najbolj pomembno distribucijsko 20 kv vozliπëe zgornje Gorenjske

Transcript

1 Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 3, 24. september 2010, letnik VIII Glavna tema 4 Sodobna RTP 110/20 kv Moste glavno in najbolj pomembno distribucijsko 20 kv vozliπëe zgornje Gorenjske Aktualno 12 Elektro Gorenjska prvi pri vraëilu preplaëane elektrike Predstavljamo se 19 Kdo so nominiranci za NAJ SODELAVCA in NAJ SKUPINO 2010?

2 2 ELGO, september 2010 Kaæipot po vsebini 3 Beseda uprave Glavna tema 4 Sodobna RTP 110/20 kv Moste glavno in najbolj pomembno distribucijsko 20 kv vozliπëe zgornje Gorenjske 6 V Mostah pri Æirovnici v obratovanje predali drugo najmodernejπe stikaliπëe v Sloveniji Aktualno 8 Elektro Gorenjska sodeloval pri vzpostavitvi prve trase za vozila na elektriëni pogon v Sloveniji 10 Intervju s predsednikom nadzornega sveta Ludvigom Sotoπkom 12 Elektro Gorenjska prvi pri vraëilu preplaëane elektrike odstotkov odjemalcev uëinkoviteje troπi elektriëno energijo Storitve Reenergija 15 Odsev Ëetrtletja Predstavljamo se 19 Kdo so nominiranci za NAJ SODELAVCA in NAJ SKUPINO 2010? Standardi kakovosti 22 Pomagajmo naπemu planetu - uporabljajmo okolju prijazne izdelke 23 Vpliv gospodarske krize na varnost in zdravje pri delu Znanje je moë 24 Microsoft Office 2010, 2. del Novosti 26 Novi pripomoëki pri polaganju kablov Iz Gorenjskih elektrarn 28 Analiza razvoja kadrov podjetja Gorenjske elektrarne in uëinki v letu 2009 Elektro Gorenjska smo ljudje 30 Kadrovske novice Upokojenci so praznovali Prvi vtisi novozaposlenih 31 Z lepimi spomini v pokoj Za vsakogar nekaj 32 Planinska tura na 2542 m visok Dovπki kriæ Planinska tura po KanjavËevih policah 33 Druπtvo upokojencev Elektro Gorenjska 34 Ave Cezare, Ave Roma ali frankovska pot 35 Naj junijski prispevek 36 Fotogalerija 37 Nagradna kriæanka 38 Potepanje po Iberskem polotoku: Od bikoborb, flamenka pa vse do Portovca Elgo je poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska. πt. 3, september 2010; tekoëa πt. 28, leto VIII Glavna urednica: mag. Mateja Nadiæar Svet Odgovorna urednica: mag. Renata Kriænar Predsednik uredniπkega sveta: mag. Bojan Luskovec»lani uredniπkega sveta: Aleπ Aæman, MBA, mag. Jelka Blejec, Marko»arman, mag. Edvard Koπnjek, Boπtjan Trampuπ Uredniπka skupina: Alenka Andolπek, Teja Bizjak, Robert Joπt, Drago Papler, Majda Repnik, Marko Vilfan, Alojz Æumer Uredniπtvo: Elektro Gorenjska, d. d., glasilo Elgo, Ul. Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj Telefon: , faks e-poπta: urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.si Izdajatelj: Elektro Gorenjska, podjetje za distribucijo elektriëne energije, d. d. Za izdajatelja uprava druæbe: predsednik uprave mag. Bojan Luskovec Oglasno træenje: telefon , faks e-poπta: info@elektro-gorenjska.si Lektoriranje: Maja KodriË CrnjakoviË, s. p. Oblikovanje in prelom: Nimbus d. o. o., Tisk: Littera picta, d. o. o. Naklada: 850 izvodov ISSN Fotografija na naslovnici: Gorazd KavËiË Poslovno glasilo Elgo izhaja πtirikrat letno. BrezplaËno ga prejemajo zaposleni in upokojenci Elektra Gorenjska in Gorenjskih elektrarn, πtipendisti in poslovni partnerji. Naslednja πtevilka izide 17. decembra Spoπtovani! Naj bo vsaka naslednja πtevilka Elga πe bolj zanimiva za branje tudi z vaπo pomoëjo. V uredništvu glasila Elgo se veselimo vaših prispevkov, predlogov in idej, ki bodo obogatili naše glasilo. Za naslednjo številko jih sprejemamo do na elektronski naslov urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.si.

3 ELGO, september Beseda uprave Ujemimo pravi veter Kaj se bo spremenilo? Kako bo to vplivalo na nas in na podjetje? so bila nekatera izmed vpraπanj, ki ste mi jih namenjali v zadnjem mesecu in pol. Priznam, da tudi sam nisem takoj poznal vseh odgovorov, saj so mi okoliπëine namenile hitro odloëanje in delovanje. Sprejeti mesto zastopnika in kasneje kandidature za predsednika uprave Elektra Gorenjska v Ëasu, kateremu smo priëa, ni bila lahka odloëitev. Bila pa je intuitivna in prava odloëitev. Vedel sem, v kaj se podajam, vedel sem, kakπne odgovornosti to prinaπa, vedel sem, da je pred nami veliko izzivov. Vendar sem tudi vedel, kakπne sodelavce imam. Da smo skupaj moënejπi, da smo predani, da smo zavezani, da znamo, in da bomo skupaj znali in zmogli tudi naprej. Potrditev kandidature za mesto predsednika uprave mi je pomenilo predvsem priznanje za moje delo do sedaj ter zaupanje za naπe delo v prihodnje. In vem, da ga bom skupaj z vami upraviëil. Edina stalnica v æivljenju so spremembe, pravijo. In nam se ni zgodila samo sprememba v vodenju podjetja, paë pa se nam obetajo tudi spremembe v poslovanju, novih poslovnih modelih, interni organiziranosti in tudi trænemu nastopu. In znati je treba obraëati jadra po vetru. Mi smo vedno ujeli pravi veter in vem, da bomo ugodnega znali izbrati tudi v prihodnje. Na to kaæe tudi pestro dogajanje pregovorno mirnega poletja, ki je bil za nas vse prej kot to. Poletje je zagotovo najbolj zaznamovala odloëitev o vraëilu preplaëane elektrike naπim odjemalcem. Elektro Gorenjska je bil prvi med elektrodistributerji, ki je sprejel to odloëitev, s katero smo zagotovili tako spoπtovanje pravnih zahtev kot tudi zahtev naπih odjemalcev. VeËino postopkov je æe zakljuëenih, sredstva bodo v obliki poraëuna vrnjena vsem naπim odjemalcem, tudi tistim, kateri so v vmesnem obdobju zamenjali dobavitelja elektriëne energije. Uspeπni smo bili tudi v projektu Gorenjsko EleKtrO potovanje, v sklopu katerega smo postavili pet elektriënih polnilnic. ElektriËne polnilnice na Jezerskem, Preddvoru, Bledu, Bohinju in v Kranjski Gori ne bodo samo pripomogle k varovanju okolja, paë pa bodo vzpodbujale tudi t.i. eko turizem. Predstavljajo tudi enega od kamenëkov v mozaiku, ki bo izrednega pomena v prihodnosti pametnih omreæij. In smelo zremo naprej. Vsekakor vas bom v prihodnji πtevilki bolj podrobneje seznanil z mojimi naërti in pogledi za razvoj naπega podjetja, vendar eno je zagotovo. Kot do sedaj bomo tudi v prihodnje veliko svojih aktivnosti usmerili v razvoj in vzdræevanje distribucijskega omreæja, ki bo omogoëalo zanesljivo in kakovostno oskrbo z elektriëno energijo, nove smeri pa nam odpirajo tudi nove tehnologije, s katerimi smo se æe spoznali. To so aktivna pametna omreæja, ki bodo krojila naπo prihodnost na vseh podroëjih delovanja. Pred nami je novo obdobje. Bo to drugaëno, pestro, zahtevno? Upam. Ker le veliki izzivi nam dajejo energijo za nove premike in uspehe. Edina stalnica v æivljenju so spremembe, zagotovo. Vendar eno ostaja: πe vedno ostajam Bojan Luskovec, odprt za vsa vaπa vpraπanja, predloge in reπitve. Predsednik uprave: mag. Bojan Luskovec

4 4 ELGO, september 2010 Glavna tema Sodobna RTP 110/20 kv Moste glavno in najbolj pomembno distribucijsko 20 kv vozliπëe zgornje Gorenjske Miha Æumer Foto: Arhiv Elektra Gorenjska Nova razdelilno transformatorska postaja (RTP) 110/20 kv Moste je osrednje vozliπëe prenosnega omreæja zgornje Gorenjske, nova distribucijska toëka za 20 kv omreæje Elektra Gorenjska in edina postaja za oddajo proizvedene elektriëne energije iz najveëjega napajalnega vira zgornje Gorenjske Hidroelektrarne (HE) Moste. RTP 110/20 kv Moste napaja πirπe obmoëje Æirovnice, Bleda in Bohinja, rezervno pa obmoëje Jesenic, skupaj s tamkajπnjo æelezarsko in jeklarsko industrijo, Kranjsko Goro in Radovljico. 110 kv stikaliπëe je postalo tudi osrednje vozliπëe nove 110 kv zanke Moste Bled Bohinj Æelezniki kofja Loka Okroglo. RTP omogoëa varnejπi prenos elektriëne energije, zniæale se bodo izgube transformacije elektriëne energije za kwh na leto, kar pomeni oskrbo kar 200 gospodinjstev. Dodatna prednost nove RTP je tudi, da je bolj varëna in varna za okolje. Z zakljuëkom tega projekta je podjetje Elektro Gorenjska postalo prvo distribucijsko podjetje v Sloveniji, ki je poleg 10 kv v celoti ukinilo neperspektivni 35-kilovoltni napetostni nivo in preπlo na tristopenjsko transformacijo 110/20/0,4 kv. Staro prostozraëno 110 kv stikaliπëe, ki so ga upravljale Savske elektrarne Ljubljana, je na tej lokaciji obratovalo od leta Zgrajena so bila prva πtiri polja za energetski transformator 1, 110/35 kv 20 MVA, daljnovod (DV) Moste Æelezarna, DV Moste KleËe 1 in energetski transformator 2, 110/35 kv 31,5 MVA. V tem Ëasu je bilo zgrajeno tudi 35 kv stikaliπëe, ki je zbralo vso proizvodnjo HE Moste in Zavrπnica in s petimi 35 kv daljnovodi postalo πe pomembnejπe distribucijsko vozliπëe v tem delu Gorenjske. 110 kv stikaliπëe se je postopoma do leta 1987 dograjevalo, vendar je z leti zaradi naraπëajoëih potreb po zanesljivi in kakovostni oskrbi z elektriëno energijo zahtevalo nove vloæke v ustrezno rekonstrukcijo objekta. Gradbena dela. Foto: Arhiv Elektra Gorenjska Lastniπtvo RTP 110/35 kv je bilo dolga leta v lastniπtvu in upravljanju Savskih elektrarn Ljubljana. Novi energetski zakon, sprejet v letu 1999, je uveljavil doslednejπe izvajanje energetskih dejavnosti v smislu delitve na proizvodni, distribucijski in prenosni del. S podpisom sporazuma o skupni izgradnji nove RTP 110/20 kv Moste so leta 2006 druæbe Savske elektrarne Ljubljana d. o. o., Elektro-Slovenija, d. o. o., (ELES) in Elektro Gorenjska, d. d., dosegle sporazum o delitvi pristojnosti na tem pomembnem energetskem vozliπëu Gorenjske in izgradnji nove RTP 110/20/6 kv. Postavitev distribucijskih energetskih transformatorjev. Namen in obseg rekonstrukcije 110 kv stikaliπëa in izgradnje 20 kv stikaliπëa Glavni namen rekonstrukcije 110 kv stikaliπëa in izgradnje 20 kv stikaliπëa je bilo poveëanje zanesljivosti in kakovosti napajanja πirπega obmoëja Gorenjske. Razvojne πtudije Elektra Gorenjska in Savskih elektrarn Ljubljana so æe pred nekaj leti pokazale, da zaradi dokonëne ukinitve neperspektivnega 35 kv napetostnega nivoja ni mogoëe veë zagotavljati kvalitetnega napajanja odjema veëjega dela zgornje Gorenjske. e posebej je bilo problematiëno obmoëje Bleda, Bohinja in Kranjske Gore. Izgradnja nove RTP Moste in rekonstrukcija obstojeëega 110 kv stikaliπëa z novo transformacijo na 20 kv je bila zato nujna. Novo GIS-stikaliπËe v RTP 110/20 kv Moste je tako eno od najsodobnejπih 110 kv stikaliπë v slovenskem elektroenergetskem sistemu, kjer se zdruæujejo funkcije proizvodnje, prenosa in distribucije elektriëne energije. NadomeπËa zelo zastarelo RTP 35/20 kv Zavrπnica, ki je bila v letu 1915 postavljena kot vir prvega javnega distribucijskega omreæja na Kranjskem. Projektna zasnova, ki jo je pripravila Sluæba za razvoj Elektra Gorenjska, je namreë pokazala, da je tehniëno najbolj smiseln in ekonomsko najbolj upraviëen tak koncept rekonstrukcije stikaliπëa, pri kateri se v novo zgradbo namesti novo 110 kv stikaliπëe v GIS-tehnologiji (kovinsko oklopljeno in s plinom SF6 izolirano stikaliπëe). Razlog za to odloëitev je bil predvsem v nujnosti

5 ELGO, september Glavna tema Foto: Aleπ Hostnik neprekinjenega obratovanja starega 110 kv stikaliπëa s postopnim prehodom v obratovanje novega stikaliπëa s Ëim krajπimi prehodnimi obratovalnimi stanji. Za postavitev novega 110 kv GIS-stikaliπËa in novega 20 kv distribucijskega stikaliπëa je bila v dobrih dveh letih zgrajena nova stavba, na lokaciji, kjer so bila prostozraëna polja starega 110 kv stikaliπëa. V zgradbi je bilo postavljeno novo 110 kv GIS-stikaliπËe z osmimi daljnovodnimi in πtirimi transformatorskimi polji ter zveznim in merilnim poljem in novo 20 kv stikaliπëe s 30 celicami. PrikljuËki do portalov, kjer se zakljuëujejo 110 kv daljnovodi, so izvedeni z visokonapetostnimi XLPE-kabli, ki se zakljuëujejo pod daljnovodnimi portali. Distribucijska energetska transformatorja 110/20 kv, 31,5 MVA. Obseg izgradnje RTP Moste Gradbeni del je zajemal izgradnjo: zgradbe 110-kilovoltnega stikaliπëa s komando in z vsemi pomoænimi prostori (ELES), zgradbe 20 kv stikaliπëa s komando in z vsemi pomoænimi prostori ter temelji energetskih transformatorjev (Elektro Gorenjska), 110 kv kabelskih kinet in podstavkov, dovozne ceste in ureditev povrπin okrog nove RTP ter demontaæo, ruπitev in ureditev povrπin obstojeëega stikaliπëa. Vrednost naloæbe Vsi trije partnerji ELES, Elektro Gorenjska in Savske elektrarne Ljubljana so si na osnovi sklenjenega sporazuma o sofinanciranju in delitvi vlaganj v objekt RTP Moste razdelili znesek v viπini skoraj 19 milijonov evrov. ELES je prispeval skoraj 12 milijonov evrov, Elektro Gorenjska skoraj 6 milijonov evrov (sredstva so bila porabljena za izgradnjo novega 20 kv stikaliπëa in dveh transformatorjev 31,5 MVA), Savske elektrarne Ljubljana pa so prispevale pribliæno 1,3 milijona evrov. Posebnosti 110 kv stikaliπëa Posebnosti 110 kv stikaliπëa so naslednje: drugo najveëje 110 kv GIS-stikaliπËe v Sloveniji, ki sodi med 30 najveëjih v Evropi, na objektu je bil drugië zdruæen skupni interes proizvodnje, prenosa in distribucije, tokrat podjetij Savske elektrarne Ljubljana, ELES in Elektro Gorenjska, od zaëetka gradnje do tehniënega pregleda je poteklo samo 24 mesecev, pri parametriranju scade in vseh elektromontaænih delih je bilo uporabljeno lastno znanje. TehniËno-tehnoloπka povezanost proizvodnje, prenosa in distribucije elektriëne energije, tradicija, lokalna povezanost druæb ELES-a, Elektra Gorenjska in Savskih elektrarn Ljubljana ter sinergijski uëinki skupne gradnje nove RTP Moste so bili dobri temelji za uspeπno izvedbo tega zahtevnega projekta. Vsem partnerjem na projektu je z njegovo izvedbo omogoëena uresniëitev tudi njihovih dolgoroënih naërtov. Savskim elektrarnam Ljubljana bo omogoëal v bodoëe nadgradnjo in doinstalacijo HE Moste in s tem uresniëitev za EES in porabnike pomembnega, æe dlje Ëasa naërtovanega projekta. Po skoraj 100 letih je z izgradnjo nove RTP Moste isti kraj, ki je bil v preteklosti poimenovan kot center energetike zgornje Gorenjske, dobil prvotno vlogo vir javnega distribucijskega omreæja. 110 kv stikaliπëe je zajemalo: izgradnjo 110 kv GIS-stikaliπËa s 14 polji (ELES, EG, SEL), izgradnjo 110 kv kabelskega sistema (ELES, EG, SEL), sekundarno opremo, terminalsko, telekomunikacijsko in drugo opremo, lastna raba (omare, aku baterije, diesel agregat). 20 kv stikaliπëe je zajemalo: izgradnjo novega 20 kv stikaliπëa (Elektro Gorenjska), vgradnjo dveh transformatorjev 110/20 kv, 31,5 MVA (Elektro Gorenjska), izgradnjo 20 kv kabelskega sistema, sekundarno opremo, terminalsko in telekomunikacijsko opremo, lastna raba (transformatorji lastne rabe, omare), kompenzacije, upori za ozemljevanje NT. Foto: Aleπ Hostnik 20 kv stikaliπëe. Vodje projekta s strani vseh treh investitorjev: Jernej Majcen, ELES Mira Pibernik, Elektro Gorenjska Albin KorπiË, Savske elektrarne Ljubljana Foto: Aleπ Hostnik Nova RTP 110/20 kv Moste. PROJEKTNA SKUPINA Elektra Gorenjska: Mira Pibernik, vodja Franci Malenπek Florijan Cerkovnik Gregor tern Janez Smukavec Damjan Praπnikar

6 6 ELGO, september 2010 Glavna tema V Mostah pri Žirovnici v obratovanje predali drugo najmodernejπe stikaliπëe v Sloveniji Foto: mag. Renata Kriænar Spoπtovane gostje in spoπtovani gosti, vsi prav lepo pozdravljeni v Mostah na odprtju nove sodobne razdelilne transformatorske postaje. Moste so del Deæele, kot se imenuje najbolj severni del Ljubljanske kotline, ki jo pokriva obëina Žirovnica. ObmoËje obëine z desetimi vasmi je imenovano tudi Kaπarija, po kateri si je nadela ime tamburaπka skupina Kaπarji, ki nam je igrala za dobrodoπlico. Iz vasi v naroëju Stola, ki se razprostirajo tod okoli, so odπli v svet mnogi znameniti Slovenci: Matija»op, Fran Saleπki Finægar, Janez Jalen, Anton Janπa in seveda dr. France Preπeren. S svojo Zdravljico je æe leta 1844 odloëilno prispeval h konstituiranju Slovencev kot naroda. Sedma kitica je zadnjih dvajset let tudi uradna slovenska himna, s katero se nam je pod vodstvom Irene KosmaË æe predstavila meπana pevska skupina Dr. France Preπeren, ki prav tako kot Kaπarji deluje v domaëem kulturnem druπtvu dr. France Preπeren Žirovnica Breznica. Rojstne hiπe prej omenjenih znamenitih Slovencev tvorijo Pot kulturne dediπëine, s katero se ponaπa obëina Žirovnica. Na odprtju, ki so se ga udeleæili πtevilni pomembni gostje, so predstavniki vseh naloæbenikov strnili svoje vtise. NavzoËe goste je na odprtju najprej lepo pozdravil æupan obëine Žirovnica Leopold PogaËar. Tako se je v ponedeljek, 6. septembra 2010, zaëelo slavnostno odprtje nove razdelilne transformatorske postaje in 110/20-kilovoltnega stikaliπëa Moste, skupnega projekta Elektra Slovenija (ELES), Elektra Gorenjska in Savskih elektrarn Ljubljana. Gre za drugo tovrstno obliko sodelovanja proizvodnje, prenosa in distribucije elektriëne energije v Sloveniji. Projekt izgradnje je trajal dobri dve leti. Pred slavnostnim odprtjem je bila organizirana tiskovna konferenca, na kateri so bili prisotni πtevilni mediji. Na tiskovni konferenci so bili navzoëi direktor ELES-a mag. Milan Jevπenak, zastopnik Elektra Gorenjska mag. Bojan Luskovec, direktor Savskih elektrarn Ljubljana Drago Polak in vodje projekta vseh treh druæb: Jernej Majcen in mag. Marko Hrast iz ELES-a, Mira Pibernik iz Elektra Gorenjska in Albin KorπiË iz Savskih elektrarn Ljubljana. Drago Polak je novinarjem predstavil stanje stikaliπëa pred rekonstrukcijo in razloge zanje, mag. Milan Jevπenak je spregovoril o vlogi stikaliπëa za prenosno podjetje in EES Slovenije, mag. Bojan Luskovec je poudaril pomen stikaliπëa za odjemalce Gorenjske, medtem ko je mag. Marko Hrast podrobneje predstavil potek izgradnje. Predstavniki Elektra Gorenjska Nekaj besed o vlogi stikaliπëa za Savske elektrarne Ljubljana je spregovoril direktor druæbe Drago Polak. Med drugim je povedal: Skupni nastop vseh treh druæb je poleg zniæanja stroπkov investicije omogoëil manjπo zasedbo prostora s prejπnjih 8100 m 2 na sedanjih 600 m 2 in zniæanje izgub transformacije elektriëne energije za kwh/leto, kar pomeni porabo veë kot 200 gospodinjstev. Dodatna prednost stikaliπëa in kabliranja vstopnih daljnovodov so tudi bistveno niæje vrednosti elektromagnetnega sevanja in poslediëno manjπi negativni vplivi na okolje. Tiskovna konferenca pred dogodkom Drago Polak, direktor Savskih elektrarn Ljubljana

7 ELGO, september Glavna tema Mag. Milan Jevπenak, direktor Elektra - Slovenija (ELES), je v svojem govoru med drugim dejal: Za ELES kot prenosno podjetje je nov objekt v Mostah eno izmed najveëjih stikaliπë v oklopljeni izvedbi v prenosnem omreæju dræave. Z njim bomo uëinkoviteje obratovali in vodili prenosno omreæje zgornje Gorenjske. Hkrati je ta objekt korak naprej k zagotavljanju varnega in zanesljivega obratovanja celotnega prenosnega omreæja. Zastopnik Elektra Gorenjska mag. Bojan Luskovec Direktor ELES-a mag. Milan Jevπenak V okviru gradnje novega stikaliπëa je bilo zgrajeno tudi novo distribucijsko 20- kilovoltno stikaliπëe z dvema transformatorjema 31,5 MVA. Na zgornjem Gorenjskem se bo z novim stikaliπëem in s kabelsko izvedbo prikljuënih daljnovodov bistveno poveëala zanesljivost in kakovost napajanja, je povedal zastopnik druæbe Elektro Gorenjska mag. Bojan Luskovec in dodal: Razdelilno transformatorska postaja (RTP) Moste je osnovni vir napajanja zgornje Gorenjske in predstavlja center energetike zgornje Gorenjske. S tem projektom je Elektro Gorenjska postalo prvo distribucijsko podjetje v Sloveniji, ki je zakljuëilo medgeneracijski projekt in v celoti ukinilo 10- in 35-kilovoltni napetostni nivo. Ministrica za gospodarstvo mag. Darja RadiÊ Slavnostna govornica na uradnem odprtju je bila ministrica za gospodarstvo mag. Darja RadiÊ. V govoru je izpostavila predvsem pomembnost skupnega sodelovanja na podroëju izgradnje elektroenergetske infrastrukture s ciljem veëje uëinkovitosti ter dodala, da je zgraditev nove RTP in sodobnega 110 kv stikaliπëa v GIS-izvedbi v Mostah pri Žirovnici dodatno tudi lep zgled boljπega izkoriπëanja prostora za postavitev novih objektov ter lepπi videz kraja. Posebno zahvalo je vodstvo treh druæb namenilo investicijskim ekipam: Miri Pibernik, ki je ekipo vodila v Elektru Gorenjska, Jerneju Majcnu iz ELES-a in Albinu KorπiËu, ki je bil na Ëelu skupine v Savskih elektrarnah Ljubljana. Vodstvo se je prav tako zahvalilo dobaviteljem opreme in izvajalcem del na objektu, ki so se dræali dogovorjenih rokov in sprejetih tehniënih specifikacij. Ob koncu slovesnosti je sledil πe slavnostni prerez traku, ki ga je ob prisotnosti vseh treh direktorjev opravila ministrica Darja RadiÊ. Kulturni program sta tokrat obogatila tamburaπka skupina Kaπarji in meπani pevski zbor dr. France Preπeren. Slavnostni dogodek je povezovala Alenka Langus Resman. Foto: Aleπ Hostnik Ministrica pri rezanju traku ob spremstvu vseh treh direktorjev

8 8 ELGO, september 2010 Aktualno Elektro Gorenjska sodeloval pri vzpostavitvi prve trase za vozila na elektriëni pogon v Sloveniji mag. Renata Kriænar, Brigita Eling B V Elektru Gorenjska smo v sodelovanju z drugimi partnerji uspeπno izpeljali projekt Gorenjsko EleKtrO potovanje, katerega namen je izkoristiti priloænosti, ki jih vozila na elektriëni pogon odpirajo za okolju in ljudem prijaznejπi promet na Gorenjskem. Slovenija se je lani opredelila za razvoj okolju prijaznega turizma in Gorenjska je pravi primer nujnosti ohranjanja Ëiste in neokrnjene narave, na katero zagotovo negativno vpliva porast avtomobilskega prometa, ki je posledica razvoja turizma. Izpuπni plini ogroæajo obëutljiva okolja zelenih alpskih dolin in podeæelskih turistiënih krajev. Prav zato se je Elektro Gorenjska pridruæil projektu Gorenjsko EleKtrO potovanje ter v petih pomembnih turistiënih krajih na Gorenjskem na Jezerskem, v Preddvoru, na Bledu, v Bohinju in v Kranjski Gori postavil elektriëne polnilnice, ki skupaj zagotavljajo prvo traso za vozila na elektriëni pogon v Sloveniji. Uradno odprtje trase z aktiviranjem vseh petih polnilnic je bilo v soboto, 3. julija 2010, ob 9. uri na Jezerskem, kjer smo na prvo pot po trasi pospremili karavano elektriënih vozil, in sicer na enodnevno potovanje po Gorenjskem. Dogodka so se udeleæili predstavniki partnerjev v projektu, æupana obëine Jezersko in Preddvor ter mnogi obiskovalci, ki so si z zanimanjem ogledovali vozila na elektriëni pogon. Ob 11. uri je karavana prispela v Preddvor, ob na Bled, ob v Bohinj in ob v Kranjsko Goro. Poleg predstavitve projekta Gorenjsko EleKtrO potovanje je bila v naπtetih krajih tudi moænost testne voænje elektriënih koles. Polnilnice za elektriëna vozila imajo polnilni stebriëek z eno trifazno vtiënico za veëje avtomobile ter dvema enofaznima za manjπe ter za polnjenje elektriënih koles in skuterjev. Projekt Gorenjsko EleKtrO potovanje so pripravili partnerji Elektro Gorenjska, d. d., kot nosilec projekta, Center za trajnostni razvoj podeæelja Kranj in Just EE, d. o. o., podjetje za razvoj elektroavtomobilov. S projektom so partnerji uspeπno kandidirali za sredstva Programa za razvoj podeæelja RS os LEADER v okviru LAS Gorenjska koπarica. Iz tega naslova bodo prejeli 50 % sredstev, ostalo pa bodo zagotovili partnerji (35 %) ter obëine Jezersko, Preddvor, Bohinj, Bled in Kranjska Gora (15 %), ki so prav tako podprle projekt. Idejno zasnovo programa je pripravilo druπtvo Æivomodro, zdruæenje za dobrobit okolja. Foto: Brigita Eling B Foto: mag. Renata Kriænar

9 ELGO, september Aktualno Foto: Marjana egula Foto: Brigita Eling B Foto: Brigita Eling B 5. Foto: Marjana egula 6. 1 / Polnilna postaja za vozila na elektriëni pogon v Preddvoru. 2 / Polnilnico na Jezerskem so v uporabo predali æupan ObËine Jezersko Milan Kocjan, zastopnik Elektra Gorenjska mag. Bojan Luskovec in direktor Centra za trajnostni razvoj podeæelja Kranj mag. Uroπ BrankoviË. 3 / Vse polnilne postaje na trasi imajo polnilni stebriëek z eno trifazno vtiënico za veëje avtomobile in ter dve enofazni za manjπe. Polnilna postaja omogoëa tudi polnjenje elektriënih koles in skuterjev. 4 / 5 / Karavana vozil na elektriëni pogon se je zaustavila v Preddvoru, kjer so jo ob polnilnici priëakali obiskovalci, ki so z zanimanjem spremljali predstavitev vozil na elektriëni pogon. 6 / Ob vsaki polnilnici na trasi je bila tudi predstavitev elektriënih koles in skuterjev. 7 / Tudi zanimanje medijev je bilo ob odprtju prve trase za vozila na elektriëni pogon v Sloveniji veliko. Foto: Marjana egula 7.

10 10 ELGO, september 2010 Aktualno Intervju s predsednikom nadzornega sveta Ludvigom Sotoπkom mag. Renata Kriænar EnergiËnost, delovna disciplina in strokovno poznavanje elektrodistribucijskega podroëja. To so lastnosti, s katerimi bi lahko opisali Ludviga Sotoπka, predsednika nadzornega sveta Elektra Gorenjska. Z njim smo se pogovarjali ob prvi obletnici nastopa te funkcije. 1. Letoπnje poletje, natanëneje 27. avgusta, je minilo natanko eno leto od vaπega imenovanja na mesto predsednika nadzornega sveta Elektra Gorenjska. Kako bi opisali prvo leto vaπega dela na tem mestu in delovanja aktualnega nadzornega sveta? Prvo leto delovanja nadzornega sveta je res skoraj minilo.»lani smo se v tem Ëasu dodobra spoznali, tako s poslovanjem kot tudi med seboj. Naπa osnovna naloga je bila nadzor dela uprave, ki mora delovati na naëin, da zagotavlja trenutni in dolgoroëni razvoj druæbe. Cilji, ki naj bi jih uprava dosegala, so opredeljeni v statutu in drugih veljavnih odloëitvah lastnikov. 3. Katere so glavne naloge nadzornega sveta in kakπno vlogo ima nadzorni svet pri poslovanju posameznega podjetja? Aktivno smo sodelovali pri tekoëem in dolgoroënem poslovanju druæbe. Predlagali smo izstop Elektra Gorenjska iz zdruæenja GIZ, aktivno smo sodelovali pri skrbnem pregledu poslovanja za preteklo leto, s sklepi smo skuπali poveëati ekonomsko, organizacijsko in tehniëno transparentnost poslovanja, uredili smo problematiko preplaëil elektriëne energije, skuπali smo oblikovati enotne kriterije za oceno poslovanja distribucijskega podjetja v Sloveniji ter pregledati prijavljena in anonimna opozorila o nepravilnostih pri poslovanju druæbe. Za reπitev zadnjih dveh aktivnosti v prihodnje priëakujemo tudi aktivnejπe sodelovanje z novo upravo. 2. Izvajanje nadzorne funkcije je odgovorno delo. Katere so po vaπem mnenju kljuëne lastnosti, ki jih mora imeti Ëlan nadzornega sveta, in kateri so kljuëni izzivi, s katerimi se sooëa pri svojem delu? Osnovna lastnost Ëlanov nadzornega sveta je samostojnost in neodvisnost. Vsi Ëlani namreë podpiπejo posebno izjavo, s katero se opredelijo do kriterija neodvisnosti, navedenega v kodeksu upravljanja javnih delniπkih druæb. K vsebini kodeksa smo tako soglasno pristopili tudi Ëlani nadzornega sveta Elektra Gorenjska. 4. Podjetje Elektro Gorenjska je bilo, na vaπo iniciativo, prvo elektrodistribucijsko podjetje v Sloveniji, ki se je odloëilo za vraëilo preplaëane elektriëne energije. Zakaj ste se odloëili za sprejetje tega sklepa? Kakπne posledice bo, po vaπem mnenju, to imelo za Elektro Gorenjska? Po vsestranski prouëitvi dokumentacije v zvezi s preplaëili smo ugotovili, da je odloëitev vrhovnega sodiπëa dokonëna in jo je treba spoπtovati takoj. Analizirali smo ekonomsko situacijo druæbe in πkodo, ki nastaja z vsakim dnem. Zanesljivo smo z odloëitvijo prispevali k povrnitvi zaupanja v korektno poslovanje elektrodistribucije. Foto: Roman Bratun Foto: Roman Bratun 5. Za nadzornim svetom je pomembna naloga, in sicer izbor novega predsednika uprave Elektra Gorenjska. Ali nam lahko poveste kaj veë o postopku izbora? Katere bodo, po vaπem mnenju, prve in kljuëne naloge, s katerimi se bo moral sooëiti novi predsednik uprave? Nadzorni svet je imenoval triëlansko komisijo, ki je ob sodelovanju s kadrovsko in pravno sluæbo Elektra Gorenjska analizirala prijave in ugotovila

11 ELGO, september Aktualno Foto: mag. Renata Kriænar sploπno ustreznost kandidatov in izpolnjevanje razpisnih pogojev. DokonËni izbor je nato opravil nadzorni svet. Novi predsednik uprave, mag. Bojan Luskovec je bil tako imenovan 15. septembra Novi predsednik uprave Elektra Gorenjska se bo moral sooëiti z izvrπevanjem sklepov skupπëine in nadzornega sveta ter s prilagoditvijo poslovanja zaostrenim pogojem poslovanja v druæbi kot celoti. Razpolagal bo z dovolj izobraæenimi sodelavci, nadpovpreënim standardom poslovanja v druæbi in razumevajoëim nadzorom.»e bo znal ustvariti iskrene in poπtene odnose med sodelujoëimi in okoljem, ga Ëaka prijeten mandat. 6. Inovativnost na podroëju zelene energije je zagotovo ena od kljuënih znaëilnosti Elektra Gorenjska. Trenutno ima podjetje v upravljanju najveë polnilnic za elektriëne avtomobile v Sloveniji, za naroënike izdeluje projekte soëasne proizvodnje toplote in elektrike, aktivno je na podroëju zelene energije, saj izvaja sonëne elektrarne na kljuë, strankam ponuja storitve Reenergija, uvaja novosti na podroëju pametnih omreæij itd. To so dejavnosti, ki niso ozko povezane z distribucijo elektriëne energije v tradicionalnem pomenu besede. Kakπen je vaπ pogled na to? Podpiram vsako novost in inovativnost. Prednost dajem izboljπanju izvajanja dejavnosti, povezanih z gospodarsko javno sluæbo. Dosledno je treba izvesti transparentno loëitev vseh dejavnosti, ki ne sodijo v distribucijsko, pri Ëimer imam v mislih ekonomsko, organizacijsko in pravno transparentnost. Zanesljivo se bo morala distribucija prilagoditi odprtosti trga z elektriëno energijo in transparentnosti koriπëenja sredstev. 7. Za nami je prijetno poletje Ëas dopustov, sprostitve in poëitka. Ste si, kljub delovnim nalogam, uspeli privoπëiti tudi oddih in si nabrati energije za nove delovne izzive? Kljub temu, da sem upokojenec, imam dovolj Ëasa za vse aktivnosti, s katerimi se trenutno ukvarjam. tiri desetletja dela v Elektru Ljubljana in prijetno gorenjsko okolje oboje je osnova, da priëakujem optimistiëno prihodnost. 8. Kaj delate, ko niste predsednik nadzornega sveta Elektra Gorenjska? Precej Ëasa preæivim v Kranjski Gori in poënem vse, za kar je v aktivni delovni dobi zmanjkovalo Ëasa. Æe veë kot petdeset let sem predsednik kluba veteranov posavskih πtudentov. O ostalih stvareh pa πe kdaj ob naslednji priloænosti za klepet. Hvala za pogovor.

12 12 ELGO, september 2010 Aktualno Elektro Gorenjska prvi pri vraëilu preplaëane elektrike mag. Renata Kriænar, Majda Repnik Elektro Gorenjska se je kot prvo izmed slovenskih elektrodistribucijskih podjetij konec meseca julija odloëilo za vraëilo preplaëane elektrike svojim odjemalcem. Na novinarski konferenci, ki smo jo organizirali 3. avgusta, je mag. Bojan Luskovec, zastopnik Elektra Gorenjska, poudaril: Naπa odloëitev za vraëilo preveë zaraëunane elektrike ni le odziv na zahteve Druπtva za vraëilo preplaëane elektriëne energije, paë pa odziv na odloëbe pristojnih institucij Urada RS za varstvo konkurence in Vrhovnega dræavnega toæilstva RS. Prav tako je dodal, da je druæba v ta namen rezervirala finanëna sredstva. OdloËba vrhovnega sodiπëa, ki je potrdila ugotovitev Urada RS za varstvo konkurence o neprimernem dvigu cen elektriëne energije v zaëetku leta 2008, je bila pravna osnova za priëetek izvajanja postopka vraëila preplaëila. S tem, ko je konec junija letoπnjega leta postala pravnomoëna, pa je dala tudi osnovo za priëetek postopka vraëila. Odjemalce smo o Ëasu, naëinu in obliki vraëila preplaëanega zneska obvestili v prilogi pri avgustovskih raëunih za porabljeno elektriëno energijo. Odjemalce, ki so zamenjali dobavitelja elektriëne energije ali pa so spreminjali podatke o plaëniku (zaradi selitve, prodaje ali drugih razlogov), smo pozvali, naj nam sporoëijo potrebne podatke za vraëilo sredstev na njihov osebni raëun: πtevilko merilnega mesta πtevilko odjemnega mesta πtevilko transakcijskega raëuna in davëno πtevilko. VraËilo preplaëila bo naπe podjetje povrnilo vsem gospodinjskim odjemalcem Elektra Gorenjska v obliki poraëuna. Znesek vraëila vkljuëuje povraëilo glavnice s pripadajoëimi zamudnimi obrestmi do Obresti so obraëunane od zapadlosti vsakega izdanega raëuna za porabljeno elektriëno energijo v obdobju od do , ko je bil uveden novi cenik naπih storitev. Prvi odjemalci so æe 24. avgusta prejeli raëun, na katerem je bil izkazan znesek preveë zaraëunane elektriëne energije (skupaj z zamudnimi obrestmi), nekaj dni kasneje so prejeli πe specifikacijo s predstavljeno metodologijo izraëuna poraëuna/pobota. PoraËun smo v podjetju izraëunali individualno, za vsakega odjemalca posebej. Na spletni strani Elektra Gorenjska smo pripravili posebno aplikacijo: informativni izraëun za preplaëano elektriko. Da bi bil postopek vraëila preplaëane elektrike Ëim bolj transparenten, smo na spletni strani Elektra Gorenjska pripravili posebno aplikacijo: informativni izraëun za preplaëano elektriko. Z njeno pomoëjo si je vsak odjemalec lahko izraëunal informativni znesek vraëila skupaj z zamudnimi obrestmi. Za odjemalce je na voljo tudi brezplaëna telefonska πtevilka in elektronski naslov za.gospodinjstva@elektro-gorenjska.si. Foto: Roman Bratun Novinarsko konferenco smo organizirali 3. avgusta 2010.

13 ELGO, september Aktualno Foto: Gorazd KavËiË Z dopisom smo odjemalce pozvali, naj nam sporoëijo potrebne podatke za vraëilo sredstev na njihov osebni raëun. PoraËun preplaëila bo izveden za vse naπe odjemalce; prvi med njimi so obraëun preplaëila na svojih meseënih poloænicah prejeli æe 24. in Tako smo postali prvi izmed slovenskih distributerjev, ki smo dejansko izvedli vraëilo preplaëila in s tem potrdili odgovornost, ki jo Ëutimo do svojih odjemalcev, je poudaril mag. Bojan Luskovec.

14 14 ELGO, september 2010 Aktualno 40 odstotkov odjemalcev uëinkoviteje troπi elektriëno energijo Mateja Purgar Kar 40 odstotkov odjemalcev, ki so se lani odloëili za paket Porabim, kar rabim, se je resno lotilo ukrepov iz varëevalnega programa 10 korakov do uëinkovitejπe rabe elektriëne energije in zmanjπalo svojo letno porabo za vsaj 5 odstotkov. Za njihov prispevek k racionalnejπi rabi elektriëne energije jih je Elektro Gorenjska dodatno nagradil z desetimi evri. S 1. majem 2009 smo svojim odjemalcem predstavili privlaëen in cenovno najugodnejπi paket elektriëne energije Porabim, kar rabim. V paketu smo poleg ugodnih cen elektriëne energije odjemalcem ponudili πe dodatno nagrado v viπini 10 evrov oziroma 12 evrov z DDV, Ëe s pomoëjo varëevalnih ukrepov iz programa 10 korakov do uëinkovitejπe rabe elektriëne energije svojo porabo elektriëne energije v enem letu zmanjπajo za vsaj pet odstotkov. Po preteku enega leta je analiza porabe odjemalcev, ki so v paketu Porabim, kar rabim, pokazala, da je kar oziroma slabih 40 odstotkov odjemalcev spremenilo svoj odnos do rabe elektriëne energije in svojo porabo zmanjπalo od 5 do 25 odstotkov. Vsi odjemalci so skupaj prihranili 500 megavatnih ur elektriëne energije, s Ëimer so se izpusti CO2 v okolje zmanjπali za 235 ton, Ëe upoπtevamo sestavo primarnih virov za proizvodnjo elektriëne energije Elektra Gorenjska, v primeru povpreëja za celotno Slovenijo pa bi prihranek izpustov znaπal 265 ton. ki letno porabi 360 kilovatnih ur elektriëne energije, od tega 180 kilovatnih ur v veëji tarifi in 180 v manjπi tarifi, je æe zaradi ugodne cene elektriëne energije ter neobraëunavanja dodatka na visoko porabo in stroπka vodenja raëuna v paketu Porabim, kar rabim privarëevalo 30 evrov na leto. Skupaj z nagrado za zmanjπano porabo in niæjim raëunom zaradi manjπe porabe so prihranili πe dodatnih 48,72 evrov oziroma skupaj 78,72 evrov na leto. In kako so odjemalci uspeli zmanjπati svojo porabo elektriëne energije? Kot je razvidno iz spodnje slike, so se odjemalci odloëali za ugaπanje luëi, ko je niso potrebovali, v 41 odstotkih, za izklop naprave v stanju pripravljenosti v 26 odstotkih, za zamenjavo klasiëne æarnice z varëno sijalko v 19 odstotkih in v 12 odstotkih za zamenjavo starega aparata z energetsko varënejπim. Ukrepi za uëinkovitejπo rabo elektriëne energije. Nagrada za zmanjπano porabo elektriëne energije v paketu Porabim, kar rabim πe zdaleë ni edini prihranek.»e vzamemo za primer povpreëno gospodinjstvo, Storitve Reenergija Mateja Purgar V sklopu Storitev Reenergija ponudbo ugodnega nakupa solarnih sistemov Bramac dopolnjuje ponudba kotlov na lesno biomaso in toplotnih Ërpalk. V junijski πtevilki glasila smo predstavili spremenjen koncept Reenergije. OsredotoËenost na proizvodnjo elektriëne energije smo preusmerili na prodajo izdelkov in storitev na podroëju obnovljivih virov in uëinkovite rabe energije. V juniju smo predstavili ponudbo za nakup solarnih sistemov proizvajalca Bramac, in sicer najprej Ëlanom Kluba Reenergija in nato vsem ostalim odjemalcem. Zelo pozitivno so se na ponudbo odzvali Ëlani Kluba Reenergija, do sedaj pa so se za nakup in vgradnjo solarnega sistema odloëili trije odjemalci. Storitve Reenergija so doæivele pozitiven odziv tudi med drugimi ponudniki izdelkov, ki si prav tako æelijo sodelovanja z Elektrom Gorenjska. Æe to jesen bodo naπi odjemalci lahko po zelo ugodnih pogojih kupovali tudi kotle na lesno biomaso proizvajalca WV Term in toplotne Ërpalke iz ponudbe podjetja Atlas. Toplotna Ërpalka (slika je simboliëna) Kotel na biomaso (slika je simboliëna)

15 ELGO, september Odsev Ëetrtletja Na obisku gostili predstavnike javnega podjetja Elektroprivreda Alenka Andolπek 15. junij Samir AvdakoviÊ in Adnan BosoviÊ, predstavnika podjetja Elektroprivreda iz Sarajeva, sta sredi meseca junija obiskala podjetje Elektro Gorenjska. Mag. Bojan Luskovec, mag. Marjan Jerele in mag. Ambroæ Bogataj so gostoma predstavili naπe podjetje, predvsem razvojne projekte in tehnologijo. Gosta sta si ogledala tudi polnilnico za elektriëna vozila na Laborah in SonËno elektrarno Labore. Z ogledom elektriënega avtomobila v podjetju Flycom je bil obisk predstavnikov uspeπno zakljuëen. Foto: Roman Bratun Mag. Bojan Luskovec in mag. Marjan Jerele skupaj s predstavnikoma javnega podjetja Elektroprivreda. Razstava fotografij ob 60-letnici HE Savica tudi v Bohinju Brigita Eling B 31. julij Na pobudo Gorenjskih elektrarn in v soorganizaciji Elektra Gorenjska so v TuristiËnem druπtvu Bohinj pripravili razstavo fotografij ob 60- letnici hidroelektrarne Savica. Razstava je pomenila nadaljevanje razstave fotografij in eksponatov starih merilnih inπtrumentov, ki smo jo odprli februarja v Galeriji Elektra, zanjo pa je zanimanje izrazilo tudi TuristiËno druπtvo Bohinj. Avtorja razstave Milan Jezerπek in Drago Papler, oba iz Gorenjskih elektrarn, sta se odloëila, da za razstavo v Bohinju poleg starih arhivskih pripravita tudi nov izbor fotografij. V prijetnem ambientu TD Bohinj sta razstavila fotografske utrinke posameznih delov elektrarne z zanimivimi detajli in posebnostmi. Na ogled sta postavila tudi fotografije tistih, ki so vzdræevali in upravljali elektrarno ter soustvarjali njeno zgodovino. V Na novinarski konferenci predstavili postopek vraëila preplaëane elektriëne energije mag. Renata Kriænar 3. avgust Druæba Elektro Gorenjska je na novinarski konferenci, ki je bila v torek, 3. avgusta, predstavila postopke vraëila preplaëane elektriëne energije. Foto: Jure Sodja desetletjih obratovanja hidroelektrarne Savica so se zamenjale generacije zaposlenih, ki jim je bila bohinjska lepotica vedno pri srcu. Kot je povedal Jure Sodja iz TuristiËnega druπtva Bohinj, je bila razstava fotografij ob jubileju hidroelektrarne Savica na ogled v centralnem Razstavljene fotografije v TuristiËnem druπtvu Bohinj. TuristiËnem informacijskem centru Bohinja, ki ga letno obiπëe obiskovalcev. Fotografije so bile razstavljene od maja do konca julija 2010, v tem Ëasu pa si jih je ogledalo precejπnje πtevilo obiskovalcev Bohinja. Za razstavljene fotografije sta bila avtorja deleæna mnogih pohval. Zastopnik druæbe mag. Bojan Luskovec je pojasnil, da bo podjetje vrnilo razliko v ceni vsem svojim odjemalcem. VraËilo se bo nanaπalo na obdobje od do dneva uvedbe novega cenika, natanëneje do Nekateri odjemalci Elektra Gorenjska so tako prejeli poraëun za preplaëani znesek skupaj z obrestmi v Foto: Roman Bratun Na tiskovni konferenci so bili prisotni πtevilni medijski predstavniki. enem obroku na meseëni poloænici za porabljeno elektriëno energijo æe v mesecu avgustu, veëini pa je bila razlika v ceni za elektriëno energijo vrnjena v obliki poraëuna v septembru. Aktualna vsebina je privabila πtevilne medijske predstavnike.

16 16 ELGO, september 2010 Odsev Ëetrtletja Podpis Participacijskega dogovora med druæbo in svetom delavcev Gorenjskih elektrarn Drago Papler 16. avgust Svet delavcev Gorenjskih elektrarn, ki v novem mandatu deluje od junija 2010, je dal pobudo upravi druæbe Gorenjske elektrarne za sklenitev dogovora delavcev pri upravljanju (participacijski dogovor) med druæbo, ki jo zastopa direktor, in svetom delavcev. Oblikovani sta bili pogajalski skupini. Sodelovali so predstavniki delojemalcev (Drago Papler, Janez Basej in Matej Koπir), mag. Marko»arman in Marjeta Rozman pa sta predstavljala delodajalce. Po zakljuëenih pogajanjih je bil v ponedeljek, 16. avgusta 2010, podpisan participacijski dogovor med druæbo Gorenjske elektrarne, ki jo je zastopal direktor mag. Marko»arman, ter svetom delavcev Gorenjskih elektrarn, ki ga je zastopal Drago Papler. S sporazumom sta se partnerja dogovorila za podrobnejπi naëin uresniëevanja pravic na podlagi zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Bistveno je, da se upoπteva naëelo soodloëanja, kar pomeni enakopravno sodelovanje delavcev pri uresniëevanju ciljev. Svet delavcev je v podjetju "socialni nadzorni organ", ki ima v sodelovanju z upravo pravico do obveπëenosti ter pravico do skupnega posvetovanja in razpravljanja z delodajalcem. Na socialnem podroëju ima tudi pravico do soodloëanja in pravico do veta, to je zadræanja kake odloëitve oziroma sklepa na delodajalski strani, Ëe je bil sprejet brez vednosti ali brez upoπtevanja volje sveta delavcev. Svet delavcev je tudi partner uprave druæbe, svoj vpliv na odloëitve delodajalca izvaja v interesu dela in je stiëiπëe interesov v trikotniku med zaposlenimi, sindikati in vodstvom podjetja. Foto: Milan Jezerπek Udeleæenci razπirjene 4. seje sveta delavcev druæbe Gorenjske elektrarne. Soglasje za sprejetje meril za ugotavljanje delovne uspeπnosti in kriterijev za napredovanje delavcev Janez Basej 17. avgust Svet delavcev druæbe Gorenjske elektrarne je na svoji 4. redni seji 17. avgusta 2010 obravnaval merila za ugotavljanje delovne uspeπnosti in kriterije za napredovanje delavcev. V ta namen je na razπirjeno sejo poleg direktorja mag. Marka»armana in predstavnika sindikata Simona Peternela povabil tudi predsednika pogajalske skupine in zastopnika Elektra Gorenjska mag. Bojana Luskovca in vodjo kadrovske sluæbe Mojco JelovËan. Po podrobni predstavitvi meril in zagotovitvi, da se nagrajevanje realizira izkljuëno iz dodatnih sredstev za plaëe, je svet delavcev druæbe Gorenjske elektrarne dal soglasje k sprejetju meril za ugotavljanje delovne uspeπnosti in kriterijev za napredovanje delavcev. Zastopnik mag. Bojan Luskovec je svet delavcev druæbe Gorenjske elektrarne seznanil, da se bodo v enem letu merila nadgradila s kolektivnim nagrajevanjem (nagrajevanjem skupin). Sprejeta merila za ugotavljanje delovne uspeπnosti in kriteriji za napredovanje delavcev Mojca JelovËan 25. avgust V sejni sobi upravne stavbe so bila v sredo, 25. avgusta, podpisana in sprejeta merila za ugotavljanje delovne uspeπnosti in kriteriji za napredovanje delavcev. Podpisniki so bili zastopnik mag. Bojan Luskovec, direktor Gorenjskih elektrarn mag. Marko»arman, predsednik sindikata podjetja Elektra Gorenjska Leopold Zupan, predsednik sindikata elektrodistribucije Slovenije Milan Pristavnik in predsednik sindikata Gorenjskih elektrarn Simon Peternel. Merila za ugotavljanje delovne uspeπnosti in kriteriji za napredovanje delavcev podrobneje doloëajo: merila za ugotavljanje delovne uspeπnosti, kriterije za napredovanje delavca na delovnem mestu, pogoje za uvrstitev delavcev med perspektivne delavce ter pogoje in postopke za napredovanje delavcev med delovnimi mesti. Foto: Milan Jezerπek Participacijski dogovor med druæbo Gorenjske elektrarne in svetom delavcev sta podpisala direktor mag. Marko»arman in predsednik sveta delavcev Drago Papler. Spremljanje in ocenjevanje delovne uspeπnosti je zelo odgovoren in zapleten proces, ki sodi med kljuëne dejavnike konkurenënosti podjetja. Z ocenjevanjem delovne uspeπnosti æelimo predvsem poveëati uspeπnost in motiviranost zaposlenih, zagotoviti vsakemu posamezniku strokovni in osebni razvoj ter moænost

17 ELGO, september Odsev Ëetrtletja Foto: Roman Bratun Podpisniki so bili (od leve proti desni): zastopnik mag. Bojan Luskovec, direktor Gorenjskih elektrarn mag. Marko»arman, predsednik sindikata podjetja Elektra Gorenjska Leopold Zupan, predsednik sindikata Gorenjskih elektrarn Simon Peternel in predsednik sindikata elektrodistribucije Slovenije Milan Pristavnik. napredovanja in izobraæevanja. Prav z merili, ki smo jih doloëili in ki so bila podpisana, bomo laæje dosegli prej naπtete elemente. V zadnjih dveh letih so med pogajalsko skupino Elektra Gorenjska, d. d., in Gorenjskih elektrarn, d. o. o., ter predstavniki sindikatov in svetov delavcev bolj ali manj intenzivno potekala pogajanja za sprejem meril za ugotavljanje delovne uspeπnosti in kriterijev za napredovanje delavcev. Vsebina meril je bila dokonëno oblikovana na zadnjih skupnih pogajanjih v mesecu juniju. Merila za ugotavljanje delovne uspeπnosti in kriteriji za napredovanje delavcev so vsem zaposlenim dostopni v EBI pod πtevilko Sklepi 14. redne seje skupπëine Elektro Gorenjska mag. Renata Kriænar 27. avgust Na 14. redni seji skupπëine Elektra Gorenjska, ki je potekala na sedeæu druæbe v Kranju v petek, 27. avgusta, so se delniëarji seznanili z letnim poroëilom za leto 2009 z mnenjem revizorja, s pisnim poroëilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poroëila po 282. Ëlenu ZGD, odloëali so o podelitvi razreπnice upravi in nadzornemu svetu druæbe za opravljeno delo v preteklem letu, spremembah in dopolnitvah statuta ter izplaëilu manjπinskim delniëarjem. SkupπËina, na kateri je bilo prisotnih 88,29 odstotkov zastopanega kapitala druæbe, je potrdila delo uprave in nadzornega sveta ter jima podelila razreπnico za preteklo poslovno leto. DelniËarji so odloëali o uporabi bilanënega dobiëka, ki je znaπal ,09 EUR, in sprejeli sklep, da se le-ta razporedi za druge rezerve iz dobiëka. DelniËarji so potrdili spremembe in dopolnitve statuta druæbe skladno s predlaganim besedilom. DelniËarji so prav tako potrdili imenovanje revizorske druæbe DELOITTE REVIZIJA, d. o. o., za revidiranje poslovnih izkazov v letu SkupπËina delniëarjev je zavrnila predlog sklepa o zavarovanju odπkodninske odgovornosti uprave in nadzornega sveta z obrazloæitvijo, da se lahko zavarujejo le Ëlani nadzornega sveta individualno. SkupπËina delniëarjev je prav tako zavrnila predlog manjπinskih delniëarjev glede predloga o naëinu izstopa manjπinskih delniëarjev iz druæbe, z obrazloæitvijo, da bodo osnova za vse postopke v zvezi z manjπinskimi delniëarji skrbni pregledi druæb. Foto: Roman Bratun 14. redna seja skupπëine Elektra Gorenjska.

18 18 ELGO, september 2010 Odsev Ëetrtletja Seja Naπega stika mag. Renata Kriænar 9. september HËerinska druæba Gorenjske elektrarne je bila tokratna gostiteljica seje Ëasopisnega sveta Naπega stika. Direktor Gorenjskih elektrarn mag. Marko»arman je predstavil delovanje Gorenjskih elektrarn in pohvalil vsebino Ëasopisa. Po seji je bil za Ëlane sveta organiziran ogled HE LomπËica, saj je na seji Drago Papler predstavil projekt rekonstrukcije akumulacijske HE LomπËica. Ekipa sodelujoëih si je v Lomu ogledala zajetje, akumulacijski bazen in strojnico elektrarne. Za strokovno razlago na terenu in sploπno dobro poëutje udeleæencev sta skrbela Vinko vab in Drago Papler. Foto: Milan Jezerπek Seja Ëasopisnega sveta v Gorenjskih elektrarnah 9. septembra Novo vodstvo Elektra Gorenjska mag. Renata Kriænar 15. september Konec meseca julija je s poloæaja predsednika uprave odstopil mag. Joæe Knavs, zato je zaëasno vodenje druæbe s 1. avgustom 2010 prevzel zastopnik mag. Bojan Luskovec. Nadzorni svet Elektra Gorenjska je na svoji redni seji imenoval novega predsednika uprave Elektra Gorenjska. Tako je z dnem imenovanja vodenje druæbe prevzel mag. Bojan Luskovec. Dan podjetja mag. Renata Kriænar, foto: Marko Vilfan 17. september Za zaposlene skupine Elektra Gorenjska smo konec septembra v kampu Smlednik v DragoËajni organizirali dan podjetja, tradicionalno druæenje zaposlenih. Prijetno vzduπje in pozitivna energija bosta odliëna popotnica za nove izzive, s katerimi se bomo spoprijeli v prihodnosti.

19 ELGO, september Predstavljamo se Kdo so nominiranci za NAJ SODELAVCA in NAJ SKUPINO 2010? Æe Ëetrto leto zapored bomo med zaposlenimi v Elektru Gorenjska in Gorenjskih elektrarnah izbrali naj posameznika in naj skupino. Na povabilo, ki smo vam ga poslali po elektronski poπti, ste se odzvali in predlagali posameznike in skupine, za katere menite, da vsakodnevno delo opravljajo strokovno, zavzeto in odgovorno, nas spodbujajo pri delu in so vedno pripravljeni pomagati. In kdo so nominiranci za leto 2010? Dobro sodelovanje s sodelavci, zaupanje, pozitivna klima, lepa beseda. Vse to pripomore, da lahko svoje delo opravljamo dobro in da smo kos nenehnim spremembam na delovnem mestu, ki od nas zahtevajo veliko prilagodljivosti in iznajdljivosti. Naj sodelavci in naj skupine preteklih let V letu 2007 ste za naj sodelavca izbrali Boπtjana Trampuπa, naj skupina je postala skupina tajnic vseh organizacijskih enot. V letu 2008 je naj sodelavec postal Marjan Cvetek, za naj skupino je bilo razglaπeno Krajevno nadzorniπtvo TræiË. Blaæa Hafnarja ste v letu 2009 izbrali za naj sodelavca, za naj skupino pa skupino za izvajanje gradenj I (elektromontaæni del). Nagraditi æelimo vse naπtete vrline naπih sodelavcev in skupin. V nadaljevanju predstavljamo letoπnje nominirance. Med posamezniki ste nominirali naslednje sodelavke in sodelavce: Ireno Dolar, Milana Koπirja, Mitja Koπirja, Miro Pibernik, Branka PotoËnika, Katarino Prevodnik, Marjeto Rozman, Iztoka tularja in Leopolda Zupana. Foto: Arhiv Irena Dolar Irena Dolar Foto: Roman Bratun mag. Milan Koπir Foto: Arhiv Mitja Koπir Mitja Koπir Foto: Gorazd KavËiË Mira Pibernik Foto: Arhiv Elektro Gorenjska Branko PotoËnik Foto: Arhiv Katarina Prevodnik Katarina Prevodnik

20 20 ELGO, september 2010 Predstavljamo se Foto: Arhiv Marjeta Rozman Marjeta Rozman Foto: Roman Bratun Iztok tular Foto: Roman Bratun Leopold Zupan Nominirane skupine so: Klicni center: Klemen AhaËiË, Marija Bogataj, Tanja Bratun, Mojca Dolæan, Marjeta Galjot, Anja Gantar, Urπa Karlin, Nataπa Kotnik, pela Kræan, Jelka Ropret, Ida Suπnik, Emina ehovië, Mojca uπtar, Tjaπa Vodan, Sabina Zaplotnik, Anja Ziherl Foto: Roman Bratun Klicni center Skupina za izvajanje gradenj I izvajanje elektromontaænih del: Marko BoæiË, Uroπ Debevec, Anton Dolinar, Viljem Eræen, Peter Humar, Dejan Joπt, Mitja Koπir, Boπtjan MiheliË, Mitja Rant, Joæe PavliË, Janez Puπar Foto: Roman Bratun Skupina za izvajanje gradenj I izvajanje elektromontaænih del

21 Razpis za uporabo poëitniπkih objektov od do vkljuëno Kranjska Gora Kranjska Gora je pomembno zimskošportno srediπëe, najbolj znano po tekmah svetovnega pokala v smuëanju in poletih na planiški velikanki. SmuËarske žiënice in proge so nanizane po poboëjih Vitranca od Kranjske Gore do Planice v nadmorski višini 800 do 1215 metrov. V neposrednem srediπëu Kranjske Gore se nahaja poëitniška hišica, v kateri sta dva apartmaja. Na voljo je apartma s petimi in apartma s šestimi ležiπëi. Opis kapacitet: tuš, WC, štedilnik, peëica, hladilnik, ogrevanje in kabelska televizija, parkirno mesto v garaži, posteljnina Cena za najem apartmaja (noëitev): APP / / Posebna ponudba: brezplaëno koriπëenje posteljnine Rekreacija in razvedrilo: smuëanje, sankanje, kolesarske poti, planinarjenje, bazeni, kozmetiëni in masažni saloni, savne. TuristiËni ogledi: Ajdovska deklica, Prisankovo okno, Tromeja, naravni rezervat Zelenci, slap PeriËnik Vogel Novosti v razpisu poëitniških kapacitet: preoblikovali smo cenik za najem poëitniških kapacitet, v Kranjski Gori in v Bohinju - Ukancu je v ceno vkljuëena tudi brezplaëna uporaba posteljnine; vsem, ki boste letovali znotraj razpisanih terminov, pripada brezplaëno ËiπËenje kapacitet*. VSEM ZAPOSLENIM IN UPOKOJENCEM ELEKTRA GORENJSKA IN GORENJSKIH ELEKTRARN OB PRIJAVI DO NUDIMO 30 % AKCIJSKI POPUST - FIRST MINUTE NA CENE APARTMAJEV, KI SO OBJAVLJENE V CENIKU. Celotno ponudbo poëitniških kapacitet najdete na spletni strani pogoje letovanja in ostala doloëila pa najdete v Pravilniku o poëitniški dejavnosti podjetja Elektro Gorenjska, d. d., (EBA ). Na spletni strani ali na SrediπËu EG lahko vedno preverite proste termine in oddate povpraπevanje za rezervacijo doloëenega termina. Hribi Vogel je visokogorsko smuëiπëe v obmoëju Triglavskega narodnega parka. Sodobna gondolska žiënica pripelje obiskovalce na nadmorsko višino 1537 m, kjer so v zimskem Ëasu na voljo urejene smuëarske proge, poleti pa je izhodiπëe za številne planinske poti. Na Voglu razpolagamo s samostojno hišico, ki se nahaja na samem smuëiπëu in ima šest ležiπë. Opis apartmaja: WC, štedilnik, peëica, ogrevanje, radio, televizija in terasa Cena za najem apartmaja (noëitev): APP / Rekreacija in razvedrilo: smuëanje, šola boardanja, boarderski park, sankanje, planinarjenje, vodni park v Bohinjski Bistrici * BrezplaËno ËišËenje ni možno na Voglu. Za termine, ki so krajši od razpisanih terminov, bo ËišËenje dodatno zaraëunano.

22 Bohinj - Ukanc Hribi V naselju Ukanc, tik ob jezeru, sta na voljo dve poëitniški hišici. Nahajata se le nekaj minut stran od obale Bohinjskega jezera in v bližini spodnje postaje ŽiËnice Vogel. Nastanitev je možna v šestih apartmajih, v vsakem je na voljo po šest ležiπë. Opis kapacitet: tuš, WC, štedilnik, peëica, hladilnik, žar, ogrevanje, kabelska televizija, urejeno parkiriπëe, terasa, posteljnina Cena za najem apartmaja (noëitev): APP / Posebna ponudba: brezplaëno koriπëenje posteljnine Rekreacija in razvedrilo: smuëanje, sankanje, vodni park, pohodništvo, jadralno padalstvo, adrenalinski park, kolesarske poti, plezanje, jahanje, obisk muzejev (usnjarski, mali vojni, planšarski) Toplice Terme Olimia Priznano slovensko naravno ZdraviliπËe Terme Olimia, Atomske toplice, d. d., leži ob reki Sotli, v neposredni bližini naselja PodËetrtek. Bazenski kompleks Terme Olimia ponuja preko 2000 m 2 pokritih in odprtih vodnih površin. Temperatura vode je od C. V apartmajskem naselju sta na voljo dva apartmaja. VeËji apartma nudi pet ležiπë, manjši pa štiri ležiπëa. Opis kapacitet: tuš, WC, štedilnik, hladilnik, kabelska televizija in ogrevanje Cena za najem apartmaja (noëitev): APP /4 53 1/5 55 Posebna ponudba: tri brezplaëne vstopnice za kopanje, brezplaëno ËiπËenje Rekreacija in razvedrilo: wellnes programi, fitnes, kolesarske poti, sprehajalne steze, tenis, jahanje, ribolov in lov, vožnja s koëijo, degustacija vin, ogled gradov, muzejev in drugih zanimivosti Terme Lendava Leæijo ob vznoæju Lendavskih goric, na tromeji Madæarske, Hrvaπke in Slovenije, kjer v soæitju æivijo tri naro - dnosti. Slikovite Lendavske gorice z veë kot 4000 vinogradi so turistiëna toëka tako rekoë na dvoriπëu Term Lendava. V Termah Lendava je na voljo 1849 m 2 vodnih povrπin: zimsko-letni bazen, notranji bazen, termalni bazen grozd, olimpijski bazen s toboganom in drëo ter otroπki bazen. Terme Lendava je pravi raj za druæine, ki ponuja πtevilna doæivetja in moænosti za oddih. Zaposleni lahko izbirate med gibljivimi termini najema apartmaja. Opis apartmaja: tuš, WC, štedilnik, peëica, hladilnik, kabelska televizija in ogrevanje Cena za najem apartmaja (noëitev): APP / Posebna ponudba: štiri brezplaëne vstopnice za kopanje, brezplaëno koriπëenje posteljnine, brezplaëno ËiπËenje Rekreacija in razvedrilo: tenis, mini golf, kegljiπëe, vodeno kolesarjenje, spust s kanuji po reki Muri, vinske ture, izleti na Madžarsko

23 Izola Morje Izola je prikupno in urejeno ribiπko mestece, ki s svojimi prestiænimi turistiënimi objekti, razgibano zgodovino, obilico kulturnih in arhitekturnih spomenikov privablja goste. V sami Izoli je pestra turistiëna ponudba, najbolj se je razvil obmorski, πportni, zabaviπëni, zgodovinsko- razstavni in kulturni turizem. V Izoli so na voljo πtiri poëitniπke hiπice, ki se nahajajo v apartmajskem naselju Simonov zaliv. Nahajajo se le nekaj minut stran od obale. Na voljo je 13 apartmajev z razliënim πtevilom leæiπë. V πtirih apartmajih je na voljo po πest leæiπë, v drugih πtiri po pet leæiπë, dva apartmaja imata po πtiri leæiπëa, tri pa po tri leæiπëa. Opis kapacitet: WC, tuš, štedilnik, hladilnik in CATV Cena za najem apartmaja (noëitev): APP / / / / Rekreacija in razvedrilo: kopaliπëa, igriπëa, πportne dvorane, tenis igriπëa, mini golf, kegljanje, fitnes skupaj z wellness centrom, panoramska voænja z barko, jadranje, veslanje, moæna je izposoja plovil, kolesarske poti, jahanje, zabaviπëni turizem Razpisani termini BOHINJ - UKANC, KRANJSKA GORA, IZOLA PoËitniπke objekte v Bohinju Ukancu, Kranjski Gori in Izoli lahko koristite v naslednjih terminih: BOÆI»NI PRAZNIKI NOVOLETNI PRAZNIKI ZIMSKE PO»ITNICE ZIMSKE PO»ITNICE PRVOMAJSKI PRAZNIKI PRVOMAJSKI PRAZNIKI VOGEL PoËitniπko hišico na Voglu lahko koristite v naslednjih terminih: BOÆI»NI PRAZNIKI NOVOLETNI PRAZNIKI ZIMSKE PO»ITNICE ZIMSKE PO»ITNICE PRVOMAJSKI PRAZNIKI PRVOMAJSKI PRAZNIKI TERME OLIMIA Apartmaja v Termah Olimia lahko koristite v naslednjih terminih: PRVOMAJSKI PRAZNIKI PRVOMAJSKI PRAZNIKI

24 Sploπne doloëbe Prednost pri koriπëenju kapacitet imajo zaposleni skupine Elektro Gorenjska, s tem, da se lahko v istem razpisnem roku prijavijo tudi upokojenci Elektra Gorenjska skladno s Pravilnikom o poëitniških kapacitetah.»e po zakljuëenem razpisu poëitniške zmogljivosti niso v celoti izkoriπëene s strani zaposlenih skupine Elektro Gorenjska in nato upokojencev Elektra Gorenjska, se lahko prosti termini dodelijo zainteresiranim zunanjim koristnikom. Letovanje v poëitniških objektih Elektra Gorenjska je mogoëe izkljuëno v razpisanih terminih. Izjemoma je v primeru nezasedenosti kapaciteto mogoëe uporabljati za krajše oziroma daljše obdobje. Cene V ceno je vkljuëen najem garsonjere na dan, ËiπËenje garsonjere (v primeru najema garsonjere v celotnem razpisanem terminu) in DDV. TuristiËna taksa in stroški prijave se plaëajo na recepciji. PlaËilo PlaËilo dodeljenih poëitniπkih objektov na podlagi tega razpisa zaposlenim obraëunamo v enem obroku pri zneskih do 85 EUR, nad 85 EUR pa v dveh obrokih pri izplaëilu osebnega dohodka, in sicer: prvi obrok v mesecu letovanja, drugi obrok pa mesec kasneje. Upokojenci Elektra Gorenjska lahko znesek poravnajo v dveh obrokih, in sicer prvi obrok pred nastopom letovanja (v roku 8 dni od prejetja poloænice) in drugega naslednji mesec po letovanju, do dne, ki se po datumu in πtevilki ujema z dnevom nastopa letovanja. PlaËilo se dokazuje z dostavo odrezka o opravljenem plaëilu.»iπëenje BrezplaËno ËiπËenje je vkljuëeno v ceno apartmaja, v kolikor najem poëitniških kapacitet traja v celotnem razpisanem terminu. V terminih, ki so krajπi od doloëenih v razpisu je ËiπËenje poëitniπkih kapacitet dodatni stroπek. Stroπek ËiπËenja je dodan pri plaëilu najema poëitniπke kapacitete. Odpoved najema kapacitete NaËin odpovedi dodeljenega poëitniπkega objekta je doloëen s Pravilnikom o poëitniπki dejavnosti podjetja Elektro Gorenjska. Kdo lahko koristi poëitniπki objekt? Dodeljeni poëitniπki objekt lahko koristi samo nosilec nakaznice z osebami, ki so navedene na nakaznici. Vsako krπitev ali zlorabo bomo v prihodnje upoπtevali pri neodobravanju letovanj. Prevzem in predaja kapacitet Dodeljeni apartma lahko uporabnik prevzame ob uri na dan priëetka letovanja. Koristnik apartma zapusti najkasneje ob 9. uri, ko odda kljuëe v recepcijo. Hiπni red Uporabniki so pri uporabi poëitniπkih zmogljivosti Elektra Gorenjska dolæni dosledno spoπtovati vsa prejeta in v poëitniπkih kapacitetah navedena navodila ter uporabljati dodeljene poëitniπke kapacitete v smislu dobrega gospodarja. Koristnik je odgovoren za vso πkodo, ki je nastala zaradi njegovega malomarnega in objestnega ravnanja v Ëasu njegovega letovanja v poëitniπki kapaciteti. kodo, ki jo je v poëitniπki kapaciteti, ali na njenem inventarju oziroma v poëitniπkem objektu koristnik povzroëil sam ali oseba(e), ki je (so) z njim letovala(e), je dolæan odpraviti sam ali o njej obvestiti podjetje Elektro Gorenjska. Stroπke za njeno odpravo je dolæan poravnati v predpisanem roku po prejemu raëuna. Goste naproπamo, da v prostorih uporabljajo posteljnino in copate, ki jih prinesejo s seboj. DomaËe æivali so prepovedane. Vpis v knjigo gostov je obvezen. Vsak uporabnik odgovarja za πkodo, ki jo povzroëi v poëitniπkem objektu. Uporabniki poëitniπkih kapacitet Elektra Gorenjska morajo skrbeti za ËistoËo najetih apartmajev. Kajenje v poëitniπkih kapacitetah je strogo prepovedano! Zbiranje prijav zaposlenih in upokojencev Zaposleni Elektra Gorenjska in upokojenci lahko prijavo na razpis oddajo osebno v OE IVG, Sluæba za nepremiënine oziroma jo poπljejo po poπti do Na prijavi je treba izpolniti vse rubrike. Zaradi laæjega razporejanja in usklajevanja prijav je zaæeleno, da navedete veë ustrezajoëih terminov tudi zunaj glavne sezone in krajev letovanja. Rezervacije sprejema: ga. Irena PerËiË telefon: (04) Æelimo vam prijetno letovanje v poëitniπkih kapacitetah Elektra Gorenjska! P rijava za zaposlene KRAJ LETOVANJA: EVIDEN»NA TEVILKA: IME IN PRIIMEK PROSILCA: NASLOV: TELEFON: SKUPNA DELOVNA DOBA: od od let Letoval(-a) bi v Ëasu: do do»e zgoraj navedena kapacitete ni na voljo, sem v istem terminu zainteresiran za: ali OE: ROK PRIJAVE: Za letovanje poleg sebe prijavljam πe naslednje uporabnike: T. IME IN PRIIMEK Leto rojstva tevilo πoloobveznih otrok, ki bodo letovali: Letovanje v poëitniπkih kapacitetah Elektra Gorenjska v letih: 2008: da ne 2009: da ne 2010: da ne Elektronski naslov: Datum prijave: Podpis nosilca:

25 ELGO, september Predstavljamo se Skupina za izvajanje gradenj II: Branko AhaËiË, Marjan Bobnar, Marko»ebaπek, Sebastjan Gregorin, Anton HlebËar, Attila Kupreπanin, Bojan MaËek, Igor PeËenik, Matej PiËman, Blaæ Posuπen, Peter Preπiren, Zvonko kulj, Slavko umië, Bojan Zupan, Alojz Æumer Foto: Roman Bratun Skupina za izvajanje gradenj Il Sluæba za informatiko: Rok Andolπek, Mojca Bokal, Brigita KopaË Tiπler, Mojca Kremsar, Dominik OvniËek, Matej Pintar, Helena Ravnik, Borut Resnik, Anæe tular Foto: Roman Bratun Sluæba za informatiko Strojna delavnica: Slavko JanæekoviË, Martin Koroπec, Duπan Metelko, Igor Papler, Anton Æilavec SkladiπËe: Franc Pajer, Benjamin Zupanc Foto: Roman Bratun Strojna delavnica Foto: Roman Bratun SkladiπËe Predstavili smo vam nominirance. Sedaj vas Ëaka teæja naloga, saj se morate odloëiti za svojega kandidata in zanj glasovati. Vaπe glasove bomo sprejemali do 1. decembra 2010 na elektronskem naslovu: Ob zakljuëku leta 2010 bomo razglasili zmagovalce, ki bodo prejeli naziv NAJ SODELAVEC in NAJ SKUPINA.

26 22 ELGO, september 2010 Standardi kakovosti Pomagajmo naπemu planetu uporabljajmo okolju prijazne izdelke Brigita Eling B 16. september je mednarodni dan zaπëite ozonske plasti. Na ta dan je bil leta 1987 sprejet Montrealski protokol, ki je pripomogel k uëinkovitemu zmanjπanju izpuπëanja ozonu πkodljivih snovi v ozraëje. Tudi vsak izmed nas mora storiti vse, kar je potrebno, da zaπëitimo tanko plast ozona, ki nas varuje pred πkodljivimi ultravijoliënimi æarki. Generalna skupπëina Zdruæenih narodov je 16. september razglasila za mednarodni dan zaπëite ozonske plasti. Ozon, ki ga je najveë na viπini med 14 in 21 km, vpija najmoënejπe ultravijoliëne æarke in nas varuje pred njimi. Brez njega na Zemlji ne bi bilo æivljenja, kot ga poznamo. Prevelika koliëina ultravijoliënega (UV) sevanja slabi imunski sistem, πkoduje oëem in koæi (pospeπi njeno staranje, povzroëa opekline, koænega raka). PreveË UV sevanja πkoduje tudi rastlinam, kar bi lahko privedlo do krëenja kmetijskih povrπin. V zmernih koliëinah ima UV sevanje tudi koristne uëinke: sodeluje v procesu nastajanja vitamina D ter ugodno vpliva na psihiëno poëutje. izdelkov, naprav in opreme, kot so hladilne in klimatske naprave, toplotne Ërpalke, oprema za gaπenje poæarov in drugi izdelki, ki vsebujejo ozonu πkodljive snovi. Tudi sami lahko neposredno vplivamo na zaπëito ozonske plasti: s pravilnim ravnanjem, zlasti recikliranjem, zmanjπamo izpuste ozonu πkodljivih snovi in toplogrednih plinov, s poveëanjem loëeno zbrane odpadne elektriëne in elektronske opreme zmanjπamo koliëino odpadkov na neprimernih odlagaliπëih, z nakupom tehnoloπko naprednih in energetsko uëinkovitih izdelkov, z oddajo odsluæenega hladilnika v obëinske zbirne centre (Zarica, Tenetiπe, enëur, Naklo, Cerklje, Jezersko) ali v Surovino, d. d., PE KRANJ, Ul. Mirka Vadnova 4, Kranj. UniËevanje zaπëitne ozonske plasti je povzroëil Ëlovek s svojimi kemiënimi proizvodi, predvsem bromovimi in klorovimi spojinami ter fluorokloroogljiko - vodiki, ki so tudi moëni toplogredni plini in lahko v ozraëju ostanejo stoletje ali celo veë. Njihov prispevek k tanjπanju ozonske plasti in podnebnim spremembam bo æal πe dolgotrajen. Ozonska luknja Vabimo tudi vas k upoπtevanju naπtetih ukrepov, ki jih lahko uresniëite in na ta naëin prispevate k zaπëiti ozonske plasti in s tem k ohranjanju æivljenja na Zemlji. Ozonska plast Slovenija je podpisnica Montrealskega protokola. V naπi dræavi ne proizvajamo snovi, ki tanjπajo ozonsko plast. Z vstopom v Evropsko unijo ravnamo s snovmi in izdelki, ki take snovi vsebujejo, skladno z Uredbo ES 2039/2000. Poleg omejitev rabe ozonu πkodljivih snovi, ki izhaja iz uredbe in slovenskih predpisov, se vse veë pozornosti, tako pri nas kot drugod po Evropi, namenja zmanjπanju emisij v zrak, vezano na strokovno ravnanje pri servisiranju in razgradnji Luknjo v ozonu so odkrili v osemdesetih letih prejπnjega stoletja nad Antarktiko. ObiËajno se oblikuje v mesecu avgustu, najveëjo povrπino pa doseæe konec septembra ali v zaëetku oktobra. Njena velikost je odvisna od vremenskih razmer. Po besedah strokovnjakov se je letoπnja ozonska luknja zaëela razvijati poëasi, kar pa ne pomeni, da bo razvita slabπe kot prejπnja leta. Znanstveniki napovedujejo, da se bo ozon obnovil πele do leta 2075.

27 ELGO, september Standardi kakovosti Vpliv gospodarske krize na varnost in zdravje pri delu mag. Edvard Koπnjek, skrbnik Sveta za varnost in zdravje pri delu, in Miha Zupan Gospodarska kriza je zajela ves svet in vsa podroëja. Njenih posledic ne obëutijo zgolj tisti, ki so zaradi niæjih prihodkov podjetij in veëanja stroπkov zaposlitev izgubili, ampak tudi tisti, ki so zaposlitev obdræali. Gospodarska kriza vpliva na zaposlene na veë ravneh, neposredno in posredno. PoveËajo se faktorji tveganja, kot so brezposelnost, poklicna negotovost, prezadolæenost, neæelene spremembe æivljenjskega sloga, pritisk na druæinsko æivljenje. Delavci so nedvomno podvræeni veëjemu stresu, ki je posledica bojazni pred izgubo zaposlitve in veëjih obremenitev na delovnem mestu. Ta stres se odraæa v delovnem okolju (npr. bolj napete delovne razmere lahko vodijo tudi v mobing) in druæinskem okolju zaposlenih (nasilje v druæini). VeËja obremenitev in stres lahko vodita v izgorelost in bolezen. PoveËa se zloraba alkohola, drog, tobaka in rekreacijskih drog. Nastopijo psihiëne in druge zdravstvene teæave, kot so poveëan krvni tlak, srëno-æilna obolenja in tudi doloëene vrste rakavih obolenj. PoveËa se tudi πtevilo samomorov, duπevno zdravje zaposlenih je v slabem stanju. Delodajalci zaradi krëenja razpoloæljivih finanënih sredstev manj pozornosti posveëajo zdravemu delovnemu okolju in namenjajo manj sredstev za vzdræevanje in nakup delovne in osebne varovalne opreme. Foto: Arhiv Elektra Gorenjska Zgoraj omenjene organizacije so mnenja, da se situacija obstojeëe gospodarske krize lahko izkoristi za izboljπanje delovnih razmer zaposlenih in poveëanje skrbi za njihovo zdravje. Investicije v zdravstvo in zdravje ljudi se pozitivno odraæajo v ekonomijah dræav, investicije v zdravje zaposlenih pa dolgoroëno zmanjπajo stroπke posameznih podjetij, saj so bolj zdrava delovna mesta tudi bolj produktivna. Foto: Arhiv Elektra Gorenjska V podjetju Elektro Gorenjska, d. d., se trudimo, da kljub krizi tudi v tem letu za varnost in zdravje pri delu namenjamo toliko sredstev kot v preteklih letih, in s tem tudi kot druæba kaæemo svojo odgovornost do zaposlenih in zahtevnega dela, ki ga opravljamo. Povzeto po reviji Delo in varnost Gospodarska kriza vodi v manjπo efektivnost zaposlenih, dolgoroëno pa v naraπëajoëi absentizem zaradi poπkodb in bolezni. KrËenje stroπkov na podroëju varnosti in zdravja zaposlenih kratkoroëno morda sicer res pripomore k obstoju podjetja v Ëasu gospodarske krize, dolgoroëno pa ima negativne posledice. Podjetja postanejo zaradi manj zdrave in nezadovoljne delovne sile ter nezanesljive delovne in osebne varovalne opreme manj konkurenëna, delovna mesta pa so tako ponovno ogroæena. Bojazen, tako mednarodnih organizacij kot vsakega posameznega zaposlenega, da bodo delodajalci zaradi gospodarske krize in varëevanja zaëeli krëiti tudi stroπke na podroëju varnosti in zdravja pri delu, ni pretirana. Dejstvo je, da krëenje stroπkov na podroëju varnosti in zdravja pri delu poslabπa situacijo v podjetju, kar pa se pokaæe πele po daljπem Ëasu. Podjetja, ki sklicujoë se na gospodarsko krizo, æe varëujejo na raëun varnosti in zdravja zaposlenih, bodo dolgoroëno gledano postala manj konkurenëna. Gre namreë za neke vrste zaëaran krog, na kar opozarjajo mednarodne organizacije in agencije ILO, WHO, kot tudi EU-OSHA. Foto: Arhiv Elektra Gorenjska

28 24 ELGO, september 2010 Znanje je moë Microsoft Office 2010, 2. del Dominik OvniËek, Helena Ravnik»eprav smo se æe v prejπnji izdaji glasila Elgo posvetili sistemu Microsoft Office 2007, je prijetno presenetila novica, da bo v septembru izπla tudi poslovenjena razliëica Microsoft Office Zaposleni Elektra Gorenjska bomo tako po predhodnih izobraæevanjih zaëeli uporabljati najnovejπi paket MS Office. Najopaznejπe spremembe so v izpopolnjenem uporabniπkem vmesniku in v novih vizualnih uëinkih. Uporabniπki vmesnik ima prenovljen trak z razdeljenimi funkcionalnostmi na notranje in zunanje. Notranje funkcije zajemajo oblikovanje vsebine dokumentov in si jih lahko na traku poljubno organiziramo in prilagodimo svojemu naëinu dela. Zunanje funkcije, ki vplivajo na celoten dokument, so tokrat zbrane v pogledu Microsoft Office Backstage, do katerega dostopamo s klikom na prvi zavihek v traku, na Datoteko. Microsoft Office Backstage in prilagajanje traku Nov pogled so razvili zaradi vse veë naprednih funkcij, ki so bile v starih menijih teæko dostopne in so bile zaradi tega veëkrat prezrte. Trak se je kljub intuitivnemu pristopu konceptnih kartic izgubljal pod πtevilom funkcij. Zato je zakulisni pogled izkoristil ves osrednji prostor, da bi se uporaba funkcij, kot so tiskanje, shranjevanje, objavljanje in pravice dostopa, pribliæala uporabnikom. Privzeti pogled v zakulisju prikazuje osnovne informacije dokumenta, na primer lokacijo dokumenta, zadnje urejanje in velikost. Upravljamo lahko z razliëicami dokumenta, Ëeprav ga sploh πe nismo shranili. Izboljπali so tudi postopek tiskanja, kjer sedaj na enem mestu dokument pregledamo, identificiramo potrebne popravke, poiπëemo potrebno orodje in ga uporabimo ter nastale spremembe tudi takoj vidimo na predogledu v istem oknu. prilagoditve razporeda funkcij v Office Iz zakulisja tako tudi dostopamo do okna Moænosti, kjer trak lahko prilagodimo svojemu naëinu dela. Novosti in izboljπave Najopaznejπa izboljπava je obogatena zbirka vizualnih uëinkov in tem, ki so na voljo v veë programih paketa Office Vsi uëinki, ki jih æelimo uveljaviti, se nam prikaæejo na izbranem delu v dokumentu æe pred potrditvijo ukaza, ko se z miπko postavimo na æeleno funkcijo. Trak Word Naj izpostavimo πe nekaj drugih novosti: SmartArt je knjiænica grafik, ki nam od verzije Office 2007 naprej pomagajo vizualno predstavljati naπe zamisli. Primer SmartArt grafike Do pogleda Backstage dostopamo s klikom na obarvani zavihek Datoteka V Microsoftu so opazili, da je novi trak v razliëici Office 2007 uporabnikom predstavljal preveliko spremembo, kar so ublaæili z moænostjo individualne Besedilni uëinki z naprednim oblikovanjem besedila ali WordArta pritegnejo dodatno pozornost. Urejanje slike tako kot oblikovano besedilo z dodanimi umetniπkimi uëinki ali drugimi popravki privlaëi veëjo pozornost na slike. Posnetek zaslona je naprednejπa funkcija Print Screen in omogoëa hitro vstavljanje izbrane slike z zaslona oziroma kateregakoli okna, ki ga imamo odprtega, za zajem trenutne vrednosti spremenljivih informacij. Izboljπano iskanje prikazuje zadetke v novem podoknu, kar olajπa krmarjenje po daljπih dokumentih. Excel Prilagoditev traku Trak Excel

29 ELGO, september Znanje je moë Novosti in izboljπave so: SparkLines so enoceliëni grafikoni, ki se uporabljajo za enostaven in hiter prikaz trendov podatkov. Za laæjo grafiëno predstavo podatkov je bilo æe v verziji Office 2007 izpopolnjeno tudi pogojno oblikovanje. TabelariËen prikaz podatkov, obogaten z uporabo pogojnega oblikovanja in grafikonov SparkLine Naprednejπi uporabniki imajo v Office 2010 moænost izkoristiti tudi izboljπane vrtilne tabele. Te so po novem odzivnejπe in z novimi moænostmi oznaëevanja enostavnejπe za uporabo. RazËlenjevalnik tudi izboljπa moænost filtriranja, saj ga lahko uporabimo na tabeli brez odpiranja novih oken. Z neposrednim filtriranjem podatkov v poroëilo je izboljπan tudi vrtilni grafikon. Trak Outlook Novosti in izboljπave so: Hitri koraki so postopki, zajeti v enem gumbu. Tako z enim klikom izvedemo veë dejanj hkrati ter hitreje in preprosteje upravljamo nabiralnik. Privzeto galerijo si lahko prilagodimo in dodajamo svoje hitre korake. Pogled pogovora omogoëa boljπe sledenje sorodnim sporoëilom in njihovo upravljanje ne glede na lokacijo sporoëil. Naenkrat si lahko celoten pogovor ogledamo, ga razvrstimo ali celo prezremo, da zmanjπamo natrpanost v mapi. Novost je tudi moænost urejanja seznama za samo dokonëanje, kjer lahko stike preprosto odstranimo. PowerPoint PowerPoint nam po novem omogoëa izkoristiti obogateno zbirko tem in animacij. Postavitev slik prenovimo z uporabo grafik SmartArt in jih πe dodatno izpostavimo z uporabo umetniπkih uëinkov. Miπkin kazalec za predstavitev lahko spremenimo tudi v laserski kazalnik. Najatraktivnejπa novost je moænost vstavljanja videoposnetkov in osnovno urejanje videoposnetka v PowerPointu. Brisanje stika s seznama za samodokonëanje Povezave in viri Najuporabnejπa je Microsoft Office Help, pomoë, do katere dostopate, ko imate odprtega enega izmed programov Office s tipko F1 na tipkovnici ali iz menija. Osnovna pomoë je del programov, za celotno vsebino pa lahko vzpostavimo tudi povezavo s spletnim mestom. To storimo z ustrezno izbiro v desnem spodnjem kotu okna pomoëi. Trak PowerPoint Outlook V pogledu Backstage je na voljo πe posebej veliko prostora za upravljanje raëuna in prav tako kot v drugih programih paketa Office 2010 si lahko prilagodimo tudi trak, da bo ustrezal naπemu naëinu dela. Ikona Microsoft Office Help Povzeto po: Uradna stran MS Office 2010 z opisi izdelkov in njihovih novosti: Blogi: Angleπko-slovenski spletni raëunalniπki slovar: Podatki o raëunu

30 26 ELGO, september 2010 Novosti Novi pripomoëki pri polaganju kablov Foto: Alojz Æumer Pri gradnji kabelske kanalizacije se monterji v Elektru Gorenjska pogosto sooëamo s teæavami pri polaganju srednjenapetostnih in nizkonapetostnih kablov. NajveËje teæave nam povzroëa ugotavljanje prehodnosti cevi. Tem teæavam bi se lahko v veliki meri izognili z izgradnjo kvalitetnejπe kabelske kanalizacije, ki pa predstavlja velik logistiëni izziv in svojevrstno umetnost v gradbeniπtvu. Za nas, monterje, ni dovolj, da so cevi in kabelski jaπki vbetonirani in vkopani v zemljo oziroma da je zgrajena kabelska kanalizacija. Za nas je pomembno, da bomo lahko kabel poloæili s Ëim manj teæavami in Ëim hitreje. Zato bi bilo treba posebno pozornost posvetiti dimenziji jaπka, odprtini na vrhu za laæjo dostopnost in funkcionalnost pri strojnem vleëenju kabla in postavitev natanëne lokacije, kjer bo kabelski jaπek odigral najefektivnejπo vlogo. Rokovanje s to napravo je enostavno in hitro. In kako jo uporabljamo? Predhodno odreæemo cev tako, da se kar najbolje prilega πobi naprave oziroma piπtoli. Nato izberemo disk ustrezne dimenzije, saj je za vsako dimenzijo cevi potrebno izbrati primeren premer diska (v kompletu so diski premera Φ 50, 60, 80, 100, 120 in 150 mm), ga sestavimo, poveæemo z vrvico in æe je izstrelek nared, da ga upihnemo v cev s posebno piπtolo na zrak. Disk je oblikovan tako, da se prilega cevi in dopuπëa toleranco 1 cm po obsegu za morebitne nepravilnosti pri gradnji kanalizacije in deformiranju cevi. Razdaljo med jaπki, ki so oddaljeni okrog 65 m, izstrelek premaga v 15 sekundah. Dolæina vpihavanja je veë kot 1000 m, rekord pa kar 3280 m. Da bi bilo naπe delo πe uëinkovitejπe, bi bilo potrebno uvesti veëji nadzor æe pri polaganju cevi ob izgradnji kabelske kanalizacije ter ob betoniranju in utrjevanju terena, saj se ravno pri teh delih dogajajo najveëje nepravilnosti in s tem poslediëno deformacije cevi in njihova neprehodnost. V zadnjem Ëasu se najveë uporabljajo gibljive cevi stigmaflex premera 160 mm. Zaradi gibljivosti prihaja do preostrih zavojev na trasi, kar nam pri polaganju kabla predstavlja veliko oviro, saj je kabel, ki ima po navadi plaπë iz alkatena, zelo trd in teæko upogljiv in ne zdrsi po cevi kljub predhodnem mazanju z ustreznim gelom. Poleg æe naπtetih teæav je notranjost teh cevi rebrasto nazobëana, kar πe dodatno oteæuje polaganje kabla, zato menim, da bi bilo bolje uporabljati trde, gladke cevi oziroma za vsako traso posebej izbrati cevi, ki bi bile najprimernejπe. A vse ni tako Ërno, kot je mogoëe videti na prvi pogled. Zaradi prepogostih teæav, s katerimi se sooëamo monterji pri polaganju tako srednjenapetostnih kot nizkonapetostnih kablov, smo pred kratkim v pomoë dobili dve napravi, in sicer: napravo za vsesavanje in izsesavanje vleëne vrvi EZ-100, video nadzorni sistem za pregledovanje cevi s kamero. Naprava za vsesavanje in izsesavanje vleëne vrvi EZ-100 S to napravo prihranimo Ëas pri polaganju kabla, saj lahko z njo 100-odstotno preverimo prehodnost cevi, hkrati pa nam omogoëa, da jo oëistimo neëistoë (vode, usedlin in druge umazanije), πe preden priënemo s polaganjem kabla. Disk za cevi premera Φ 160 mm, pripet z najlonsko vrvico debeline 4 mm. Prednost te naprave je tudi v tem, da lahko pregledamo prehodnost cevi tudi, Ëe je v njej æe poloæen kabel. V ta namen je priloæeno posebno padalo, ki ga prav tako priveæemo na vrvico in s piπtolo na zrak poπljemo padalo po cevi.»e je dovolj prostora, bo padalo prispelo na drugo stran cevi. Komplet naprave EZ 100 za vsesavanje vleëne vrvi. Padalo za pregled cevi.

31 ELGO, september Novosti Video nadzorni sistem CAMTRONICS Inspektor 45XC Combi Podjetje CAMTRONICS je specialist za razvoj in proizvodnjo sistemov kamer in opto-mehaniëne elektronike. Je tudi evropski uvoznik kamernih modulov WATEC iz Japonske. Te visoko kvalitetne kamere se uporabljajo v industriji, varnosti, pri medicinskih pripomoëkih in ostalih aplikacijah. Inovativnost in neprestano izboljπevanje obstojeëih sistemov daje podjetju CAMTRONICS πe poseben pomen, saj tako ostajajo v koraku s Ëasom. V proizvodih uporabljajo in vkljuëujejo vso novo digitalno tehnologijo, ki zadovolji πe tako zahtevnega kupca. Video inπpekcijski sistem Inspektor je visokokakovostna modularna kamera za pregledovanje inπtalacijskih cevi, kanalizacijskih cevi, kanalov, prezraëevalnih jaπkov in podobnih tesnih prostorov. Glede na potrebo izberemo najprimernejπi sistem, ki odgovarja okoliπëinam in dopustnemu prostoru. Sistemi so primerni za pregledovanje cevi (ali podobno) premera mm. Kot opcijo lahko omogoëamo motorizirane ali tako imenovane push sisteme. V Elektru Gorenjska smo se odloëili za izbor VI-sistema Inspector 45XC Combi za pregledovanje cevi, premera mm. Ta sistem uporablja barvno kamero premera 45 mm s fiksnim fokusom in horizontalnim popravkom. Za osvetlitev poskrbi bela LED-osvetlitev. Vrat ohiπja kamere je gibljiv, kar omogoëa maksimalno okretnost in s tem zanesljivo premagovanje krivin. Ohiπje kamere je izdelano iz nerjaveëega jekla in je vodotesno do pritiska treh barov. Kamero smo dodatno opremili z dvema vodiloma (premera 65 in 75 mm), ki sluæita kot dodatna zaπëita in dvigneta kamero od tal za boljπo preglednost. Kovinsko pocinkano stojalo s predvleko fiberglass debeline 7,5 mm (skozi jedro teëejo bakrene æice za povezavo med kamero in Control boxom) in dolæine 80 m je opremljeno z drsnim konektorjem, ki kljub vrtenju koπare omogoëa kvaliteten stik s Control boxom (kontrolnokomunikacijskim modulom). Na stojalo je pritrjen pretvornik napetosti 220V AC v 12V DC (kot dodatno opremo smo dodali moænost napajanja z 12V DC direktno iz avta z 10-metrskim podaljπkom). Naπ sistem je opremljen z USB-kablom za prenos podatkov na prenosni raëunalnik, na katerega je predhodno naloæen raëunalniπki program za video nadzor (dobavljen z VI-sistemom). Elektronski merilec razdalje je prikazan na zaslonu. Pogled v cev skozi oko kamere, levo merilec razdalje. ZakljuËek Upamo, da bomo s pridobitvijo teh dveh naprav odpravili marsikatero nevπeënost in napako æe pri izgradnji kabelske kanalizacije. Vsekakor bi si æeleli tudi tesnejπega sodelovanja med sluæbami v naπem podjetju od priprave kabelske kanalizacije, izgradnje in monterjev, ki te cevi dejansko uporabljamo. S svojimi bogatimi izkuπnjami bi prav gotovo pripomogli k razreπitvi marsikatere od naπtetih teæav. Kamera in predvleka za pregledovanje cevi.

32 28 ELGO, september 2010 Iz Gorenjskih elektrarn Analiza razvoja kadrov podjetja Gorenjske elektrarne in uëinki v letu 2009 Foto: Drago Papler Druæbo Gorenjske elektrarne, proizvodnja elektrike, d. o. o., je 4. januarja 2002 ustanovila druæba Elektro Gorenjska, d. d., s sedeæem v Kranju, kar je bila posledica nove organiziranosti in poslovanja v skladu z novim Energetskim zakonom in podzakonskimi akti. Ti so doloëali, da kvalificirane elektrarne ne morejo biti organizacijsko v sestavi pravne osebe, ki se ukvarja z izvajanjem 60 let organiziranega podjetja za male elektrarne Druæba Gorenjske elektrarne je bila ustanovljena 31. marca aprila 1949 je podjetje dobilo iz podjetja DES 13 hidroelektrarn, 23. avgusta 1950, ko je bilo registrirano kot dræavno gospodarsko podjetje, pa πe tri elektrarne. Zaposleni so skrbeli za 16 proizvodnih objektov (14 hidroelektrarn in dve termoelektrarni) od Kranjske Gore do KoËevja. Gorenjske elektrarne imajo 60-letno tradicijo organiziranega podjetja za proizvodnjo in prodajo elektriëne energije, ki so jo utemeljili predniki z moëno zavestjo o pomembnosti ohranjanja malih hidroelektrarn. Manjπi objekti so v razliënih obdobjih elektrifikacije Jugoslavije doæivljali razliëne usode. Najbolj kritiëno obdobje za obstoj teh, danes zelo cenjenih energetskih dejavnosti, ki se opravljajo kot gospodarske javne sluæbe. Ob predhodnih papirnatih reorganizacijah v povojni zgodovini elektrogospodarstva je ustanovitev odvisne druæbe z omejeno odgovornostjo pomenila korenito prelomnico. Novo podjetje je dobilo svoje prvotno ime Gorenjske elektrarne. zelenih virov elektriëne energije, je bilo v letih po izgradnji velikih hidroelektrarn. Takratnemu nepremiπljenemu zapiranju malih elektrarn so sledila vsa podjetja, razen Elektrarne Sava. Daljnovidnost in upornost takratnega zelo sposobnega direktorja Draga Chvatala sta botrovali, da so se te male elektrarne ohranile kot edini tovrstni organizacijski sistem. To je toliko bolj pomembno, ker smo zaradi te pomembne odloëitve lahko od takrat do danes s skrbnim vzdræevanjem, smotrnim vlaganjem in posodabljanjem vse objekte obdræali v izvrstni energetski kondiciji. Danes je struktura zelo pestra, saj imamo v sestavi 15 hidroelektrarn in πest sonënih elektrarn. Visok potencial znanja Kvalifikacijska struktura zaposlenih se je od ustanovitve Gorenjskih elektrarn leta 2002 izboljπevala. Leta 2009 je 19,4 % (21,9 % ob ustanovitvi podjetja leta 2002, 21,2 % leta 2005) zaposlenih imelo poklicno izobrazbo, 41,9 % (62,5 % leta 2002, 51,5 % leta 2005) srednjo izobrazbo, 38,7 % (15,6 % leta 2002, 27,3 % leta 2005) pa je bilo inæenirjev z viπjo, visoko in univerzitetno izobrazbo ter magisterijem. PoveËana stopnja izobrazbe kvalifikacijske strukture je izraæena s povpreënim πtevilo dokonëanih let πolanja na zaposlenega, ki kaæe 7,21 % rast glede na leto 2002 (3,65 % leta 2005). Izobraæevanje ob delu z napotilom podjetja je zakljuëil Vojko JanæekoviË kot inæenir elektroenergetike, mentor v podjetju je bil Drago Papler. Visok potencial znanja je v strokovnosti zaposlenih v obeh sluæbah podjetja, to je v Sluæbi za investicije in razvoj ter Sluæbi za obratovanje proizvodnje. Izkuπnje, pridobljene pri vzdræevanju strojnih in elektroenergetskih naprav, revizijah hidroelektrarn in pri novih naloæbah proizvodnih objektov elektriëne energije, dajejo reπitve pri projektiranju, naërtovanju, investiranju, vzdræevanju, servisiranju in obratovanju hidromehanskih in elektroenergetskih naprav za lastne objekte in tuje naroënike. Le-ti se v primeru okvar pogosto obraëajo na naπe inæenirje v pripravi dela ter mojstre v strojni in elektro delavnici za izvedbo storitev. Na Ministrstvu za gospodarstvo RS so v letu 2009 strokovni izpit za stikalniëarja v elektroenergetskem sistemu opravili: Klemen Ajdovec, Avgust Golob, Duπan Gorenc, Robert GraπiË, Matej Koπir, Alojz Markelj, Simon Peternel, Matjaæ ubic in Vincenc vab. Vladimir Savinπek je opravil strokovni izpit za vodjo obratovanja elektroenergetskega objekta. Slika 1: Rast izobrazbene strukture zaposlenih v Gorenjskih elektrarnah od 2002 do Vir: IzraËuni Draga Paplerja (2010) Leta 2002 je bilo v podjetju Gorenjske elektrarne 12,37 let povpreëno πtevilo dokonëanih let πolanja na zaposlenega, leta ,82 dokonëanih let πolanja na zaposlenega, leta 2009 pa 13,26 dokonëanih let πolanja na zaposlenega. Osem inæenirjev lahko nastopa v vseh postopkih s podroëja odgovornega projektiranja, vodenja del in nadzora del. Na tem podroëju izvajajo celotno paleto storitev na podroëju elektro stroke (pet inæenirjev), strojne stroke (dva inæenirja) ter varnosti in zdravja pri delu (en inæenir). Zaposleni sodelujejo na strokovnih in znanstvenih konferencah s podroëja elektroenergetike, strojniπtva, varnosti pri delu, ekonomije in managementa. Indeks referatov na zaposlenega se poveëuje od leta 2007 in je leta 2009 dosegel 0,59 referatov na zaposlenega. Reference podjetju poveëuje priprava

33 ELGO, september Iz Gorenjskih elektrarn strokovnih in znanstvenih prispevkov, kjer so se po πtevilu izkazali πtirje sodelavci: Drago Papler, Miha Flegar, Janez Basej in Jurij»adeæ. PovpreËna starost zaposlenih je 48,3 leta tevilo zaposlenih se minimalno spreminja, konec leta 2002 je bilo 32 zaposlenih, konec leta zaposlenih in konec leta zaposlenih (tabela 1). Najbolj pereë problem je zmanjπana dinamika zaposlovanja v podjetju, ki se najbolj odraæa pri stikalcih v hidroelektrarnah. Tabela 1: Fluktuacija kadrov v Gorenjskih elektrarnah od 2003 do Slika 2: Gibanje povpreëne dobe zaposlenih v Gorenjskih elektrarnah med letoma 2002 in Vir: IzraËuni Draga Paplerja (2010) Komandni prostor HE Savica. 20 kv stikaliπëe HE Savica. Podjetje Gorenjske elektrarne postaja staro podjetje, saj je povpreëna starost zaposlenih 48,3 leta (slika 2). Do 30. leta starosti ni nobenega zaposlenega, 7 (22,6 %) zaposlenih je starih od 30 do 39 let, 10 (32,3 %) zaposlenih je starih od 40 do 49 let in 14 (45,2 %) zaposlenih je starih nad 50 let. Potrebna bo pomladitev kadrov, da se bodo specifiëna znanja pri obratovanju, vzdræevanju in storitvah proizvodnih objektov postopoma prenesla na mlade kadre.

34 30 ELGO, september 2010 Elektro Gorenjska smo ljudje Kadrovske novice Mojca JelovËan Elektro Gorenjska, d. d. ZAPOSLITVE V mesecu juniju 2010 se je v podjetju na novo zaposlil: PRIMOÆ SKLEDAR strokovni sodelavec I - OE Distribucijsko omreæje. V mesecu avgustu 2010 se je v podjetju na novo zaposlil: JURIJ JERINA svetovalec uprave za tehniëne zadeve in strategijo Uprava. ODHODI V mesecu juliju 2010 je iz podjetja odπel: IVAN MON tehnik za meritve elektriëne energije I - OE Distribucijsko omreæje. V mesecu avgustu 2010 so iz podjetja odπli: MARINKA FOJKAR skrbnik baze podatkov uporabnikov - OE Distribucijsko omreæje HELENA LEBAN skrbnik baze tehniënih podatkov - OE Distribucijsko omreæje CIRIL RAUCH inæenir za nadzor III - OE Distribucijsko omreæje. Upokojenci so praznovali mag. Rozalija Sabo V mesecu juliju so svoj okrogli æivljenjski jubilej praznovali: Milan VerbiË 80. let Marija Novπak 70. let Ana Marija Pospeh 70. let. V mesecu avgustu so svoj okrogli æivljenjski jubilej praznovali: Ludvik Podjed 80. let Angelca Pilar 80. let mag. Matija Nadiæar 70. let. Ob jubileju vam iskreno Ëestitamo in æelimo πe vrsto zdravih in sreënih let. Prvi vtisi novozaposlenih Alenka Andolπek Jurij Jerina Primoæ Skledar Foto: Roman Bratun V prvih dneh se je potrdilo moje mnenje o druæbi, s katero sem sodeloval æe prej: Elektro Gorenjska je najboljπe in najbolj napredno slovensko elektrodistribucijsko podjetje. Prvi vtis o vseh, s katerimi sem se sreëal do sedaj, je, da so strokovni, pozitivni in prijazni. Foto: Arhiv Primoæ Skledar Podjetje Elektro Gorenjska sem prvië spoznal pred dvema letoma, ko sem priëel v podjetju delati kot πtudent. Sodelavci so me takrat zelo dobro sprejeli, mi ob teæavah svetovali in me spodbujali. Sedaj, ko sem zaposlen, delam v Sluæbi za obratovanje, kjer se s sodelavci odliëno razumemo in uspeπno sodelujemo. Povabilo k sodelovanju nagrajevanje prispevkov Æelimo si, da bi vsak izmed nas prispeval k pestrejπi in zanimivejπi vsebini naπega internega glasila. Zato vabimo vse zaposlene in vse bivπe sodelavce, da napiπete kaj o svojem prostem Ëasu, o svojih hobijih, o potovanjih, o nenavadnih dogodivπëinah. Veseli bomo, Ëe nam boste prispevek poslali po poπti ali na elektronski naslov urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.si V vsaki πtevilki internega glasila Elgo bomo en prispevek nagradili. Za prispevek, ki vam je najbolj vπeë, boste lahko glasovali tudi vi. Svoj glas za naj septembrski prispevek poπljite po elektronski poπti urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.si do 15. oktobra 2010.

35 ELGO, september Elektro Gorenjska smo ljudje Z lepimi spomini v pokoj Janez PavliË Leta 1986 sem se prijavil na razpis v Ëasopisu, kjer je bilo objavljeno prosto delovno mesto dispeëerja v Elektru Gorenjska. Bil sem sprejet in zaëel sem se pripravljati na preizkus znanja na dræavni ravni. To je preizkus znanja, ki ga je potrebno opraviti vsakih pet let. V Ëasu uvajanja sem v podjetju spoznal razliëna podroëja dela. Bilo je zanimivo, vznemirljivo in marsikatero delo bi z veseljem opravljal. Privaditi sem se moral na delo v treh izmenah: dopoldan, popoldan in ponoëi. Kot dispeëer sem si praktiëne izkuπnje nabiral pri dispeëerju Joæetu MiklavËiËu, ki ga πe danes zelo cenim in sem hvaleæen tudi za njegovo pozitivno energijo pri prenaπanju izkuπenj in znanja. Za teoretiëno znanje bi se zahvalil mag. Matiju Nadiæarju. Seveda so mi pomagali tudi drugi, ki sem jih opazoval pri delu ali pa sem svojo prakso skuπal poenostaviti oziroma izboljπati sam. Tako mi je kaj tudi uspelo. Najbolj vπeë mi je bilo delo na veë monitorjih (ko smo v dispeëerskem centru preπli s poπiljanja komand s sinoptiëne ploπëe na poπiljanje komand z raëunalnika), nove æaluzije na zunanji strani oken v sedanjem DCV-centru in raëunalniπki programi, ki so mi olajπali delo. In πe marsikaj bi bilo mogoëe izboljπati, da bi bilo delo dispeëerja laæje, a bo verjetno potrebno poëakati, da bo πel πe kdo, ki je predolgo v svojem poklicu in navajen starih ustaljenih navad, v pokoj. Sodeloval sem z mnogimi sodelavci. V veselje in prijetno mi je bilo, pa Ëeprav smo se z mnogimi poznali le po UKV-zvezah. PomoË pri spoznavanju s sodelavci je tudi promocijski material s prepoznavnim logotipom Elektra Gorenjska, ki ga z veseljem uporabljam, saj sem se s pomoëjo tega razpoznavnega znaka spoznal z marsikom iz podjetja celo na turistiënem izletu po Italiji, Avstriji ali NemËiji. Ne smem pozabiti na naπe hribovje, kjer sem z marsikom z veseljem pokramljal o naπem podjetju, prepoznavnem po okvirëku s histerezno zanko in z napisom Elektro Gorenjska. Foto: Arhiv Janez PavliË Vsem, prav vsem, bi rad rekel lepa hvala za sodelovanje, dobro ali malo manj dobro, za hitro ali malo manj hitro opravljeno delo. Nekaterih sodelavcev se bom z veseljem spominjal, tudi tistih, ki so se upokojili æe pred menoj. Ne bom se posebej poslavljal in prirejal poslovilne zabave, saj sem se odloëil, da bom sredstva, ki bi jih vloæil v pojedine, raje podaril v dobrodelne namene. Mnogo je namreë druæin, ki si v tem Ëasu ne morejo privoπëiti niëesar, veliko starπev je ostalo brez zaposlitve. Takim veliko pomeni, da jim kdorkoli plaëa vsaj katero od poloænic. Prav poseben pozdrav pa bi namenil tistim, ki ste me poznali po UKV-zvezah, ko sem se oglaπal: CENTER na VEZI, CENTER se JAVLJA. To je bil moj glas, glas, kot ga ima Janko oziroma Janez PavliË. Gobi sta πe vedno tam, Ëe jih ni æe veliko veë. Kje je ta gozd, je skrivnost... Foto: Arhiv Janez PavliË Na ogledu RTP kofja Loka, kjer so potekala dela za 110 kv povezavo z Æelezniki.

36 32 ELGO, september 2010 Za vsakogar nekaj Planinska tura na 2542 m visok Dovπki kriæ Foto: Florijan Cerkovnik Druge planinske ture na 2542 m visok Dovπki kriæ, ki je potekala v okviru planinske sekcije Elektra Gorenjska, se je v soboto, 3. julija, udeleæilo 11 pohodnikov. Do izhodiπëa planinske ture, Poldovega rovta v dolini Vrat, smo se pripeljali z avtomobili. Poloæna pot nas je najprej vodila skozi gozd. Na odcepu poti smo izbrali komaj vidno stezico, ki pelje Ëez Brinje. Pot je postala strmejπa. Na manjπem meliπëu, po uri hoje, se je æe tako slabo vidna stezica izgubila. Pred nami je bilo pravo brezpotje do sedla plevte in Kopice, kjer smo si privoπëili poëitek z malico. Hojo smo nadaljevali po zelo strmi poti, orientirali smo se s pomoëjo moæicev, kupëkov kamenja ob poti. Po πtirih urah hoje smo bili na vrhu Dovπkega kriæa nagrajeni s Ëudovitim razgledom. Posebno pozornost si je zasluæila zasneæena krnica Amfiteater. Sledilo je preseneëenje: Damjana nam je postregla s toplo kavo. Sestopili smo po isti poti, najprej do sedla, nato smo se spustili do Bivaka II na Jezerih. Po krajπem poëitku smo s hojo nadaljevali po meliπëu, hoja po grapi RdeËega potoka je bila zaradi visoke temperature æe skoraj odveë, prijetneje pa je bilo zopet na zadnjem delu poloænejπe poti skozi gozd. Planinska tura po KanjavËevih policah Foto: Florijan Cerkovnik Æe tretje letoπnje planinske ture, tokrat po KanjavËevih policah, se je v soboto, 21. avgusta, udeleæilo 15 pohodnikov. Do izhodiπëa planinske ture, doline Zadnjice, smo se pripeljali s kombijema Elektra Gorenjska. Pot nas je najprej vodila do konca doline Zadnjice, kjer smo zagledali severno ostenje Kanjavca. Po dobrih treh urah hoje po muljateri smo priπli do Træaπke koëe na DoliËu. Po krajπem poëitku smo sestopili do odcepa poti Ëez KanjavËeve police. Police so dobile ime po alpinistki Miri Marko Debelakovi, ki je prva preplezala severno steno Kanjavca. SenËna pot nas je vodila prek polic, ki prereæejo vso steno. Na teæje prehodnih mestih so nam bila v pomoë tehniëna varovala. Zadnji del vzpona mimo Vrπaca je bil zopet strmejπi. Daljπi poëitek smo imeli pri Zasavski koëi na Prehodavcih. Po muljateri smo sestopili Ëez Zadnjiπki dol do izhodiπëa. Planinsko pot smo zakljuëili v KoËi na Gozdu na VrπiËu. Planinsko turo smo tokrat zakljuëili v Aljaæevem domu v Vratih. Po πtirih urah hoje smo bili na vrhu Dovπkega kriæa. Po KanjavËevih policah. Udeleæenci ture pri Bivaku II na Jezerih. Pohodniki na Prehodavcih.

37 ELGO, september Za vsakogar nekaj Ogled HE Moste in 110 kv GIS-stikaliπËa Janez PotoËnik V torek, 25. maja, je bil za Ëlane druπtva upokojencev Elektra Gorenjska organiziran strokovni ogled HE Moste in 110 kv stikaliπëa v GIS-izvedbi. Ogled sta vodila Anton Koselj in mag. Bojan Luskovec. HE Moste so nam najprej predstavili s pomoëjo avdiovizualnih pripomoëkov. Izvedeli smo, da zaëetki HE Moste segajo v leta pred 1. svetovno vojno. Danaπnja HE Moste je bila zgrajena med letoma 1946 in 1952, ko sta priëela obratovati dva agregata, tretji pa je zaëel delovati leta Po podrobni razlagi je sledil πe ogled hidroelektrarne, ki jo trenutno rekonstruirajo. Lep junijski dan izkoristili za obisk Malih Kop Janez PotoËnik Junijska pot nas je vodila na tako imenovano slovenjegraπko Pohorje. Avtobus nas je pripeljal do doma pod Veliko Kopo, kjer smo si oprtali nahrbtnike in se podali po smuëiπëu do Partizanskega doma pod Malo Kopo. Pri Partizanskem domu smo si privoπëili krajπi poëitek, ki smo ga izkoristili za malico in posedanje v senci. Kosilo nas je Ëakalo v domu pod Veliko Kopo. Ob povratku proti domu smo si v Legnu ogledali πe podruæniëno cerkvico sv. Jurija. Izleta se je udeleæilo 25 Ëlanov druπtva. Nato smo si ogledali πe novo 110 kv GIS-stikaliπËe v RTP 110/20 kv Moste. To je eno od sodobnih 110 kv stikaliπë v slovenskem elektroenergetskem sistemu, kjer se zdruæujejo funkcije proizvodnje, prenosa in distribucije elektriëne energije. 17 Ëlanov druπtva si je za zakljuëek dneva ogledalo πe obnovljeno cerkvico sv. Lovrenca nad Breznico. Reisseck z vlakom v hribe Janez PotoËnik Avgustovski izlet nas je vodil v Avstrijo. Pot nas je vodila skozi predor Karavanke, mimo Beljaka do kraja Kolbnitz, ki se nahaja severozahodno od Spittala. V kraju Kolbnitz smo se presedli na znamenito zobato æeleznico, ki nas je pripeljala z nadmorske viπine 719 m do viπine 2237 m. Od tam smo se peljali πe z ozkotirno æeleznico, ki je najviπje leæeëa v Evropi, do gorskega hotela Bergrestaurant, ki leæi na viπini 2245 m. Uæivali smo v lepem razgledu po bliænjih vrhovih, ki seæejo skoraj do viπine 3000 m. Na pogorju Reisseck so od leta 1950 do 1962 zgradili velik preërpovalni sistem za napajanje turbin v hidroelektrarnah v Kolbnitzu. Foto: Matija Kenda Pred Partizanskim domom pod Malo Kopo. Celotni sistem obsega jezera, ki vsebujejo okoli 20 milijonov kubiënih metrov vode. Del teh naprav smo si tudi ogledali. V pregradi enega izmed jezu je mogoëe videti film o izgradnji celotnega sistema. Pri gradnji je bilo zaposlenih tudi do 3000 delavcev.»as je hitro minil in zapustili smo pogorje Reissecka ter se vrnili v dolino. Ustavili smo se pri Osojskem jezeru, si ogledali znamenito samostansko cerkev in nato πe poruπen grad Landskron, ki je znan po predstavah z orli in s sokoli. V Kranj smo se vrnili v poznih popoldanskih urah. Izleta se je udeleæilo 43 Ëlanov. Foto: Matija Kenda Za nami je veliko akumulacijsko jezero.

38 34 ELGO, september 2010 Za vsakogar nekaj Ave Cezare, Ave Roma ali frankovska pot Marjan Porenta Veste, kod so potovale rimske legije iz Anglije do Rima pozdravit Cezarja? Ne veste? Tudi jaz nisem vedel, dokler mi prijatelj Milan ni predstavil ideje o kolesarjenju po frankovski poti. Frankovska pot je stara romarska pot s konca 10. stoletja. Bila je ena najpomembnejπih vezi za celotno Evropo srednjega veka, saj je povezovala Rim s Severnim morjem. Tako imenovana frankovska pot poteka od mesta Cantenbury v Angliji do Rima. Sledilo je razkladanje koles, prekladanje prtljage in spust proti Aosti. tudija trase je seveda sestavni del priprav. Prijatelj Milan ima vedno nore ideje, ki sem jih na zaëetku naπega druæenja na kolesih ocenjeval za nerealne za naπe, predvsem pa moje, kolesarske sposobnosti. Vendar sem æe po prvi veëji avanturi, imenovani balkanski erdap Romunija, ki so ji sledile πe druge, spremenil mnenje o realnosti in se sedaj veselim vsake njegove nore ideje. Tako smo letos, konec meseca junija, izvedli prvo polovico frankovske poti, ki je potekala od prelaza Grand Saint Bernard v vici do Rima. Za to kolesarsko turo sem navduπil tudi sodelavca Cirila z æeno in Toneta. Tako se je 16 kolesarskih navduπencev pod Milanovim organizacijskim vodstvom podalo na enajstdnevno kolesarjenje. Prekolesarili smo veë kot 1100 km in dosegli metrov viπinske razlike. Med nami so bili tudi navduπeni fotografi Tomo, Tone, Janko in Irena, ki so prispevali fotografije za ta Ëlanek. En kombi se je πe isti dan vrnil domov, drugega pa je izærebani nesreëneæ moral prepeljati do hotela, kjer smo prenoëili prvo noë. Ker je bil dan sonëen, so bili razgledi in voænja po prelepi naravi pravi uæitek. Bil je nebeπki dan. Tudi prometa je bilo zelo malo, motilo nas ni niti rohnenje motoristov. Naπa enajstdnevna tura nas je vodila po najrazliënejπih mestih. Nekatere smo le poëasi prevozili, v drugih smo se ustavili za dlje Ëasa. Tako smo si med potjo ogledali tudi ostanke iz rimskih Ëasov. Prvi dan smo se po osemurni voænji z dvema najetima kombijema povzpeli na prelaz Grand Saint Bernard. PriËakali so nas veëmetrski ostanki snega. Temperatura je bila le nekaj stopinj nad niëlo, zato se ne Ëudite naπi kolesarski opremi. Naπa kolesarska tura ni potekala po glavni cesti, kjer je gost promet, ampak smo ubrali stranske poti, ki nudijo bistveno lepπi razgled in omogoëajo ogled krajevnih znaëilnosti. Æal pa se z voænjo po stranskih poteh nismo mogli izogniti klancem. Z moëno trmo smo vztrajali posamiëno ali v dvoje.

39 ELGO, september Za vsakogar nekaj Po enajstih dneh kolesarjenja smo prispeli v veëno mesto Rim, na naπ cilj. Znamenitosti Rima vsi bolj ali manj poznate. Mene je navduπil, saj sem ga obiskal prvië. Pravo nasprotje temperaturam prvih dni se je pokazalo zadnje dni kolesarjenja proti Rimu. Nastopili so peklenski dnevi. Ne klanci, predvsem temperatura zraka, ki je presegla celo 40 stopinj, nam je jemala moëi. Dnevno smo popili veë kot 40 litrov vode, hladili smo se v rekah in celo v Sredozemskem morju. Nemalokrat smo na naπi turi takole nabirali moëi in se spraπevali: Le kaj nam je tega treba bilo? Tura po frankovski poti je bila nepozabna. Veliki napori nam niso vzeli volje do kolesarjenja, zato se æe veselimo drugega dela poti, ki ga bomo izpeljali naslednje leto in bo potekal od prelaza Grand Saint Bernard do Catenburyja v Angliji. Naj junijski prispevek Potopis z naslovom Pariz in Normandija, avtorice Majde Repnik, je najbolj prepriëal bralce in z najveë oddanimi glasovi postal najboljπi Ëlanek junijske πtevilke Elga. Nagrajenka je prejela vrednostni bon, ki ji ga je podelila odgovorna urednica Elga mag. Renata Kriænar. Iskrene Ëestitke! Veselimo se novih potopisov, ki jih bomo z veseljem prebrali v naπem internem glasilu. Foto: Roman Bratun

40 36 ELGO, september 2010 Za vsakogar nekaj Fotogalerija Fotografski utrinki Milana Jezerška

41 ELGO, september Nagradna kriæanka Za vsakogar nekaj Foto: Roman Bratun Foto: Roman Bratun Iskano geslo nagradne kriæanke iz prejπnje πtevilke je bilo VAÆNO JE, DA SE TEKAMO. Izærebali smo tri nagrajence, ki so nagrade prejeli po poπti. SreËni nagrajenci so bili: PELA PLANIN EK, Struæevo 23 a, 4000 Kranj, STANE FAJON, Borπtnikova 2, 4207 Cerklje na Gorenjskem in TEFAN FRANKO, Opreπnikova ulica 37, 4000 Kranj. Nagrajencem iskreno Ëestitamo! Geslo tokratne nagradne kriæanke poπljite najpozneje do petka, 29. oktobra 2010 v uredniπtvo na naslov: Elektro Gorenjska, Sluæba za marketing, Ulica Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj. Izærebali bomo tri nagrajence, ki bodo nagrado prejeli po poπti, zato ne pozabite pripisati svojega naslova.

42 38 ELGO, september 2010 Za vsakogar nekaj Potepanje po Iberskem polotoku: Od bikoborb, flamenka pa vse do Portovca Metka Juvan NaËrt za letoπnji prvomajski dopust je bil skovan æe lani decembra ob obujanju spominov na sedaj æe tradicionalna prvomajska potovanja z isto klapo. Ker nam jug panije πe ni bil poznan, nas je tokrat Ëakala Andaluzija. Pot smo nato nadaljevale na jug Portugalske in ob obali proti severu vse do Porta, kamor se vedno znova rade vraëamo. temperamentne Andaluzije, k Ëemur je po vsej verjetnosti pripomoglo deæevno vreme. V Rondi smo najele prvo sobo in se sprehodile skozi mesto, mimo ene izmed najstarejπih aren za bikoborbe v paniji. To mesto ima zanimivo lego, leæi namreë visoko na robovih kanjona reke Guadalevin. morje orjaπkih vetrnic. Andaluzija velja za vznemirljivo, s soncem obsijano, temperamentno in strastno domovino flamenka in bikoborb ter Ëudovitih mest. V Sevilli smo vse to zajele s polno ælico. Imele smo sreëo, da smo potovale ravno v Ëasu, ko je bil v mestu tako Foto: Ana tefe Foto: Ana tefe Na poti... Naπa pot se je zaëela v Granadi, mestu, ki leæi na jugovzhodu pokrajine, tik ob vznoæju gorovja Sierra Nevada. Po pristanku na trdna tla smo se z najetim avtom odpeljale na hiter ogled Granade, nato pa sklenile, da pot πe isti dan nadaljujemo Ëez gorovje Sierra Nevada pa vse do... Hm, do kamor paë pridemo. Voænja Ëez gorovje je bila poëasna, saj nam jo je zagodlo slabo vreme s tako gosto meglo, da smo se na nekaterih predelih vozile 20 km/h. Ker je bilo pozno, je padla odloëitev, da prenoëimo kar v avtu. Zjutraj smo se zbudile v sivo jutro in odpeljale proti El Chorru. Na poti iz Málage prek Antequere in nato do El Chorra smo se navduπevale nad zeleno pokrajino, hkrati pa nergale zaradi deæja. Kljub optimizmu, da bo vreme boljπe, nama je bilo z Ano kaj kmalu jasno, da najin teæko priëakovani sprehod po El Caminito del Rey (Kraljeva stezica), ki sva se ga tako veselili, zaradi deæja odpade. Deæevni El Chorro. Vremenska napoved, ki tudi za prihodnje dni ni bila nië kaj obetavna, nas je prisilila, da smo nadaljevale pot proti Rondi. Ta naj bi bila eno izmed lepπih in najbolj avtentiënih mest na jugu panije, vendar nekako nismo obëutile tiste vznemirljive in Foto: Ana tefe Foto: Ana tefe Pogled z Gibraltarske peëine. In konëno zbudimo se v sonëno jutro! Z najveëjim veseljem zapustimo hotel in odrinemo proti Gibraltarju. Voænja po razgibani naravi mimo Ëudovitih vasic, obsijanih s soncem, je konëno tisto pravo doæivetje. Pot proti πirnemu Atlantiku nas pripelje do cilja. Parkiramo avto in se peπ odpravimo na vrh gibraltarske peëine. Po poti obëudujemo znamenite jame, opiëje skale, druæbo pa nam ves Ëas delajo razigrane opice. Prebivalka Gibraltarja uæiva v razgledu na mesto. ÆgoËe sonce nas spremlja vse do vrha, od koder je lepo vidna obala Afrike. Po vrnitvi z vzpetine se sprehodimo πe po glavni ulici, kjer lahko Ëlovek hitro pozabi, da ni v Veliki Britaniji. Vse cene so v funtih, na ulicah pa stojijo tipiëne rdeëe telefonske govorilnice. Vrnemo se v panijo, kjer se na poti proti Tarifi odloëimo kupiti πotor ter plin za kuhalnik in poiskati prostor za kampiranje. Popoldne preæivimo v naravi in si priredimo piknik. Ko naslednje jutro prispemo v Tarifo, si privoπëimo zajtrk na plaæi ob prvih sonënih æarkih. Tarifa je s kilometri plaæ, na katerih se razprostira bel pesek, raj za deskarje in kajtarje. Ob obalni poti iz Tarife proti Cádizu, najstarejπemu neprestano naseljenemu mestu v zahodni Evropi, nas spremlja Foto: Ana tefe imenovan sveti teden Semana Santa. Okoli mestnega jedra so se vse popoldne vztrajno sprehajale do potankosti urejene gospe in gospodiëne v oblekicah, ki so izzivalno nakazovale prihajajoëe poletje, moπki in fantje v obvezni obleki s kravato, konjeniki z okraπenimi vozovi ter konji, katerih griva je bila spletena v sijoëe kite. Kljub temu, da je v Sevilli moë videti marsikaj (od palaëe Alcazar, stolnice s stolpom Giralda, arene za bikoborbe do stolpa Torre del Oro) je bil naπ sprehod skozi Sevillo kratek. Utrip mesta, kjer se ljudje praznikov veselijo tako zavzeto kot nikjer drugje, smo zaëutile na enem izmed mestnih trgov, kjer smo ob mrzli pijaëi uæivale v dogajanju. MiËne gospodiëne v Sevilli. Zadnji dan v paniji smo se potepale po Kolumbovih krajih. Ustavile smo se v mirnem in prijetnem mestu Huelva, ki pa se ne ponaπa s pomembnimi znamenitostmi, saj je bilo leta 1755 v veëjem delu poruπeno zaradi lizbonskega potresa. Huelva z okolico ima svoj Ëar zato, ker je v teh krajih kar nekaj let bival Kriπtof Kolumb. Ko je moral Ëakati na dovoljenje in finanëno podporo

43 ELGO, september Za vsakogar nekaj πpanskih kraljev, ki so mu omogoëili pot Ëez luæo, je bil nastanjen pri menihih v samostanu La Rabida, ki je za obiskovalce odprt πe danes. Pot iz Huelve proti obali nas je pripeljala do Punte Umbrije, kjer smo si v prijetnem gozdiëku ob gozdni poti postavile naπ tabor. Popoldansko lenarjenje, kuhanje kosila in Ëvekanje na blazinah zmoti kolesar. Kaj kmalu ugotovimo, da smo se nastanile tik ob gozdni kolesarski stezi, saj se je Ëez nekaj minut mimo nas usulo lepo πtevilo kolesarjev. To nas niti ne zmoti preveë, zato vseeno prespimo, kjer smo nastanjene. Ta kraj je najveëje moëvirnato obmoëje v tem delu panije in dom velikemu πtevilu raznovrstnih ptic. Portugalska Navduπenju nad Portugalsko ni videti konca. Kratek postanek naredimo v Taviri, kjer stavbe æe krasijo tipiëne belo-modre ploπëice, ki nadomeπëajo fasado. Ob prihodu v Faro se na trgu ravno odvija koncert, zato se parkiramo nedaleë od odra in ob hladni sangriji uæivamo v dogajanju. Faro nam je vπeë, zato se odloëimo prespati v mestu. PoiπËemo hostel, kjer pustimo nahrbtnike. S hrano, pijaëo in kuhalnikom se odpravimo do najbliæjega parka, kjer si pripravimo kosilo. VeËer preæivimo na mestnih ulicah, zjutraj pa se odpravimo proti Sagresu, skrajnemu jugozahodnemu rtu Evrope. Pogled na ocean in visoke klife, ob katere vztrajno butajo valovi, je nepopisen. Presenetijo nas ribiëi, ki na 60-metrskih klifih lovijo ribe. Foto: Ana tefe Foto: Ana tefe Vaπka cerkev na klifu Zambujeire do Mar. Naπa naslednja postojanka je Porto Covo. Mirno in prijetno mestece z nizkimi, prav simpatiënimi hiπkami, ki so poveëini bele in z modrimi obrobami, krasijo pa jih rdeëe pobarvana vrata. TipiËna hiπa v idiliënem obmorskem mestecu Porto Covo. Sprehod po glavni ulici nas pripelje naravnost do obale, kjer je razgledna toëka, na kateri pa vam ne priporoëam kampiranja, saj zaradi poveëanega obiska te toëke ponoëi ni mogoëe spati. Ko nas sreëa pamet in pridemo do spoznanja, da se kampiranje v mestu ne bo obneslo, se odpravimo Foto: Ana tefe Sprehod po zelenem parku Pena v Sintri. Po vrnitvi iz zelene dæungle sledi πe kratek potep po ozkih ulicah Sintre, nato nas naπ æe nekoliko poπkodovan Garmin odpelje do najzahodnejπe toëke celinske Evrope. Rt Cabo da Roca leæi 140 metrov nad Atlantikom in nudi Ëudovit pogled na πirni ocean. Pot nadaljujemo proti ribiπkemu mestu Peniche, ki je zaradi svoje lege na rtu raj za deskarje. PrenoËimo v kampu, ki je smeπno poceni, saj za πtiri osebe, avto in πotor plaëamo zgolj 6 evrov. Nadaljevanje poti proti Portu popestrimo z ogledom obmorskega mesteca Nazaré. Nekdaj slikovita ribiπka vasica je danes letoviπko mesto na obali, v katerem je πe vedno videti kakega prebivalca v tradicionalnih oblaëilih, tradicionalni naëin suπenja rib, na nabreæju pa se pojavi πe kak pladenj s sardelami. Odpravimo se v zgornji del mesta Sito, ki leæi na 110 m visokem klifu in nudi Ëudovit razgled. Pred zadnjim ciljem obiπëemo πe mesto Aveiro, ki ga nekateri imenujejo kar portugalske Benetke, saj mestno jedro kriæajo kanali, po njih pa plujejo simpatiëno poslikani Ëolni. Neznosni smrad stojeëe vode v kanalih nas pripravi do tega, da se brez postanka odpeljemo naprej. In konëno Porto, drugo najveëje mesto na Portugalskem, za katerega smo si rezervirale zadnje tri dni, kljub temu, da smo ga æe obiskale. Foto: Ana tefe Skrajna jugozahodna toëka Evrope - rt Sv. Vincenta. Po obalni poti nadaljujemo pot do Carrapateire, skozi vasico do peπëenih plaæ. ParkiriπËa in plaæe so polne avtodomov in kombijev, kjer se kampira, deska ali pa le poleæava. Spogledamo se in vsem je jasno, da naπ avtodom ostane parkiran tu do jutri. VeËer izkoristimo za druæenje z naπimi πpanskimi sosedi, ki na tej plaæi Ëakajo na ugodne razmere za deskanje. Po smeha polnem veëeru se zbudimo v sonëno jutro. Odrinemo proti Zambujeiri, kjer se vsako leto odvija najveëji glasbeni festival na tem obmoëju. Zambujeira do Mar je majhno ribiπko mestece na portugalski obali, obdano s πtevilnimi plaæami. do edinega hotela v bliæini, kjer najamemo dve sobi in se dobro naspimo. Zjutraj izkoristimo vse, kar nam hotel nudi: napolnimo fotoaparate, telefone ter raëunalnik in po jutranji rekreaciji izkoristimo kopalnico. Po precej uniëeni cesti se opravimo naprej proti Sintri. Lizbono se odloëimo spustiti, saj smo jo preëesale æe pred dvema letoma. Sintra, ki je na UNESCO-vem seznamu kulturne dediπëine, je eno najlepπih mest na Portugalskem. Zanimiv je ogled parka Pena, kjer te oëara meπanica zelenih gozdov ter drugih eksotiënih rastlin in cvetic. Foto: Ana tefe Sodi portovca na ladjah ob obreæju Ribeire.»e ga primerjamo z Lizbono, je Porto precej revnejπe, delavsko mesto. Leæi v ustju reke Duoro, po kateri plujejo ladje s sodi na krovu, v katerih je shranjen portovec. To desertno vino lahko poskusimo v πtevilnih vinskih kleteh ob reki. Nabreæje oziroma starejπi del mesta ob reki, ki ga krasijo stare barvite hiπe, trænica, bari in πtevilne restavracije, se imenuje Ribeira. Ne vem, kaj je v tem mestu? PoËutiπ se tako domaëe, enostavno te zaëara in ko odhajaπ, vedno ponoviπ isti stavek... e pridemo, kajne?

44