POSODOBITEV TRETJINE PROIZVODNJE ELEKTRI»NE ENERGIJE V SLOVENIJI. Blok 6. Termoelektrarne Šoπtanj MANJ ONESNAŽEVANJA ~ VE» ENERGIJE

Transcript

1 POSODOBITEV TRETJINE PROIZVODNJE ELEKTRI»NE ENERGIJE V SLOVENIJI Blok 6 Termoelektrarne Šoπtanj MANJ ONESNAŽEVANJA ~ VE» ENERGIJE

2

3 MANJ ONESNAŽEVANJA ~ VE» ENERGIJE ElektriËna energija je dobrina, ki ima mnoge posebnosti. Je neoprijemljiva, zato se je ne da shranjevati. V svoji dostopnosti je pogosto zelo muhasta in da nam lahko ustreže, potrebuje mnoge vire. Vodo, premog, veter, sonce in πe kaj. A rado se pripeti, da jih, kadar jih najbolj potrebujemo, ni prav dovolj. Blok 6 Termoelektrarne Šoπtanj predstavlja novo poglavje v energetski oskrbi Slovenije. Gre za sodoben, izredno uëinkovit blok, ki bo postopoma nadomestil obratujoëe bloke. Blok 6 je torej nadomestni in ne dodatni proizvodni objekt, ki ga gradimo zato, da bi bilo elektriëne energije vedno dovolj po konkurenëni ceni. Zato, da bi bil njen dotok, s katerim napajate drobce svojega æivljenja, zanesljiv, okolju prijazen in druæbeno odgovoren - za naπo in vse prihodnje generacije. 1 Slovenska proizvodnja elektriëne energije Vir: PoroËilo o stanju na podroëju energetike v Sloveniji v letu 2008 (Agencija za energijo)

4 TE 6 - ZANESLJIV IN OKOLJU PRIJAZNEJŠI Novi blok, ki ga gradi Termoelektrarna Šoπtanj, je trenutno najveëja energetska naložba v Sloveniji. Njegova gradnja bo potekala do leta S 600 MW nazivne moëi bo nadomestil izpad energije zaradi postopne zaustavitve starih blokov 1, 2, 3, 4 in 5. Izkoristki teh enot so že danes neuëinkoviti. 2 Nadomestni blok 6 bo proizvajal GWh elektriëne energije, za kar bo potreboval 2,9 milijona ton premoga in skupno oddajal v okolico 3,1 milijona tone CO ², kar je skoraj poldrugi milijon ton manj od emisij trenutno delujoëih blokov 1, 3, 4 in 5. Gre torej za energetsko in ekoloπko sprejemljivejπi proizvodni objekt, s katerim bomo za enako koliëino elektriëne energije potrebovali 30 odstotkov manj premoga. S postavitvijo bloka 6 se ob enaki koliëini proizvedene elektriëne energije v Termoelektrarni Šoπtanj specifiëne emisije CO ² znižajo za 35 odstotkov. Novi blok 6 namreë odda 0,87 kg/kwh specifiëne emisije CO ², medtem ko obstojeëi objekti oddajajo 1,25 kg/kwh. Gradnja novega bloka 6, ki bo nadomestil celotno proizvodnjo elektriëne energije iz vseh dosedanjih petih blokov, je del strateπkega naërta Termoelektrarne Šoπtanj in skupine HSE za poveëanje proizvodnje elektriëne energije. Ta je v skladu z resolucijo o nacionalnem DR. DANILO TÜRK, PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE (2009) Skok Ëez kožo, Velenje, Pridobivanje energije je pomembno vpraπanje za prihodnost naπe države, za njeno gospodarsko rast in njeno tehnoloπko prihodnost, pa tudi za njeno ekoloπko podobo. Res je, potrebujemo razliëne vire energije: hidro, termo in jedrsko energijo in temu ustrezno energetsko politiko. Res pa je tudi, da je premog v Šaleπki dolini tisto naravno bogastvo, ki nam za naslednjih 50 let, za pol stoletja, zagotavlja delo TE Šoπtanj in zelo pomemben del naπe energetske bilance. Zato podpiram prizadevanja za gradnjo bloka 6 TE Šoπtanj, s pomoëjo katerega bi za tretjino poveëali izkoristek energije in hkrati pomembno prispevali k zmanjπevanju onesnaževanja okolja. BORUT PAHOR, PREDSEDNIK VLADE RS (2009) Govor na 5. redni seji državnega zbora, Izzivi v energetiki zaradi podnebno-energetskega paketa direktiv EU najbolj poudarjajo pomen gradnje objektov na obnovljive vire energije, zahtevajo pa tudi takojπnjo prenovo termoenergetike, saj v sedanjem stanju le-ta ne bo zadostila potrebam in kriterijem, ki jih prinaπajo evropski standardi na tem podroëju. Pri Termoelektrarni Šoπtanj govorimo o izrabi domaëega premoga, investitor pa je

5 3 energetskem programu in z odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije, ki predvideva na obmoëju sedanje lokacije nadaljnji razvoj energetike. Projekt gradnje novega bloka je uvrπëen tudi v Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje , ki je bila sprejeta na seji Vlade RS 12. oktobra 2006 in novelirana v letu Termoelektrarna Šoπtanj skozi leta ZAKAJ GA POTREBUJE SLOVENIJA? Gradnja novega bloka je bistvenega pomena za zagotavljanje zanesljive in varne oskrbe Slovenije z elektriëno energijo. Na takπno stanje vpliva tudi dolžan, da izbere tehnologijo, ki je v skladu z najnovejπim napredkom v tehniki. To bo elektrarni tudi olajπalo pot do kupovanja kuponov za emisije na evropskem avkcijskem trgu, kar prinaπa nova zakonodaja na tem podroëju. Hkrati se odpirajo tudi nove možnosti naprednejπih tehnologij za zajemanje in skladiπëenje ogljika in temu bo Slovenija, ko bo tehnologija enkrat tudi komercialno dostopna, sledila, saj je to eden od možnih odgovorov na reπevanje okoljskih težav z emisijami. DR. MATEJ LAHOVNIK, MINISTER ZA GOSPODARSTVO (2009) Pogosto sem razoëaran, ko spremljam, kako podcenjevalno gledajo ta projekt v ostalih delih Slovenije. Iz Ëistega lokalnega ali pa politiënega prestiža ga skuπajo prikazati kot nasedlo investicijo, ki je πkodljiva za slovensko gospodarstvo. Ob tem pa pozabljajo, da prihaja tretjina energije iz Šaleπke doline in da je projekt tudi z ekoloπkega vidika nujen, saj bomo tako od 30 do 35 odstotkov zmanjπali emisije CO ² in kar za 50 odstotkov emisije SO ². Poleg tega bomo poveëali izkoristek domaëega lignita z 31 na veë kot 40 odstotkov. Poenostavljeno povedano, z manj premoga bomo proizvedli veë energije, ki bo bistveno manj obremenjujoëa za okolje.»e investicije ne bi izvedli, bi lahko zaëeli po letu 2012 zapirati tako termoelektrarno kot premogovnik, saj obstojeëi bloki niso niti ekonomsko niti tehnoloπko sprejemljivi. Zavedati pa bi se morali, da bomo kar tretjino elektriëne energije tako zagotovili tudi za naslednje obdobje, in upoπtevati, da je na to investicijo vezanih vsaj delovnih mest, posredno pa vsaj πe dvakrat toliko. Dejstvo je, da ko politiëni veljaki prihajajo v Šaleπko

6 predvsem razlika med rastjo porabe in rastjo proizvodnje elektriëne energije, ki je zaradi zaostanka pri gradnji novih zmogljivosti vedno veëja. Po napovedih se bo konëna poraba elektriëne energije do leta 2020 poveëala za 22 odstotkov oz. za 2,8 TWh. Poraba elektriëne energije na prebivalca je bila v Sloveniji v letu kwh, kar je bilo primerljivo z NemËijo (6.273 kwh/prebivalca), in za dobrih 13 odstotkov veëja od povpreëja EU-27 (5.614 kwh/prebivalca). Do leta 2020 se bo poveëala celo na kwh/prebivalca. Za oskrbo z elektriëno energijo v Sloveniji je odloëilno dogajanje na zunanjih energetskih trgih. Slovenija je za veë kot polovico primarne energije odvisna od uvoza in ta vpliva tako na cene elektriëne energije v Sloveniji kot tudi na zanesljivost oskrbe. Zato je pomembno tudi dejstvo, da bo novi blok proizvajal elektriëno energijo iz domaëega energenta, premoga iz Premogovnika Velenje. Ta bo poleg hidroenergije 4 predstavljal edini energetski vir, s katerim si Slovenija zagotavlja doloëeno stopnjo energetske neodvisnosti. Najpomembnejπi gospodarski vidik naložbe je torej dolgoroëno zmanjπanje energetske odvisnosti Slovenije oziroma veëanje njene samooskrbe z elektriëno energijo. Brez gradnje novega bloka 6 bi bila Slovenija po letu 2016 vsaj dvakrat bolj energetsko odvisna od uvoza elektriëne energije kot danes, kar bi slabo vplivalo tudi na zanesljivost oskrbe. Obratovanje novega bloka je predvideno do leta 2054, do takrat pa bo porabljen tudi ves razpoložljivi premog Premogovnika Velenje. Z ekonomskega vidika je cilj naložbe znižanje lastne cene elektriëne dolino, tukaj govorijo, da podpirajo blok 6 in da se zavedajo, da je to ekoloπka investicija. Ko pridejo v Ljubljano, pa je vse drugaëe. Takπnega odnosa pa si niti Šaleπka dolina niti zaposleni na premogovniku ali v TEŠ, πe manj pa celotna energetika, ne zaslužijo, ker gre za preverljivo dobro investicijo, ki je bila nenazadnje zaëeta že pod prejπnjo vlado, projekt pa je bil uvrπëen v nacionalno resolucijo o razvojnih projektih. Zato zelo preseneëa, da mu zdaj tisti, ki so ga πe pred nekaj leti podpirali, naenkrat tako zelo nasprotujejo. MAG. JANEZ KOPA», DIREKTOR DIREKTORATA ZA ENERGIJO PRI MG (2010) Energetika.net, intervju Ne poznam alternativnega projekta, ki bi zagotovil toliko energije kot TEŠ 6, poleg tega noben obnovljivi vir energije ne more zagotoviti toliko trapezne energije, kot jo potrebujemo za stabilno oskrbo slovenskega elektroenergetskega sistema. BOJAN KONTI», POSLANEC SD (2009) Novi tednik, , Avtor: Urπka Seliπnik Šaleπka hoëe blok, ne miloπëine Da je blok 6 slovenski projekt, brez katerega je zelo težko zagotoviti uravnoteženo proizvodnjo elektriëne energije, je prepriëan poslanec SD Bojan KontiË, ki je glasoval proti ponovnemu odpiranju energetskih tem. Pri tem je nujno izpostaviti, da uvoženi premog

7 5 energije, proizvedene iz bloka 6; ta bo za odstotkov nižja od lastne cene trenutnih proizvodnih enot. Z ekoloπkega vidika pa je pomembno naslednje dejstvo: zamik pri gradnji bloka 6 pomeni izgubo (za TEŠ, HSE, Slovenijo) v viπini vsaj 100 mio EUR letno zaradi nakupa dodatnih pravic do emisijskih kuponov ter oportunitetnega stroπka zaradi viπje cene lastne energije v sedanjih blokih (nižji izkoristek, viπji stroπki). Z gradnjo bloka 6 bo lažje dosežen cilj za uresniëitev obvez Slovenije do EU glede zmanjπanja izpustov toplogrednih plinov na podroëju energetike, saj se bodo specifiëne emisije CO ² ob enaki koliëini proizvedene elektriëne energije v Termoelektrarni Šoπtanj znižale za 35 odstotkov. Naloæba bo omogoëila uëinkovit prehod v nizkoogljiëno druæbo in uëinkovito umestitev razprπenih proizvodnih virov elektriëne energije v elektroenergetski sistem Slovenije. ZAKAJ GA POTREBUJE ŠALEŠKA DOLINA? Gradnja novega bloka bo prinesla pomembne koristi Termoelektrarni Šoπtanj in lokalnim skupnostim z okoljskega, gospodarskega in družbenega vidika ter bo pozitivno vplivala na trajnostni razvoj Šoπtanja in Šaleπke doline. Pri gradnji bo sodelovalo veë slovenskih podjetij, tudi izvajalci vzdrževalnih in drugih del v letih obratovanja so razliëna slovenska podjetja. Zato bo uëinek pozitiven za vse slovensko gospodarstvo. Delo bodo dobila πtevilna domaëa podjetja, poveëali se bosta kupna moë in poraba prebivalcev. Brez novega bloka bi bilo za obratovanje Teπa ni potreben. Zaradi veëjega neto izkoristka (43 odstotkov) v novem bloku 6 in s tem nižje porabe lignita bodo letne emisije ogljikovega dioksida za 35 odstotkov nižje od emisij v zdaj delujoëih petih blokih. To je πe posebej pomembno za Slovenijo zaradi izpolnjevanja zavez iz sprejetega podnebno-energetskega svežnja. Gre torej za projekt, ki je nujno potreben za slovensko energetiko in, kar je v Ëasu politiënega odloëanja posebej pomembno, v niëemer ne ogroža oziroma ne tekmuje z drugimi projekti na podroëju energetike. Nasprotno! Menim, da se projekti dopolnjujejo. Že res, da je trenutna cena elektriëne energije nižja od obiëajne. Toda to so le trenutne razmere na trgu. NiË novega ne bom dejal, Ëe povem, da je najdražja tista energija, ki je ni. In to se nam bo zgodilo, Ëe bodo razni lobiji odloëili drugaëe. DR. FRANC ŽLAHTI», VODJA SEKTORJA ZA OSKRBO Z ENERGIJO NA DIREKTORATU ZA ENERGIJO MINISTRSTVA ZA GOSPODARSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE (2010) Šesti blok na lokaciji Termoelektrarne Šoπtanj bo, tako kot so imeli to vlogo na tej lokaciji vsi agregati doslej, pomembno prispeval k zanesljivi proizvodnji elektriëne energije v regiji in s tem k sigurnemu obratovanju elektroenergetskega sistema ter k uravnoteženosti raznoliko proizvedene elektriëne energije. Prav rastoëi delež proizvedene elektriëne energije z razprπenimi viri v distribucijskem omrežju zahteva s staliπëa stabilnega delovanja elektroenergetskega sistema veëje zanesljive proizvodne enote. Z nacionalnega in tudi

8 po letu 2027 na lokaciji Termoelektrarne Šoπtanj konec proizvodnje elektriëne in toplotne energije, prav tako pa bi se zaprl Premogovnik Velenje z neizkoriπëenimi 95 milijoni ton zalog premoga. Gradnja novega bloka predstavlja tako za Šaleπko dolino, pa tudi za državo, socialno in stroπkovno primeren scenarij postopnega zapiranja Premogovnika Velenje do leta 2054, ko bo hkrati s prenehanjem delovanja bloka 6 konëana tudi premogovniπka dejavnost v Šaleπki dolini. Gradnja novega bloka Termoelektrarne Šoπtanj z moëjo 600 MW, ki bo nadomestila delovanje obstojeëih starejπih blokov z zastarelo tehnologijo in bistveno nižjimi izkoristki, je pomemben del strategije trajnostnega razvoja termoelektrarne, pa tudi Slovenije kot celote. V njej so upoπtevani vsi okoljevarstveni vidiki o zmanjπanju onesnaževanja okolja. Z gradnjo bloka 6 se bo z uporabljeno najprimernejπo tehnologijo doseglo zastavljene okoljske cilje, ki med drugim predvidevajo viπji izkoristek obratovanja celotnega termoenergetskega postroja, zamenjavo zastarele tehnologije obstojeëih blokov, najmanjπi možni 6 iznos emisij SO ², NOx in praπnih delcev v zunanji zrak, znižanje specifiëne emisije CO ² na proizvedeno enoto elektriëne energije ter s tem doseganje zakonsko predpisanih mejnih in ciljnih vrednosti onesnaženosti zunanjega zraka. Vse naπtete prednosti bodo imele pozitiven uëinek tudi na bivalne razmere prebivalcev. civilizacijskega vidika pa smo dolžni, da z naravnimi danostmi, ki smo jih v tej regiji podedovali, ravnamo umno. Velik del naravnih bogastev na podroëju naπe države smo že porabili, ker pa smo se odloëili, da se uspeπno rudarjenje v teh krajih πe nadaljuje, smo dolžni zanamcem prepustiti naravno okolje takπno, kakrπnega bi zahtevali od njih, da ga prepustijo nam. Prav vsi se moramo zavedati, da je blok 6 priložnost in izziv, ki zahteva odgovorno ravnanje. PROF. DR. FERDINAND GUBINA, FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO UNIVERZE V LJUBLJANI Zavedati se je treba, da bo po krizi poraba elektriëne energije zaëela rasti že v nekaj letih, ker se vsi novi procesi in tehnologije naslanjajo na elektriëno in ne na druge vire energije. Slovenija je doslej uvažala do 25 odstotkov elektriëne energije, uvoz pa se bo πe poveëeval z nadaljnjo rastjo njene porabe. Obnovljivi viri energije, npr. fotovoltaika in biomasa, so potencialno pomemben vir energije, na katere se je treba v prihodnosti nasloniti. Noben od obnovljivih ali jedrskih virov pa ne more v nekaj letih pokriti rastoëega primanjkljaja moëi in veë kot 2,5 TWh energije po sprejemljivi ceni. Po analizah IJS je s smotrno rabo mogoëe zmanjπati porabo elektriëne energije le za najveë 6 %. Zmanjπanje za 30 % pa bi bilo mogoëe doseëi npr. pri rabi toplotne energije. Stari proizvodni bloki v Šoπtanju so iztroπeni. Zaradi nizkega izkoristka izgubijo skoraj pol energije premoga in je skrajni Ëas za njihovo

9 KAKO NOVI BLOK URESNI»UJE OKOLJEVARSTVENE OBVEZE SLOVENIJE DO EU? Republika Slovenija se je v okviru kjotskega protokola obvezala zmanjπati emisije ogljikovega dioksida ter v celoti prenesti in izvajati zahteve Evropske unije o omejitvah emisij toplogrednih plinov. PoslediËno je bil zastavljeni cilj kjotskega protokola - znižanje emisij ogljikovega dioksida iz termoenergetike za 9 odstotkov - vidno strožji kot povpreëna nacionalna zahteva o zmanjπanju emisij za 8 odstotkov. Zaradi vse veëje potrebe po elektriëni energiji bo izpolnitev te zahteve predstavljala velik izziv, s precejπnjimi izboljπavami energetske uëinkovitosti obstojeëih proizvodnih naprav. Z gradnjo novega bloka bo lažje dosežen cilj za uresniëitev obvez Slovenije do EU glede zmanjπanja izpustov toplogrednih plinov na podroëju energetike, saj se bodo specifiëne emisije CO ² ob enaki koliëini proizvedene elektriëne energije v TEŠ znižale za 35 odstotkov. Pri tem je treba poudariti, da sta Termoelektrarna Šoπtanj kot tudi celoten energetski sektor izvzeta iz sploπnih zahtev o znižanju emisij CO ² in bosta pravice do izpustov CO ² po letu 2012 pridobila z nakupom na dražbi. Blok 6 TEŠ bo grajen v skladu s sedanjimi in prihodnjimi okoljskimi standardi EU - kot je to doloëeno v direktivi IPPC (Integrated Pollution Prevention Control - direktivi o celovitem prepreëevanju in nadzorovanju 7 ustavitev, kar predstavlja izpad prek 400 MW proizvodnje. Izstop starih enot TEŠ bi torej primanjkljaj energije πe poveëal, primanjkljaj moëi pa bi takoj narastel prek 1200 MW. To pa ni v skladu z usmeritvami EU, ki zahteva, da države, tudi Slovenija, poskrbijo za uravnoteženo bilanco pokrivanja lastne porabe elektriëne energije. TEŠ 6 zmanjπuje to odvisnost. ManjkajoËih 25 odstotkov elektriëne energije pri dodatnem izpadu starih agregatov Termoelektrarne Šoπtanj namreë samo z obnovljivimi viri zaradi omejenih naravnih danosti ni mogoëe na hitro nadomestiti. Ta možnost bi potrebovala preveë sredstev za subvencioniranje gradnje in proizvodnje, bistveno poviπanje cene elektriëne energije pa bi bilo izredno neugodno za naπe gospodarstvo. V vmesnem obdobju do dograditve ustreznih virov za pokrivanje primanjkljaja bo TEŠ 6 prevzel naloge zagotavljanja zanesljive dobave energije. Pa πe nekaj besed o strateπkem pomenu lastnih energetskih virov: Premogovnik Velenje je strateπki vir, ki bi ga najbolje izkoriπëal prav TEŠ 6. V najkrajπem Ëasu bi poveëal izkoristek premoga skoraj za dvakrat, obenem pa bistveno zmanjπal izpuste CO ². TE Šoπtanj je s svojimi agregati bistvena opora za regulacijo frekvence, zato je ob sodelovanju Dravskih elektrarn Maribor Slovenija lahko prevzela regulacijo frekvence zahodnega dela Jugoslavije ob njenem razpadu. TE Šoπtanj in JE Krπko sta edini podporni toëki za stabilno obratovanje v 400 kv in 220 kv omrežju, ki lahko vzdržujeta raven napetosti v tem delu evropskega omrežja. TEŠ 6 bi bil zgrajen na eni naπih redkih energetskih lokacij, kar bistveno poceni in pospeπi gradnjo. Z vkljuëitvijo v elektroenergetski sistem bo Sloveniji zagotavljal ustrezne sistemske storitve, ki so nujne za delovanje trga elektriëne energije.

10 onesnaževanja) in naërtovani direktivi o emisijah iz industrije. Z izbrano praπno tehnologijo in ËiπËenjem dimnih plinov, ki predstavljata za uporabo premoga v velikih kurilnih napravah primerno tehnologijo BAT (Best Available Technology), se bodo skupne emisije žveplovega dioksida, duπikovih oksidov, ogljikovega monoksida in prahu iz TEŠ po gradnji bloka 6 bistveno zmanjπale. KAJ SE BO PO DOGRADITVI NOVEGA BLOKA ZGODILO Z OBSTOJE»IMI BLOKI TEŠ? V Termoelektrarni Šoπtanj bo potrebno zaradi tehnoloπke zastarelosti obstojeëih proizvodnih naprav, ki ne dosegajo veë kriterijev sodobnih tehnologij, imajo nižje izkoristke in bolj onesnažujejo okolje, le-te postopno zaustaviti. Grajene so bile namreë v Ëasu, ko so na podroëju energetike veljale drugaëne ekoloπke omejitve in drugaëna ekonomska 8 merila. Podaljπanje njihovega obratovanja je tako s staliπëa ekonomike kot ekologije nesmotrno. Novi blok bo zgrajen 60 let od prvega in 38 let od zadnjega in bo bistveno uëinkovitejπi. Zanj izbrana tehnologija predstavlja trenutno najboljπo razpoložljivo tehnologijo za obratovalne razmere na lokaciji Termoelektrarne Šoπtanj in ob uporabi domaëega energenta iz Premogovnika Velenje. Tehnologija BAT pomeni viπji izkoristek in manjπe onesnaževanje okolja, to pa je v skladu s sodobnimi cilji energetske strategije. PROF. DR. JOŽE VORŠI», FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RA»UNALNIŠTVO IN INFORMATIKO UNIVERZE V MARIBORU Slovenske razmere pri pretvorbi v elektriëno energijo so precej slabπe kot svetovne oz. evropske, kar nam prikazuje tudi slika v nadaljevanju. Za nadaljnje zadovoljevanje sedanjih potreb bomo morali veë nadomestiti, kot zgraditi novega.

11 9 V letu 2008 je prenehal obratovati blok 2, leta 2010 bo prenehal delovati blok 1, v letu 2014 blok 3 in v letu 2016 πe blok 4. Z zaëetkom obratovanja nadomestnega bloka 6 bo na obmoëju TEŠ blok 5 preπel v hladno rezervo. Po letu 2027 bo deloval samo πe blok 6. fotografija in simulacija: Janez Jelenko Dolgoletno obdobje investicijske neaktivnosti pri gradnji energetskih objektov je Republiko Slovenijo porinilo v energetsko deficitarno državo. Predvidena (in naërtovana) niëelna rast porabe energije iz leta 1991 je pokazala zobe. Slovenski elektroenergetski sistem je za zdaj πe obvladljiv, ob 20 % uvozu, smernica Evropske unije pa je samozadostnost na podroëju elektriëne energije. Pomembno je, da bo blok 6 nadomestil dotrajane naprave in ob tem s poveëanjem izkoristka zmanjπal emisije CO ² s sedanjega povpreëja 1,25 kg / kwh na 0,87 kg / kwh. Termoelektrarna Šoπtanj predstavlja najveëjo elektrarno v slovenskem elektroenergetskem sistemu. Njena vloga je tako v letno proizvedeni elektriëni energiji kot instalirani moëi. Elektrarna simbolizira in dejansko predstavlja pomemben energetski steber za zanesljivo oskrbo Slovenije z elektriëno energijo in daje garancijo za nadaljnji gospodarski razvoj. Sta pa πe dve pomembni vpraπanji: vkljuëitev v omrežje in vkljuëitev v obratovanje. Na sploπno definiramo kot sistem neko celoto, ki jo tvorijo medsebojno funkcionalno povezani sistemski elementi. Ta definicija velja tudi za elektroenergetski sistem. Zaradi razliënih ovir (premajhnega vlaganja in nasprotovanja civilne iniciative v bližnji preteklosti) lahko za slovenski sistem podvomimo, da je res pravi. Ali je res sposoben samostojno obratovati? Ali proizvodnja pokriva porabo? Z daljnovodi napetostnih nivojev 400 in 220 kv smo povezani v interkonekcijo UCTE, ki pomaga Ëlanicam ob težavah. Naπi daljnovodi so polni zaradi trgovanja in ne služijo namenu, za katerega so bili zgrajeni.

12 IMA NOVI BLOK VSE USTREZNE DOKUMENTE ZA GRADNJO? Da. Vsa do sedaj potrebna dokumentacija in dovoljenja so pridobljena, vkljuëno z energetskim dovoljenjem, sprejeta sta bila tudi oba prostorska naërta. V novembru 2009 je bilo za blok 6 izdano okoljevarstveno soglasje. Do jeseni 2010 bo investitor pridobil πe veljavno gradbeno dovoljenje, ki bo izdano ob predložitvi podrobnih gradbenih in tehnoloπkih naërtov. Vsi postopki pridobivanja potrebnih soglasij so potekali tekoëe. Poleg zahtevanih dokumentov in dovoljenj na podlagi nacionalne zakonodaje je investitor pridobil tudi dodatna poroëila in dokumente v skladu z zahtevami Evropske banke za razvoj (EBRD) in Evropske investicijske banke (EIB). 10 JE BLOK 6 PREVELIK ZA SLOVENSKI ELEKTROENERGETSKI SISTEM? Ne, saj imajo trenutno delujoëi bloki v TEŠ 755 MW moëi, blok 6 pa bo imel 600 MW moëi. Elektroenergetski sistem Slovenije potrebuje Na najviπjem napetostnem nivoju nima slovenski sistem niti ene zanke - je radialno omrežje. Izpad RTP Podlog na najviπji napetosti pomeni razpad slovenskega sistema. VeËina porabe elektriëne energije je v Sloveniji trenutno na zahodu države, zraven pride πe prenos iz vzhodne Evrope proti Italiji. Polovica te energije teëe skozi stikaliπëe v Podlogu.»e ne bo zgrajen vod med Krπkim in BeriËevim, je priklop 1000 MW v Podlog zelo tvegan. Glede na velikost nekaterih enot v primerjavi s celotno instalirano moëjo je mogoë celo razpad tega dela interkonekcije. Potrebna je hkratna gradnja vseh delov sistema, proizvodnih enot in povezovalnih vodov. Z energetskega staliπëa ni pomembna samo koliëina energije, ki jo potrebujemo, temveë tudi Ëasovni potek rabe energije. Klimatske razmere, življenjske navade, produkcijski procesi itd. vplivajo na potek porabe, da se spreminja odvisno od letnih Ëasov, tedna in dneva.»asovni potek ima zlasti v elektroenergetiki izredno velik pomen. Temu poteku morajo biti prilagojeni energetski viri. Iz dnevnih diagramov vidimo, da se obremenitev Ëasovno zelo spreminja. Ne glede na letni Ëas opazimo v vseh krivuljah obremenitve obmoëje nizkih obremenitev in obmoëje visokih obremenitev. Nizke nastopajo ponoëi, visoke Ëez dan. Razmerje med porabo v pasu in med konico se v Sloveniji z ustavljanjem velikih industrijskih obratov veëa z vrednosti 2 na vrednost 3. Posledica tega je prav gotovo zahteva upravljavca omrežja po proizvodnji v vrπnem delu diagrama. Za ta namen so najprimernejπe akumulacijske elektrarne, ki jih v Sloveniji praktiëno ni, preërpovalne elektrarne in, ob primerni usklajenosti, veriga pretoënih elektrarn.

13 objekt moëi vsaj 600 MW, saj je presežkov elektriëne energije v Evropi vedno manj. Zato bo v prihodnjem obdobju treba raëunati z omejenimi koliëinami elektriëne energije iz uvoza, možnost le-tega pa se zmanjπuje tudi zaradi oddaljenosti proizvodnih virov in zasedenosti prenosnih poti. Ob upoπtevanju dejstva, da je ocenjeni primanjkljaj moëi za zagotovitev zadostnih proizvodnih virov elektriëne energije v dnevnih konicah med 500 in 700 MW, je torej gradnja novega bloka 6 ne le upraviëena, temveë nujna. Zgovorno potrjuje to tudi mednarodna ocena UCTE, po kateri je Slovenija v doloëenih obdobjih leta pri zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z elektriëno energijo v kritiënih situacijah odvisna od sosednjih sistemov. 11 fotografija: Emil Šterbenk PretoËne elektrarne pa so muhaste, odvisne od pretoka vode, zato morajo vedno znova pomagati agregati v Termoelektrarni Šoπtanj. Sodelovanje v trapeznem delu diagrama ni dobro za termoagregat niti zaradi izkoristka, πe manj zaradi krajπanja življenjske dobe. Sedanji agregati lahko spreminjajo obremenitev od tretjine do polne moëi, po potrebi je možno kakπnega tudi ustaviti. Nova πestka, ki bo nadomestila veë manjπih enot, lahko spreminja proizvodnjo samo od polne moëi do 45 odstotkov. Sloveniji bo primanjkovala spremenljiva proizvodnja. Holding Slovenske elektrarne mora kot lastnik Termoelektrarne Šoπtanj hkrati zaëeti postopke tudi za gradnjo novih akumulacijskih - preërpovalnih elektrarn. Velika verjetnost je tudi, da bomo v Sloveniji zgradili πe eno jedrsko elektrarno, ki je πe manj gibëna. Razmerje med enotami za proizvodnjo elektriëne energije v pasu (75 %) in med enotami za trapezno oz. vrπno proizvodnjo (25 %) ni primerno. Pokrito bomo imeli energijo v pasu in kupovali zelo drago vrπno energijo. Poskrbeti moramo tudi za ustrezno razmerje v vrstah proizvodnih enot. PROF. DR. JANEZ OMAN, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO UNIVERZE V LJUBLJANI UpraviËenost naložbe v blok 6 v TE Šoπtanj je nesporna. Slovenski elektroenergetski sistem namreë nujno potrebuje zamenjavo in posodobitev proizvodnih enot in zagotovitev rezervnih kapacitet, tako da bodo nove proizvodne enote ohranile in izboljπale sposobnosti

14 KAKŠNA BO CENA ELEKTRI»NE ENERGIJE IZ NOVEGA BLOKA? Znižanje lastne cene elektriëne energije je eden izmed najpomembnejπih ciljev gradnje bloka 6 (poleg poveëanja izkoristka in ob bistveno manjπi porabi premoga za enako koliëino proizvedene elektriëne energije (3.500 GWh) ter ob znižanju specifiëne emisije CO ² z 1,25 kg/kwh na 0,87 kg/kwh). 12 Predvidena lastna cena elektriëne energije iz bloka 6 bo za 25 do 30 odstotkov nižja od lastne cene energije iz trenutnih blokov v TEŠ in bo okrog 55 evrov za megavatno uro. V tej ceni so vkljuëeni vsi stroπki, vkljuëno s stroπki celotne koliëine kuponov CO ². Znižanje lastne cene je eden kljuënih dejavnikov, ki opraviëuje naložbo v novi blok in nadaljnje obratovanje Termoelektrarne Šoπtanj. Seveda pa ne smemo pozabiti, da se v razmerah skupnega trga z elektriëno energijo v EU prodajna cena elektriëne energije na trgu oblikuje glede na ponudbo in povpraπevanje. Ob ponovni oživitvi gospodarstva ter napovedani rasti porabe energije lahko priëakujemo ponovno rast cen, kar bo dodatno ugodno vplivalo tudi na ekonomsko upraviëenost gradnje bloka 6. Ta je sicer dokazana že danes: glede na to, da bo projekt gradnje novega bloka financiran s pomoëjo sredstev finanënih institucij (EBRD, EIB), sta njegova ekonomska upraviëenost sistema za prilagajanja in reguliranje ter zagotavljanje πe drugih sistemskih storitev. Te zahteve blok 6, v nasprotju z nekaterimi drugimi tehnologijami, v celoti izpolnjuje. Ker bo novi blok z vrhunskimi karakteristikami nadomestil stare bloke v TEŠ, ki imajo nizke izkoristke in povzroëajo visoke specifiëne emisije CO ², se bodo emisije toplogrednih plinov znižale. Tako bo država poleg zanesljive oskrbe z elektriëno energijo pridobila tudi na ekoloπkem podroëju. PROF. DR. MATIJA TUMA, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO UNIVERZE V LJUBLJANI Novi blok 600 MW v Termoelektrarni Šoπtanj je izredno dobro prilagojen potrebam slovenske termoenergetike. To si upam trditi, saj sem se ukvarjal s problemi energetike praktiëno in teoretiëno skoraj vse življenje: veë kot desetletje v πvicarski industriji in na Zvezni tehniëni visoki πoli (ETH) v Zürichu in skoraj tri desetletja v slovenski industriji in na univerzi v Ljubljani. Strokovno sem sodeloval prav z vsemi slovenskimi termoelektrarnami in veë odgovornimi vladnimi institucijami, zato potrebe slovenske energetike - gledano globalno in detajlno - zelo dobro poznam. Novi blok 600 MW ekonomsko dobro nadomeπëa stara postrojenja, glede na proizvedeno kwh elektriëne energije zmanjπuje obremenitev okolja (manjπa specifiëna poraba premoga, manjπa specifiëna poraba vode v hladilnem stolpu, relativno manjπi izpusti CO ², SO ² in NOx),

15 kot tudi izbrana tehnoloπka reπitev kljuënega pomena za pridobitev teh sredstev, kar dodatno govori v prid pravilni odloëitvi glede njegove gradnje. KAKŠNA BO PO DOGRADITVI NOVEGA BLOKA OBREMENJENOST OKOLJA? Bistvena pridobitev novejπe tehnologije, na kateri temelji gradnja bloka 6, je boljπi izkoristek energenta, torej premoga, s pomoëjo katerega Termoelektrarna Šoπtanj proizvaja elektriëno energijo. To pomeni, da bo za enako koliëino proizvedene energije porabljenih približno 30 odstotkov manj premoga, zato bodo tudi skupne emisije πkodljivih snovi v okolje nižje. Novi blok bo pri enaki koliëini proizvedene elektriëne energije emitiral v okolje 35 odstotkov manj CO ² kot trenutni bloki Termoelektrarne Šoπtanj, t.j. skoraj poldrugi milijon ton letno manj. Poleg tega se bodo znižale druge ekoloπke obremenjenosti okolja: SO ² s 400 na 200 mg/nm³, NOx s 500 na 200 mg/nm³. Znižali se bosta tudi ravni prahu in hrupa. Šesti blok bo tudi moëno prispeval k zmanjπanju skupnih emisij v ozraëje. Ocenjene emisije žveplovega dioksida, duπikovih oksidov, prahu in ogljikovega monoksida se bodo πe posebej zmanjπale po letu 2014, ko bodo bloki 1, 2, 3 in 4 zaustavljeni, blok 5 preide v hladno rezervo, blok 13 zagotavlja stabilno frekvenco elektriënega toka in predvsem: omogoëa prilagajanje proizvodnje elektriëne energije trenutnim potrebam trga, neodvisno od sonca, vetra ali toka reëne vode. V ilustracijo: Slovenija potrebuje pozimi skoraj dvakrat veë elektriëne energije kot poleti, skoraj dvakrat veë ob delavnikih kot ob nedeljah in skoraj dvakrat veë podnevi kot ponoëi! Termoelektrarna Šoπtanj ima veë kot 50-letno tradicijo in skupaj z zunanjimi sodelavci najboljπe strokovnjake na tem podroëju. So edini v slovenskem energetskem prostoru, ki so znali pravoëasno poskrbeti za vse potrebne projektne podloge. Obnove ali razπiritve pa so potrebne prav vse slovenske termoelektrarne. Predvidena specifiëna cena elektriëne energije 55,83 EUR/MWh v Termoelektrarni Šoπtanj je povsem konkurenëna. Delno viπja cena od prvotne gre v glavnem na raëun sklepanja pogodb za ta projekt pred leti, ko so investicijski stroπki v energetiki skokovito naraπëali. NaroËilo za novo elektrarno je bilo, z drugimi besedami, izdano v najbolj neugodnem Ëasu, saj so danes te cene zaradi sploπne gospodarske recesije spet nizke. Projekt postavitve bloka 600 MW je trenutno edini dozoreli projekt v Sloveniji, saj je projekt postavitve nove jedrske elektrarne πele v zasnovi: nista doloëeni niti njena moë niti tehnologija niti niso znani investicijski stroπki. Prav tako za novo jedrsko elektrarno πe ni doreëena lokacija, ni reπeno skladiπëenje odpadkov in projekt le težko izpolnjuje zahteve po variabilni proizvodnji elektriëne energije. Slovenija zaradi nestrokovne politike zelenih trenutno nima niti dovolj jedrskega strokovnega kadra. To je posledica negativistiënega razpoloženja v državi, kjer se 20 let ni smelo omeniti besede jedrska energija. Zato je tudi upadlo zanimanje mladih za poglobljeno

16 6 pa bo zaëel obratovati. Proces zmanjπevanja emisij se bo nadaljeval z nadaljnjim zniževanjem ravni proizvodnje, ko bo v letu 2027 zakljuëena πe življenska pot bloka 5 in ko bo do leta 2054 obratoval samo πe blok 6. Novi blok je projektiran in bo zgrajen tako, da bo razvojno omogoëal dograditev tehnologije zajemanja in skladiπëenja CO ². 14 fotografija: Jure Kravanja izobraževanje na tem delovnem podroëju. Danes so pa celo nekdanji zagrizeni zeleni postali zagovorniki jedrske energije. Le Ëevlje sodi naj Kopitar, je napisal Preπeren pred veë kot 150 leti Vsa leta sem bil glasen zagovornik jedrske energije in to sem ostal vse do danes. Upam pa, da bo na vladni ravni najprej ustanovljena neodvisna ekipa, ki bo kos problematiki postavitve nove jedrske elektrarne v strokovnem, ekonomskem in administrativnem pogledu. Odgovoriti bo treba na vpraπanja, kot je denimo: kakπne so mednarodne kompetence Hrvaπke v primeru gradnje na lokaciji Krπko, saj je Zagreb od Krπkega oddaljen le nekaj deset kilometrov? PROF. DR. PETER NOVAK, DEKAN VISOKE ŠOLE ZA TEHNOLOGIJO IN SISTEME Gradnja TEŠ 6, ki se pripravlja kot zamenjava dotrajanih blokov 1, 2, 3 in ustavitve bloka 4, ki po letu 2016 ne bodo smeli veë obratovati glede na okoljske predpise EU, je logiëna reπitev za prehod na nov energetski sistem, ki bo nastajal v naslednjih 50-ih letih v svetu in bo imel za osnovo elektriko, metan (plinasto gorivo) in metanol (tekoëe gorivo, oboje iz OVE). V prehodnem obdobju bo imela doloëeno vlogo tudi jedrska energija, vendar v omejenem obsegu zaradi nereπenih problemov visokoradioaktivnih odpadkov in problema proliferacije (veliko držav v razvoju naërtuje jedrsko orožje in zato potrebujejo izkuπnje z JE). TEŠ 6 predstavlja za Slovenijo trenutno najboljπo reπitev za pokrivanje elektrike iz domaëih virov v prehodu od fosilnih na obnovljive vire energije.

17 SE BO ZARADI GRADNJE BLOKA 6 RES USTAVILA GRADNJA DRUGIH ENERGETSKIH OBJEKTOV V SLOVENIJI? Ne. Zaradi gradnje novega bloka ni ogrožen nobeden od preostalih projektov. Skupina HSE tako nemoteno nadaljuje gradnjo naërtovanih objektov za proizvodnjo elektriëne energije, ki bodo na dolgi rok zagotovili energetsko neodvisnost Slovenije. Do leta 2030 namerava skupina HSE zgraditi objekte za proizvodnjo elektriëne energije iz obnovljivih virov, ki bodo proizvedli dobrih GWh na leto, kar predstavlja skoraj 2/3 proizvodnje bloka 6. Hkrati pa podpiramo tudi preostale projekte, ki ne potekajo pod okriljem skupine HSE, tako tudi gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krπkem. Naložba v novi blok je naërtovana v skladu s sprejetim dolgoroënim razvojnim naërtom skupine HSE, ki predvideva tudi obsežen naložbeni cikel v gradnjo proizvodnih zmogljivosti v obnovljive vire, predvsem hidroenergijo. Med pomembnejπe projekte sodijo gradnja verige hidroelektrarn na spodnji in srednji Savi, raziskujemo tudi možnosti trajnostne izrabe drugih slovenskih rek. Naložba v blok 6 ne ogroža drugih energetskih projektov v državi, je pa s staliπëa zagotavljanja potrebnih finanënih virov na nacionalni ravni smiseln Ëim prejπnji zaëetek gradnje. Tako bo lahko novi blok v najkrajπem možnem Ëasu zaëel obratovati, kar bo omogoëalo akumulacijo prihrankov znotraj skupine HSE za naložbe v nove projekte. 15 Prednosti gradnje TEŠ 6 so naslednje: - uporablja domaëe gorivo; - zagotavlja stabilnost elektroenergetskega sistema, ki ga JEK 1 in morebitna bodoëa JEK 2 ne moreta zagotoviti; - pri gradnji bo s % sodelovala domaëa industrija; - zagotavlja sigurno oskrbo z elektriko tudi v primerih mednarodnih zapletov pri dobavi plina; - zagotavlja najmanj 3500 delovnih mest za naslednjih 40 let (danes ni investicije, ki bi to zagotavljala, ne glede na vrsto proizvodnje); - omogoëa poveëanje izkoristka goriva za % v primerjavi s sedanjo tehnologijo; - v naslednji fazi, po izgradnji, bo omogoëena tudi sekvestracija CO ² in s tem drastiëno zmanjπanje emisij (možnosti so realne, saj se tehnologije hitro približujejo komercialnim reπitvam). Slabosti pri gradnji TEŠ 6, ki jih ne moremo zanikati, pa so: - izbrana je tehnologija, ki ne omogoëa zamenjave goriva; - emisija toplogrednih plinov se absolutno ne bo zmanjπala, vendar se bo poveëala proizvodnja elektrike; - ohranjamo klasiëna delovna mesta (vlaganja okrog evrov/delovno mesto). Te slabosti ne odtehtajo narodnogospodarskih prednosti nove sodobne elektrarne:

18 Naložba v novi blok tudi ne ogroža naložb v razprπeno proizvodnjo elektriëne energije iz obnovljivih virov energije. Slovenija ima za spodbujanje tovrstnih naložb urejen poseben mehanizem spodbud v skladu z energetskim zakonom. Po strokovnih ocenah bo prispevek dodatne razprπene proizvodnje iz obnovljivih virov do leta 2030 med 580 GWh in GWh na leto, kar predstavlja od 5 do 30 odstotkov naërtovane proizvodnje bloka 6. Prav rastoëi delež proizvedene elektriëne energije iz razprπenih virov v distribucijskem omrežju zahteva s staliπëa stabilnega delovanja elektroenergetskega sistema veëje zanesljive proizvodne enote. 16 KOLIKO STANE NALOŽBA V NOVI BLOK IN KDO JO BO FINANCIRAL? Naložba v blok 6 je 1,1 milijarde EUR, brez stroπkov financiranja pa 997 milijonov EUR. Pri tem bodo 300 milijonov EUR lastni viri HSE, 100 milijonov EUR lastni viri investitorja, to je TEŠ, 550 milijonov EUR krediti EIB, preostali krediti (EBRD, poslovne banke) ter vložek poslovnega partnerja/partnerjev pa 200 milijonov EUR. Naložba v novi blok je primerljiva s tovrstnimi naložbami v EU in po svetu ter odseva trenutne cene najsodobnejπe tehnoloπke opreme za gradnjo premogovih elektrarn. Ekonomska upraviëenost projekta je bila predmet posebne presoje finanënih institucij, - Ëe je ne zgradimo, bi morali zgraditi v tem obdobju okolju bolj prijazno plinsko-parno elektrarno enakih kapacitet. Posledica: uvoz plina za proizvodnjo elektrike je treba plaëati z izvozom, ki pa že sedaj ne zagotavlja plaëilnega ravnovesja, naπa plaëilna bilanca s tujino je negativna, zadolženost nad 40 miljard evrov, in v bližnji prihodnosti ne vidim tovarne, ki bi z izvozom lastnih izdelkov in iz domaëega materiala lahko pokrila stroπke za uvoz plina za TEŠ 6 (dodelavni posli ne prinaπajo skoraj niëesar k plaëilni bilanci). - Ëe ustavimo proizvodnjo v rudniku Velenje, izgubimo v prvi fazi morda le 2000 delovnih mest (ko bo obratovala le TEŠ 5) in po njeni ustavitvi πe nadaljnjih Za 3500 novih delovnih mest je potreben denarni vložek (po normativih, ki veljajo v EU, je treba za novo, najnižje plaëano delovno mesto, vložiti približno evrov) med 600 in 700 milijoni evrov.»e priπtejemo k temu πe investicijo v plinsko-parno elektrarno 600 MW, ki je kakih 350 evrov/kw ali 210 milijonov evrov, smo že blizu predvidene vsote investicije v TEŠ 6. Ker je, po podatkih iz»eπke analize (v The Economics of Nuclear Power, jan.2010 ), delež cene plina 42 evrov/mwh, bo letni stroπek za plin približno 150 milijonov evrov (6000 ur obratovanja).»eprav so te ocene grobe, držijo. Problem pri gradnji TEŠ 6 torej ni cena elektrike, ki je, po zgoraj navedenih analizah in ob upoπtevanju vseh stroπkov (vkljuëno s sekvestracijo CO ² ) med 6,0 in 7,8 evra/kwh ne glede na vrsto elektrarne, niti uvoz plina, problem so nova delovna mesta za 3500 ljudi in za πe najmanj toliko odvisnih družinskih Ëlanov. Trenutno nihëe v Sloveniji, niti vlada niti nihëe v gospodarstvu, nima nikakrπnega naërta, kaj bomo delali naslednjih 10 let, kaj πele 40

19 ki bodo projekt sofinancirale (Evropska investicijska banka, Evropska banka za obnovo in razvoj in druge), ter je bila glede na vse izhodiπëne pogoje ocenjena kot primerna. KAKO BO V ŠOŠTANJ PRIPELJANA OPREMA ZA NOVI BLOK? Prevoz najpomembnejπe tehnoloπke opreme je logistiëno zelo zahteven. Predvidoma naj bi veëji kosi opreme prihajali v Šoπtanj po dveh možnih poteh: s cestnim prevozom prek Luke Koper in po železnici prek Avstrije mimo Šentilja. Prvi veëji kosi opreme bodo zaëeli prihajati v Šoπtanj leta Zaradi logistiënih zahtev pri prevozu tehnoloπke opreme praviloma ne bodo potrebne dodatne naložbe v prometno infrastrukturo. ALI BO GRADNJA NOVEGA BLOKA MOTILA PREBIVALCE? Gradnja bloka 6 ne pomeni dodatnega posega v prostor, saj bo zgrajen na obstojeëi lokaciji Termoelektrarne Šoπtanj. Vsekakor bo gradnja potekala v skladu z zakonodajo, ki obvezuje izvajalce, da kar najmanj negativno vplivajo na okolje. Izvajani bodo tudi dodatni varovalni ukrepi, 17 let. TEŠ 6 pa nedvomno zagotavlja delovna mesta in prihodke za najmanj 40 let. To niso najboljπa, high tech delovna mesta, toda niso tako slabo plaëana kot v naπi predelovalni ali dodelavni industriji. Poleg tega proizvajajo dodano vrednost, ki se oplaja na domaëem trgu. Ker bo cena elektrike na trgu EU samo rasla, saj morajo nadomestiti vsaj 300 GW starih elektrarn, ekonomiënost TEŠ 6 ni vpraπljiva. Vsi bodo morali pokrivati amortizacijo novih elektrarn. Primerjati sedanje proizvodne cene zastarelega evropskega parka TE in JE, to je iz amortiziranih elektrarn, z novimi, je popolnoma zgreπeno. Kako so videti investicije v visoko tehnologijo jutriπnjega dne, pa naj pokaže gradnja tovarne za proizvodnjo sonënih celic. Za primer naj navedem ponudbo za realno gradnjo sodobne tovarne za sonëne celice v Sloveniji (proizvodnja v celoti in ne samo izdelava panelov): za letno kapaciteto 28 MW potrebujemo investicijo 134 milijonov evrov ter dobimo 132 delovnih mest (proizvodna cena 1,28 evra/w). Torej cena high tech delovnega mesta ni evrov, ampak 1 milijon evrov. To dovolj jasno pokaže, kaj pomeni govorjenje o veëji dodani vrednosti. Seveda pa lahko ponovno organiziramo inženiring tipa SMELT, ki bo imel visoko dodano vrednost, vendar je priëakovana zaposlitev veë kot 200 do 300 inženirjev komaj verjetna, poleg tega jih ne moremo pridobiti s prekvalifikacijo rudarjev v Velenju. Problem torej ni samo okolje niti samo denar, ampak predvsem Ëas, ki je potreben, da spremembe uresniëimo. Zato zgradimo TEŠ 6 Ëim hitreje, da se znebimo starih TE in sprostimo razmiπljanja, kako naprej uporabiti elektriko iz nje za najveëjo možno dodano vrednost.

20 ki jih predpisuje poroëilo o vplivih na okolje. Cestni promet bo do gradbiπëa speljan po tistih odsekih, kjer bo najmanj moteë, izvajalec bo Ëim veë materiala skuπal pripeljati po železnici. V prvi fazi gradnje bodo potekala predvsem gradbena dela, pri katerih bodo upoπtevani vsi ukrepi za zmanjπanje vplivov na okolico, medtem ko bo glavnino del predstavljala montaža tehnoloπke opreme znotraj gradbenih objektov, ki jo bodo izvajali posebej usposobljeni izvajalci. S staliπëa varnosti in prepreëevanja neugodnih vplivov na okolico bo delo na gradbiπëu ustrezno dobro zavarovano in stalno nadzorovano. Šoπtanj in njegova okolica sta tesno povezana z nenehnim razvojem gospodarstva, saj je veëina industrijskih objektov v njuni neposredni bližini. Tako je Šoπtanj prav v zadnjem obdobju doživel že veë posegov v razπiritev industrijske in javne infrastrukture, ki so jih prebivalci z razumevanjem sprejeli. 18 O poteku gradnje in napredovanju del bo javnost ves Ëas ustrezno in pravoëasno obveπëena. PROF. DR. MAKS BABUDER, ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR Poraba elektriëne energije v Sloveniji in drugod naraπëa, saj je - kot je sploπno znano - rast porabe elektriëne energije pozitivno korelirana z rastjo BDP. Drznem si napovedati, da bo Slovenija po letu 2020 potrebovala skoraj 20 TWh elektriëne energije letno, koniëna obremenitev Slovenije pa bo okrog MW. Gospodarska recesija, ki smo ji priëe, je sicer zaëasno ustavila trende rasti. Poraba se je nekoliko zmanjπala, potrebna moë pa ne. Pregled podobnih recesij iz razliënih delov sveta in Ëasovnih obdobij kaže, da se po recesiji rast elektriëne energije povrne in hitro doseže in celo preseže prejπnjo trajektorijo. Obseg ukrepov racionalne in uëinkovite rabe pri elektriëni energiji je zelo omejen. Relativni pomen elektriëne energije v primerjavi z drugimi primarnimi energenti naraπëa, πe zaradi prizadevanj po zmanjπanju uporabe nafte v transportu (elektriëni avtomobili, hibridna vozila itd.). Z nakljuënimi in zelo dragimi alternativnimi viri in razprπeno proizvodnjo (vetrne, sonëne in male hidroelektrarne...) ni mogoëe nadomestiti sistemskih elektrarn, saj moramo za vsak instalirani MW alternativnih virov zagotoviti 100-odstotno rezervo v sistemskih elektrarnah, kot je TE Šoπtanj 6. V naslednjih petnajstih letih bo potekla življenjska doba praktiëno vseh slovenskih elektrarn razen hidroelektrarn. DolgoroËno se ni

21 KDAJ BO IZ BLOKA 6 PRVI» PROIZVEDENA ELEKTRI»NA ENERGIJA? Zaradi kompleksnosti in obsežnosti bo gradnja razdeljena v veë faz. Gradbena dela se bodo zaëela z ruπenjem hladilnih stolpov blokov 1, 2 in 3 leta Od leta 2011 do 2013 bosta potekali dobava in montaža opreme. Poskusno naj bi novi blok zaëel obratovati leta 2014, ko se zaëno zagonski preizkusi bloka. To leto bo tudi prva sinhronizacija in prvië bo proizvedena elektriëna energija iz novega bloka. BLOK 6 1. Investitor Termoelektrarna Šoπtanj 2. MoË bloka 600 MW 3. SpecifiËna poraba na pragu kj/kwh 4. Cena premoga 23,18 EUR/t (2,25 EUR/GJ) 5. Ure obratovanja s polno moëjo ur/leto 6. Število zaposlenih Življenjska doba 40 let 8. Emisija CO ² 0,87 kg/kwh 9. KonËano poskusno obratovanje november mogoëe zanesti na cenovno ugoden uvoz elektriëne energije, negotovost in ceno uvoza elektriëne energije izdatno poveëujejo omejitve v prenosnih omrežjih. Na kratko: TE Šoπtanj 6 je nujna, ker nam že danes primanjkuje elektriëne energije, omogoëa nenadomestljivo sekundarno regulacijsko rezervo, so stari bloki v Šoπtanju na koncu svoje življenjske dobe in je velenjski lignit domaëi primarni strateπki vir. JANEZ JANŠA, PREDSEDNIK VLADE RS ( ) Naπ Ëas, , intervju s predsednikom vlade Janezom Janπo Po slovenski energetski bilanci je obratovanje Premogovnika predvideno do leta To je, kar se planiranja tiëe, zelo dolgo obdobje. V resolucijo o državnih projektih je vkljuëen tudi πesti blok TEŠ, za katerega je bilo prvotno izdano energetsko dovoljenje za 500 MW, zdaj pa zaradi veëje kapacitete 600 MW potrebuje novega. Energetska perspektiva doline je torej nesporna za to generacijo. Vse dogovorjeno pa bo pomenilo v prihodnjem desetletju tudi ogromne investicije.

22 Iz nekonkurenënosti v konkurenënost 2009 B 1,3 B 4 + PLT B 5 + PLT B 1,3 B 4 + PLT B 5 + PLT 82 MW, 26 % 317 MW, 34,8 % 387 MW, 35,8 % GWh 2010 B 3 B 4 + PLT B 5 + PLT B 3 B 4 + PLT B 5 + PLT 55 MW, 26 % 317 MW, 34,8 % 387 MW, 35,8 % GWh 2015 B PLT B 6 B PLT B MW, 37,6 % 600 MW, 43 % GWh B 6 B MW, 43 % GWh MAG. ANDREJ VIZJAK, MINISTER ZA GOSPODARSTVO ( ) VeËer, , Avtor: Franc Kramer S plinsko turbino do veëjega izkoristka in Ëistejπega okolja Minister Vizjak je tudi vëeraj v Šoπtanju ponovil, da gradnja bloka 6 ni le prioriteta TEŠ, ampak tudi slovenske energetike, prvega energetskega stebra HSE in tudi slovenske vlade. Zagotovil je, da bodo v holdingu z dokapitalizacijo zagotovili denar za nemoteno izvedbo tega projekta. Zato naj bi HSE prodal nekatere naložbe v drugem energetskem stebru. Denar za to gotovo je. Tudi Ëe ga ni, ga moramo z ustreznimi finanënimi konstrukcijami najti. Mislim, da gre za tako pomemben razvojni projekt, da moramo strniti moëi. KARL ERJAVEC, MINISTER ZA OKOLJE (do ) Delo - Sobotna priloga, , Avtor: Urban»ervek Ena pomembnejπih vrednot, ki jo imamo, je naπa narava Kot okoljski minister bi bil seveda veliko bolj vesel, Ëe bi namesto TEŠ gradili na primer hidroelektrarne na srednji Savi. Res pa je, da bo novi blok bistveno znižal izpuste termoelektrarne, saj zamenjuje tri stare in zastarele bloke. Gradnjo termoelektrarne tako razumem kot reπitev za prehodno obdobje, dokler ne bodo zgrajene nove hidroelektrarne ali celo drugi blok nuklearke. Vemo namreë, kakπne težave so z umeπëanjem takih projektov v prostor.

23 Publikacijo sta izdala: HSE d.o.o., Koprska ulica 92,1000 Ljubljana, in TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ d.o.o., Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoπtanj, Slika na naslovnici: Janez Jelenko Fotografije: Janez Jelenko, Emil Šterbenk, Jure Kravanja Ilustracija na naslovnici in oblikovanje: Design Katja Gaspari Leben Tisk: Mond grafika d.o.o. Naklada: izvodov

24