenica, foto: Marko Vilfan Poletje se konëuje in zadnji Ëas je æe bil, da se odpravimo na prvo letoπnjo pohodniπko turo. VËasih je paë polno drobnih ovir, ki prepreëijo pohod, ki ga naërtujeπ glede na napovedano lepo vreme, dopuste in druge obveznosti zaposlenih, Ëas pa beæi. Tokratnega pohoda na VrtaËo, 2181 metrov visoki sosed Stola in drugi najviπji vrh Karavank, se je udeleæilo 13 pohodnikov. Kljub napovedanemu lepemu vremenu smo se v soboto, 3. avgusta 2008, zbrali v oblaënem in meglenem jutru pri Elektru Æirovnica. Popoldne se je nagibalo proti veëeru, ko smo se zadovoljni poslovili. Pa vendar je ostalo vpraπanje, kako priti na karavanπke vrhove iz severne, koroπke smeri. Obljubili smo si, da bomo πli konec septembra ali prve dni oktobra na pohod s koroπkega Podna na SvaËico, ki je takoj za Stolom in VrtaËo. Malo nad Smokuπko planino smo parkirali avtomobile in se podali v hrib po dolini Zavrπnice. V eni uri smo se ravno ogreli za prvi postanek v æirovniπki planinski postojanki v Domu pri izviru Zavrπnice, nekaj veë kot 1400 metrov visoko. V prijetno ogretem domu, ki je zrasel iz podirajoëe se karavle, smo popili Ëaj. Naprej se je najbolj mudilo mladim, modreci pa smo se poëasi napotili za njimi. Pot, po kateri smo se podali, vodi tudi na Stol, nad meliπëi pa smo zavili desno in strmo navzgor. Vso pot nas je spremljala megla, le proti vrhu je veëkrat pokukalo sonce, da se je lepo pokazala Koroπka. Po dobrih dveh urah hoje smo prisopihali na vrh, ki je okraπen z dvema glavama, da se Avstrijci in Slovenci ne bi prepirali, Ëigav je. Fotografirali smo se, malicali, pri tem pa so nas spremljali veter, megla in sonce, ki se niso mogli dogovoriti, kdo bo vladal na gori. Vrnili smo se po isti poti, si na vrhu Zelenice ogledali zgornjo postajo æiënice iz Ljubelja in gradnjo nove træiπke koëe ter se podali nazaj na 15 minut oddaljen dom pri izviru Zavrπnice. Po pivu in Ëaju smo se napotili v dolino v lovski dom, kjer smo si pred kosilom ogledali dva æivahna in velika rjava medveda.

40 36 ELGO, september 2008 Za vsakogar nekaj Utrinki poletja mag. Marjan Jerele Foto: Majda KovaËiË Foto: Marko Vilfan Foto: Majda KovaËiË Foto: Marko Vilfan Foto: Marjan Jerele Foto: Damjan Praπnikar Foto: Mateja Purgar Foto: Damjan Praπnikar Foto: Marjan Jerele Foto: Mateja Purgar

41 ELGO, september Za vsakogar nekaj Sindikat elektrodistribucije Slovenije Aktivni tudi med poëitnicami Milan Pristavnik V poletnem Ëasu so potekale naslednje aktivnosti: V sodelovanju s pravno sluæbo Sveta gorenjskih sindikatov, z Neæko BazoviËar in naπim Ëlanom Iztokom tularjem, smo pripravljali nov poslovnik Sveta delavcev. Podali smo mnogo predlogov in priëakujemo, da bo poslovnik kmalu konëan. Udeleæili smo se pogajanj za dopolnitev kolektivne pogodbe z merili za ugotavljanje delovne uspeπnosti in s kriteriji za napredovanje. S pomoëjo pravne sluæbe gorenjskih sindikatov smo podali mnenja in pripombe, sledila bodo πe pogajanja. Na kasnejπem sestanku izvrπnega odbora sindikata smo sprejeli sklep: v pogajalsko skupino smo imenovali Neæko BazoviËar, pravnico gorenjskih sindikatov, in Boruta Jereba. Organom sindikalnega sklada pri Svetu gorenjskih sindikatov se izteka dveletno obdobje. Sklad je objavil razpis za zbiranje predlogov kandidatov za izvolitev novih organov sindikalnega sklada.»lani sklada smo do sedaj bili tudi mi, zato smo na izvrπnem odboru sprejeli sklep: v organe sindikalnega sklada se predlaga Milana Pristavnika. Tako kot vsako leto bodo naπi Ëlani koristili preventivno okrevanje. Zaradi nekaterih nejasnosti bomo uvedli nekaj novosti. Pripravili smo osnutek pravilnika o solidarnostnih pomoëeh. Tega pravilnika nismo imeli, menimo pa, da je potreben. Naπemu Ëlanu, ki je hudo zbolel, smo dodelili solidarnostno pomoë. V mesecu novembru bomo organizirali dvodnevno strokovno ekskurzijo. Ne pozabite na kurjavo, zima se bliæa! Sudoku

42 38 ELGO, september 2008 Za vsakogar nekaj Vozila na solarni pogon foto: Milan Jezerπek Med obiskom Costa Brave v paniji sem naletel na tekmovanje vozil na solarni pogon. Tekmovala so enostavnejπa vozila manjπih moëi in kompleksnejπa veëjih moëi. Slednja delujejo po principu samostojnega enosmernega fotonapetostnega sistema. Fotonapetostni generator proizvaja elektriëno energijo, ki se prek polnilnega regulatorja shranjuje v akumulatorski bateriji. Ta zagotavlja elektriëno energijo za enosmerni pogon tudi takrat, ko sonëne energije ni zadosti. Hitrost elektromotorja se nastavlja s pomoëjo pretvornika DC-DC, ki zagotavlja visok izkoristek pretvorbe enosmerne napetosti na razliënih napetostnih nivojih. To je bilo le nekaj osnovnih podatkov. Naj bo pisanja dovolj, raje si oglejmo zanimive fotografije. Vozila na solarni pogon

43 ELGO, september Za vsakogar nekaj SonËne celice SonËne celice spreminjajo energijo svetlobe direktno v elektriko. Narejene so iz silicija, iz drugega najbolj razπirjenega elementa v zemeljski skorji. To je material, ki ob izpostavljenosti sonëni svetlobi sproπëa elektrone, kar povzroëa nastajanje elektriënega toka in s tem (DC) enosmerno napetost. Elektriko proizvajajo, dokler na njih seva sonëna svetloba, skoraj ne potrebujejo vzdræevanja, ne onesnaæujejo in ne povzroëajo hrupa, zato je proizvajanje elektrike na ta naëin najëistejπe in najbolj varno. Njihova æivljenjska doba je 20 do 30 let. SonËne celice so najrazliënejπih velikosti, toda veëina od njih je velikih 12 x 15 cm in generirajo pribliæno 0,5 V napetosti. Te majhne celice nato poveæejo skupaj v module in naprej πe v velike povrπine, da doseæejo veëje napetosti in moëi. Na primer 12-volten modul je lahko sestavljen (odvisno od moëi) iz 30 do 40 celic. Velikost 50 W modula je pribliæno 40 x 100 cm. SonËne celice nimajo velikega izkoristka, saj pretvarjajo le % sonëne svetlobe v elektriko, toda laboratorijski prototipi dosegajo æe 30-odstoten izkoristek. SonËne celice proizvajajo enosmerno (DC) napetost (taka napetost je tudi v baterijah). Ker pa veëina elektriënih naprav zahteva 220 V izmeniëne (AC) napetosti, je treba to pretvoriti v izmeniëno z razsmernikom. Zakaj obnovljivi viri energije? Glavni razlog za prehod na obnovljive vire energije ni dejstvo, da uporabljamo energijo, temveë naëin, kako jo pridobivamo in kako jo uporabljamo. Vse dokler bomo kot primarni vir za zadovoljevanje potreb po energiji uporabljali fosilna goriva ali jedrske reakcije, bomo imeli teæave na okoljskem, socialnem in ekonomskem podroëju. Kar zares potrebujemo, so viri, ki so obnovljivi in ne onesnaæujejo okolja. Vir: internet Vozilo na noæni in solarni pogon

44 Navodila za varno delo PET ZLATIH PRAVIL Pred zaëetkom dela v breznapetostnem stanju se mora zavarovati mesto dela z uporabo petih varnostnih pravil (pet zlatih pravil) po naslednjem vrstnem redu: 1. Izklopiti in vidno loëiti naprave od napetosti z vseh strani. 2. PrepreËiti ponovno vklopitev. 3. Ugotoviti breznapetostno stanje. 4. Izvrπiti ozemljitev in kratkostiëno povezavo izklopljenih naprav. 5. Ograditi mesto dela od delov, ki so pod napetostjo.