V skupnem poglavju je zdruæeno poslovno poroëilo za Iskro Avtoelektriko, d. d., kot obvladujoëo druæbo in za skupino Iskra Avtoelektrika.

Transcript

1

2

3

4 Letno poroëilo 2002 zajema poroëilo Iskre Avtoelektrike, d. d., in poroëilo skupine Iskra Avtoelektrika. V skupnem poglavju je zdruæeno poslovno poroëilo za Iskro Avtoelektriko, d. d., kot obvladujoëo druæbo in za skupino Iskra Avtoelektrika. RaËunovodski izkazi s pojasnili so podani loëeno v nadaljevanju, in sicer za: matiëno druæbo Iskro Avtoelektriko, d. d., skupino Iskra Avtoelektrika.

5 Vsebina LETNO PORO»ILO POMEMBNEJ I POSLOVNI REZULTATI V LETU BESEDA PREDSEDNIKA UPRAVE 3 POSLOVNO PORO»ILO ISKRE AVTOELEKTRIKE, d. d., IN SKUPINE ISKRA AVTOELEKTRIKA Iskra Avtoelektrika danes 4 Lastniπtvo druæbe 8 Vizija 10 Træenje in prodaja 11 Raziskave in razvoj 14 Investicije 17 Nabava 18 Ravnanje z ljudmi 19 Kakovost in poslovna odliënost 21 Okolje in druæba 22 NaËrtovani razvoj 24 RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI ISKRE AVTOELEKTRIKE, d. d. 26 REVIZORJEVO PORO»ILO ZA ISKRO AVTOELEKTRIKO, d. d. 57 RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI SKUPINE ISKRA AVTOELEKTRIKA 59 REVIZORJEVO PORO»ILO ZA SKUPINO ISKRA AVTOELEKTRIKA 90 PORO»ILO NADZORNEGA SVETA 91 DRUÆBE V TUJINI IN SLOVENIJI 93

6 Pomembnejπi poslovni rezultati v letu Iskra Avtoelektrika, d. d. Podatki v milijonih SIT Skupina Iskra Avtoelektrika - konsolidirano Indeks Indeks»isti prihodki od prodaje , ,18 Deleæ izvoza v prodaji 93,02 % 92,96 % 100,06 93,73 % 94,06 % 99,65 Vlaganja v razvoj , ,18 - glede na prodajo 3,5 % 3,56 % 98,31 3,96 % 3,77 % 105,04 Vlaganja v osnovna sredstva , ,40 - glede na amortizacijo 0,99 % 151,7 % 0,65 100,21 % 153,61 % 65,24 PovpreËno πtevilo zaposlenih , ,49 Sredstva druæbe , ,79 Deleæ kapitala v financiranju 46,80 % 49,38 % 94,78 40,42 % 42,78 % 94,48»isti dobiëek , ,63»ista donosnost kapitala 5,1 % 3,6 % 141,67 3,6 % 1,7 % 211,76 Pomembni dogodki, ki so nastopili po koncu poslovnega leta Januar 2003 Ustanovitev meπanega podjetja Iskra AE komponente, d. o. o., Bosna in Hercegovina: - viπina naloæbe: ,00 SIT, - lastniπki deleæ: 95 %, - dejavnost: proizvodnja komponent. Januar / februar 2003 Ustanovitev meπanega podjetja Jie Hua Iskra Co., Ltd., Kitajska: - viπina naloæbe: ,00 SIT, - lastniπki deleæ: 50 %, - dejavnost: proizvodnja avtoelektriënih izdelkov. Februar 2003 Pridobitev okoljevarstvenega certifikata ISO 14001: - Iskra Avtoelektrika, d. d., empeter pri Gorici, - Iskra Avtoelektrika Avto deli, d. o. o., Bovec, - Iskra Avtoelektrika Asing, d. o. o., - Iskra Avtoelektrika - Orodjarna, d. o. o. Marec 2003 Imenovanje nove triëlanske uprave Iskre Avtoelektrike, d. d., v sestavi: Aleπ Nemec, predsednik uprave; predsednik uprave æe v preteklem mandatu, Ivan Lisjak, Ëlan uprave; æe v preteklem mandatu Ëlan uprave za marketing in razvoj, Tadej Vidic, Ëlan uprave; predhodna funkcija: vodja sektorja kontrolinga v Iskri Avtoelektriki, d. d.

7 Beseda predsednika uprave LETNO PORO»ILO PO RECESIJI V LETU 2001, KI SE JE NADALJEVALA E V ZAËETKU LETA 2002, SMO V LANSKEM LETU PRESEGLI NA»RT PRODAJE. REALNA RAST PRODAJE V PRIMERJAVI Z LETOM 2001 JE BILA 11 %, KAR OCENJUJEMO KOT UGODEN REZULTAT. RAST JE BILA DOSEÆENA PREDVSEM Z NOVIMI PROIZVODI PRI OBSTOJE»IH IN NOVIH KUPCIH, SAJ JE BIL DELEÆ PRODAJE PROIZVODOV, STARIH DO TREH LET, V SKUPNI VREDNOSTI PRODAJE NAD 28 %. PRODAJA PROIZVODOV ISKRE AVTOELEKTRIKE, d. d., NA TUJIH TRGIH PA JE PRVI» PRESEGLA 99 %. RAST PRODAJE IN CELOVITO OBVLADOVANJE STRO KOV STA KLJUB NEUGODNEMU GIBANJU TE»AJEV NEKATERIH TUJIH VALUT PRISPEVALA K VE»JI DOBI»KONOSNOSTI PRODAJE IN DONOSNOSTI KAPITALA. Globalizacija poslovanja se nezadræno πiri in tudi Iskra Avtoelektrika, d. d., je vkljuëena v to gibanje. Zaradi prodora na nove trge in iskanja cenejπih nabavnih virov smo v letu 2002 zaëeli z aktivnostmi za ustanovitev meπanih podjetij na Kitajskem in v Bosni in Hercegovini. Tako imamo sedaj v svetu poleg petih trgovskih druæb πe πtiri meπana proizvodna podjetja. Nadaljnje ustanavljanje meπanih proizvodnih podjetij in trgovskih druæb je naërtovano tudi v naslednjih letih na hitro rastoëih trgih. VeËino trgovskih podjetij v tujini smo kadrovsko okrepili za potrebe industrijskega træenja. Tako kupcem v ZDA kot v Evropi nudimo dobave iz lokalnih skladiπë. Za poveëevanje naπih konkurenënih prednosti smo vpeljali globalizacijo nabave in zniæevali nabavne stroπke. K temu bodo prispevali na novo ustanovljeni meπani podjetji, raziskave nabavnih trgov v vzhodnoevropskih dræavah z niæjimi stroπki dela in pristop Iskre Avtoelektrike, d. d., k slovenskemu avtomobilskemu grozdu ACS (Automotive Cluster of Slovenia). Skladno s strateπkimi usmeritvami smo nadaljevali delo pri velikih marketinπkorazvojnih projektih, ki bodo omogoëali rast prodaje v prihodnosti. V odvisni druæbi v Bovcu je stekla proizvodnja paliëaste væigalne tuljave, v Komnu pa se poveëuje deleæ prodaje obdelanih ulitkov, kar vse poveëuje dodano vrednost. Razvijali smo nove proizvode in sistemske reπitve, ker se zavedamo, da je to kljuëno za nadaljnjo rast. Marketinπke aktivnosti so bile usmerjene v nastope na svetovnih sejmih in oglaπevanje v specializiranih revijah. Ob izvajanju politike odliënosti in kakovosti, uvajanju procesnega pristopa, razvoju novih proizvodov, posodabljanju tehnologij in poveëevanju proizvodnih zmogljivosti so bile za leto 2002 znaëilne organizacijske spremembe, saj sta bila sprejeta nova organiziranost delniπke druæbe s poudarkom na strateπkih poslovnih enotah in nov, stimulativen plaëni sistem. To so spremembe, ki bodo imele dolgoroëne pozitivne uëinke na poslovanje Iskre Avtoelektrike, d. d., na ustvarjalno sodelovanje in na boljπe medsebojne odnose. Predsednik uprave Aleπ Nemec

8 Iskra Avtoelektrika danes 4 Iskra Avtoelektrika, d. d., je bila ustanovljena leta 1960, ko se je zaëela prva proizvodnja avtoelektriëne opreme. Druæba je v svoji preteklosti doæivljala hiter razvoj. Ob proizvodnji so se razvile spremljajoëe dejavnosti. Tako danes Iskra Avtoelektrika, d. d., v celoti in samostojno obvladuje vse faze poslovnih procesov. Osnovni program Iskre Avtoelektrike, d. d., obsega proizvodnjo zaganjalnikov, alternatorjev, proizvodnjo elektriënih motorjev, elektronskih krmilnikov in elektronike ter proizvodnjo komponent in podsestavov na osnovi izbranih tehnologij. Delniπka druæba Iskra Avtoelektrika zaposluje 1507 ljudi, kar jo ob drugih kazalnikih uvrπëa med najveëje slovenske industrijske druæbe. Izvozna usmerjenost v vsej njeni zgodovini se skozi leta poveëuje. Tako danes druæba realizira preko 99 % prodaje osnovnega programa na razvitih trgih Evropske unije, Severne Amerike in ostalih trgih sveta. To jo uvrπëa med najveëje izvoznike v slovenskem prostoru. Z lastno prodajno mreæo in podjetji doma in v tujini pa svoje delovanje vse bolj globalizira. Delovanje s πiroko mreæo kupcev, dobaviteljev in ostalih poslovnih partnerjev preraπëa samo razumevanje in sodelovanje in se oblikuje v novo, plemenitejπe soæitje, v zadovoljstvo vseh sodelujoëih. Z zaposlenimi predstavlja druæba generator socialnega in tehnoloπkega razvoja v svojem okolju. Iskra Avtoelektrika, d. d., æe vrsto let gradi poloæaj rastoëega globalnega podjetja. Cilj druæbe ni samo ohraniti poloæaj izvoznega podjetja, temveë se kupcem na globalnih trgih pribliæati tudi z lokalno prisotnostjo. Zato je Iskra Avtoelektrika, d. d., ustanovila mreæo proizvodnih in trgovskih druæb doma in v svetu. V okviru skupine Iskra Avtoelektrika delujejo v Sloveniji in v svetu πe proizvodne, trgovske in pridruæene druæbe. Skupina kot celota zaposluje danes preko 2000 ljudi. Sestavljajo jo naslednje druæbe: PROIZVODNE DRUÆBE V SLOVENIJI Iskra Avtoelektrika Avto deli, d. o. o., Bovec Druæba uresniëuje svoje poslanstvo kot proizvajalka delov za avtomobilsko industrijo, to je proizvodov iz plastiënih mas in sestavov, pri katerih je potrebna kombinacija razliënih tehnologij, ki jih v druæbi obvladujejo na visoki kakovostni ravni. V turistiëni obëini Bovec, v Zgornjem PosoËju, zagotavlja druæba delo in socialno varnost skoraj Ëetrtini zaposlenega prebivalstva. Iskra Avtoelektrika Livarna Komen, d. o. o. Dolgoletna proizvodnja odlitkov aluminijevih zlitin poteka od leta 1992 v samostojni druæbi. Tradicija livarstva in znanje zagotavljata kakovostno oskrbo skupine in πirπega træiπëa. Iskra Avtoelektrika - Orodjarna, d. o. o. Druæba je priznana proizvajalka orodij za proizvodnjo komponent avtomobilske in drugih industrij. ZnaËilnost delovanja so partnerski odnosi s kupci in celovita podpora od razvoja do redne proizvodnje. Dolgoletne izkuπnje, tradicija, usposobljeni kadri in znanje ji omogoëajo oskrbovanje skupine in πirπega træiπëa z orodji.

9 5 Iskra Avtoelektrika Asing, d. o. o. Programski usmeritvi druæbe sta razvoj in izdelava sodobnih, visokoproduktivnih navijalnih, montaænih in kontrolnih naprav in sistemov po zahtevah znanih kupcev. Dolgoletne izkuπnje pri strojegradnji, strokovna usposobljenost ter poznavanje tehnologij in tehnoloπkih problemov omogoëajo oskrbo s posebnimi stroji in napravami za potrebe skupine in uëinkovit nastop na domaëem in tujih træiπëih. PROIZVODNE DRUÆBE V TUJINI Rezultat smelih poslovnih naërtov za uveljavljanje v svetu in globalizacijo poslovanja je tudi prenos proizvodnje v tujino. pooblaπëeni distributerji. Glavnino njihove dejavnosti predstavlja træenje proizvodov Iskre Avtoelektrike za drugo vgradnjo. Trgovske druæbe vse bolj prevzemajo tudi logistiëno in tehniëno podporo kupcem v okviru industrijskega træenja.»lani nadzornega sveta Iskre Avtoelektrike, d. d. mag. Marijan Groff, predsednik Duπan eπok Vladimir UrπiË mag. Mirko Kaluæa mag. Cvetka Perπak Oton Grapulin Trenutno delujeta: IskRa, o. o. o., Belorusija Druæba je v veëinski lasti Iskre Avtoelektrike, d. d. Deluje v Belorusiji in predstavlja lokalno proizvodnjo zaganjalnikov za potrebe beloruske industrije transportnih sredstev. SkupπËina delniëarjev je na πesti skupπëini , s sprejetjem sprememb statuta, zmanjπala πtevilo Ëlanov nadzornega sveta iz 8 na 6. Po vpisu sprememb v sodni register sta bila razreπena predstavnika delavcev, in sicer: Aleksandra Kokelj in mag. Vojko Kriæman. Iskra Autoelectric Iran, JVC, Iran Predstavlja pridruæeno druæbo na ravni skupine. Za lokalne potrebe iranskega træiπëa proizvaja alternatorje in zaganjalnike na osnovi znanja Iskre Avtoelektrike, d. d. TRGOVSKE DRUÆBE V TUJINI Iskra Autoelektrik Handelsges. mbh, NemËija Iskra UK, Ltd., Velika Britanija Iskra Autel, S.r.l., Italija Iskra AE, Inc., ZDA Iskra Autoelectrique, S.A., Francija»lani uprave Iskre Avtoelektrike, d. d. Aleπ Nemec, predsednik uprave Ivan Lisjak, Ëlan uprave za marketing in razvoj Aleksander MaruπiË, Ëlan uprave za tehnologijo in proizvodnjo Darjo StepanËiË, Ëlan uprave za finance in ekonomiko Davorin Vidrih, Ëlan uprave za kadre in sploπne zadeve Trgovske druæbe v tujini tvorijo lastno distribucijsko mreæo, ki jo dopolnjujejo

10 6 Iskra Avtoelektrika danes Lastniπki deleæi Iskre Vrednost Poslovni Avtoelektrike, d. d., kapitala izid 2002 v odstotkih v tisoëih SIT v tisoëih SIT Odvisne proizvodne druæbe Iskra Avtoelektrika Avto deli, d. o. o. Industrijska cona 3, 5230 Bovec Væigalne tuljave in plastiëne komponente Direktor: mag. Mitja Kokove 69, Iskra Avtoelektrika Livarna Komen, d. o. o. Komen 139, 6223 Komen Aluminijasti odlitki Direktor: Vojko Colja 100, Iskra Avtoelektrika - Orodjarna, d. o. o. Vrtojbenska cesta 62, 5290 empeter pri Gorici Orodja Direktor: Franc Bizjak 86, Iskra Avtoelektrika Asing, d. o. o. Vrtojbenska cesta 62, 5290 empeter pri Gorici Posebni stroji in naprave Direktor: Stanko Komel 90, IskRa, o. o. o. Ul. Gorkog 89, Grodno, Belorusija AvtoelektriËni proizvodi Direktorica: Olga Borisovna Pleshachkova 91, Odvisne trgovske druæbe Iskra Autoelectrique, S. A. ZA du Chapeau Rouge, Vannes, Francija Direktor: Philippe Garnier 60, Iskra Autel, S. r. l. Via G. Cantore, 2, Gorizia, Italija Direktor: Ivan Kenda 98, Iskra Autoelektrik Handelsges. mbh Furtbachstrasse 2b, Stuttgart, NemËija Direktor: Drago Ferfolja 100, Iskra UK, Ltd. Redlands, Ullswater Crescent, Coulsdon, Surrey CR5 2HT, Velika Britanija Direktor: Janez Vipotnik 100, Iskra AE, Inc. 10 Corbin Drive, Suite 4, Darien, CT-06820, ZDA Direktor: Richard Schwartz 90, Pridruæena druæba Iskra Autoelectric Iran, JVC No. 28, East Mirdamad Avenue, Tehran , Iran Zaganjalniki in alternatorji Direktor: Amir Jalali 40,00

11

12 Lastniπtvo druæbe 8 Nominalna vrednost celotne izdaje delnic Iskre Avtoelektrike, d. d., znaπa ,00 SIT. Druæba je izdala delnic z nominalno vrednostjo 2.000,00 SIT za delnico. Lastniπka struktura se v letu 2002 ni bistveno spreminjala. Tudi veëji delniëarji, ki imajo posamiëno veë kot 5 % delnic, niso bistveno poveëali ali zmanjπevali svojih deleæev. Iskra Avtoelektrika, d. d., ni imela lastnih delnic, pa tudi med letom jih ni pridobivala ali odtujevala. Knjigovodska vrednost delnice znaπa 6.472,92 SIT. Z delnicami Iskre Avtoelektrike, d. d., se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. Dividendna politika Iskre Avtoelektrike, d. d., zapisana v strateπkem naërtu za obdobje in , predvideva stabilno rast dividende na delnico. V letu 2001 je bila prvië izplaëana dividenda v bruto znesku 100,00 SIT za delnico, leta 2002 pa je druæba izplaëala dividendo v bruto znesku 110,00 SIT za delnico. UpraviËenci do dividende so bili delniëarji, vpisani v delniπki knjigi na dan skupπëine, Dividende so bile izplaëane Skupna vrednost finanënih naloæb v odvisne druæbe Iskre Avtoelektrike, d. d., je znaπala tisoë SIT. Lastniπki deleæi Iskre Avtoelektrike, d. d., v posameznih druæbah so navedeni v poglavju Iskra Avtoelektrika danes na strani 6. FinanËne naloæbe v odvisne druæbe predstavljajo 17,38 % v kapitalu Iskre Avtoelektrike, d. d. LASTNI KA STRUKTURA ISKRE AVTOELEKTRIKE, d. d., - STANJE ,36 % Notranji lastniki - zaposleni, bivπi zaposleni in upokojenci 21,56 % Iskra, d. d. 14,20 % Kapitalska druæba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d. 9,53 % FAE, poslovne storitve, d. o. o. 7,08 % Slovenska odπkodninska druæba, d.d. 5,59 % PID Vipa Invest, d. d. 5,55 % PID Zvon ENA, d. d. 3,06 % NFD1, investicijski sklad, d. d. 2,78 % Abanka, d. d. 1,50 % Banka Vipa, d. d. 1,48 % Nova KBM, d.d., PodroËje Nova Gorica 1,17 % Ilirika DZU, d. o. o. 1,07 % Ilirika, borzno posredniπka hiπa, d. d. 3,07 % Ostali delniëarji

13 9 Rast knjigovodske vrednosti delnic po letih Leto Knjigovodska vrednost delnice v SIT Veriæni indeks ,37 113, ,80 115, ,35 117, ,65 108, ,92 103,3 DobiËkonosnost delnic po letih Leto»isti dobiëek na delnico v SIT Veriæni indeks ,72 136, ,26 140, ,44 125, ,70 47, ,25 153,52

14 Vizija 10 Glavni dejavniki okolja, na katerih temelji strateπki naërt , so predvsem proces globalizacije in vkljuëevanje Slovenije v Evropsko unijo, vse hitrejπi razvoj informacijske druæbe ter zahteve po uporabi najsodobnejπih tehnologij in tehnik. Poleg tega je Iskra Avtoelektrika v panogah z relativno nizkimi stopnjami rasti izpostavljena nenehnim pritiskom na zniæevanje cen. Odzivi na te pritiske so lahko le novi, inovativni proizvodi in proces nenehnih izboljπav. Zaradi prevladujoëega vpliva Iskre Avtoelektrike, d. d., v skupini, smo opredelili enotno izjavo o viziji za skupino in Iskro Avtoelektriko, d. d.: Vizija skupine Iskre Avtoelektrike in hkrati Iskre Avtoelektrike, d. d., je biti: med vodilnimi svetovnimi proizvajalci enosmernih motorjev in krmilnikov za mobilno hidravliko ter drugih elektromotornih pogonskih sistemov, pomembnejπi proizvajalec zaganjalnikov in alternatorjev za gospodarska vozila, priznan proizvajalec komponent, priznan distributer za avtomobilsko industrijo in logistiëno opremo. KUPCEM HO»EMO BITI NAJBOLJ I PARTNER, ZATO BOMO POUDARJALI: F LEKSIBILNOST. O SREDOTO»ENOST H KUPCEM. K AKOVOST IN POSLOVNO ODLI»NOST. U STVARJALNO SODELOVANJE. S TRO KOVNO U»INKOVITOST. I NOVATIVNOST. Usmeritve trgovskih odvisnih druæb so: nudenje marketinπke, logistiëne in tehniëne podpore kljuënim kupcem pri træenju proizvodov za prvo vgradnjo na lokalnih trgih, træenje izdelkov za drugo vgradnjo in zagotavljanje nabavno-logistiëne podpore Iskri Avtoelektriki, d. d. Proizvodne odvisne druæbe v Sloveniji sledijo strategiji rasti predvsem na raëun kupcev izven skupine Iskra Avtoelektrika. Usmeritve proizvodnih odvisnih druæb v tujini pa temeljijo predvsem na proizvodnji zrelejπih druæin proizvodov in komponent Iskre Avtoelektrike na podroëjih z niæjo ceno delovne sile in proizvodnji proizvodov za potrebe lokalnih kupcev.

15 Træenje in prodaja LETNO PORO»ILO Leto 2002 je bilo zaznamovano z nazadovanjem svetovne gospodarske rasti. Stagnacija gospodarstva in neugodna konjunkturna gibanja na kljuënih trænih segmentih so poslediëno vplivala tudi na rezultate prodaje. Nazadovanje gospodarske rasti v letu 2001 se je zaëelo predvsem v Zdruæenih dræavah Amerike in se z zakasnitvijo pojavilo tudi na evropskih træiπëih. Recesijska dogajanja so izrazitejπa predvsem v prvem polletju in se umirjajo v drugi polovici, vendar zaznamujejo celotno poslovno leto. Zmanjπanje povpraπevanja po investicijski opremi in proizvodih avtomobilske industrije je zniæalo povpraπevanje tudi po komponentah, ki predstavljajo naπe proizvodne programe. Dodatno sta na upad povpraπevanja vplivala tudi prehod proizvodnje in nabave komponent na cenovno konkurenënejπa træiπëa Vzhodne Evrope in Daljnega vzhoda ter prodor velikih svetovnih multinacionalnih druæb na trge naπega delovanja. DELNI KA DRUÆBA ISKRA AVTOELEKTRIKA JE V LETU 2002 USTVARILA ZA MILIJONOV SIT PRODAJE OSNOVNEGA PROGRAMA, KAR PREDSTAVLJA 104,5 % REALIZACIJE LETNEGA NA»RTA IN INDEKS RASTI 116,9 V PRIMERJAVI Z LETOM 2001.»ISTI PRIHODKI OD PRODAJE PA ZNA AJO MILIJONOV SIT IN SO ZA 15,5 % VI JI OD LANSKOLETNIH. Kljub recesiji beleæimo sorazmerno ugodne, vendar v primerjavi s predhodnimi leti umirjene rasti prodaje. Zniæanje rasti prodaje zaradi zmanjπanega povpraπevanja so prepreëili predvsem novi projekti pri obstojeëih kupcih in zaëetek prodaje nekaterim novim kupcem ter ugodna prodaja na nekaterih novih trgih. H konkurenënosti je pripomoglo tudi uvajanje novih proizvodov, ki v strukturi prodaje presegajo 28 %. NajveËja rast prodaje z indeksom 119 je bila doseæena pri prvi vgradnji avtoelektrike. Ugodno se je poveëevala prodaja industrijskim odjemalcem na razvitih trgih, tako zaganjalnikov in alternatorjev, kot komponent programa sestavnih delov. K rasti sta pomembno prispevala tudi trg Irana in bistveno poveëanje prodaje v Brazilijo. Za bodoëo rast je odloëilnega pomena prodor k obstojeëim in novim kupcem z novimi generacijami proizvodov - reduktorski zaganjalniki, kompaktni alternatorji. Marketinπkorazvojno dejavnost je treba πe pospeπiti tako v obsegu kot uëinkovitosti. Posebno pozornost je treba posvetiti novim kupcem, velikim projektom in predvsem proizvajalcem veëjih dizelskih motorjev in tovornjakov. Ugodna je tudi rast prodaje pogonskih sistemov, ki je porasla z indeksom 110,2. VeËino rasti je prispevala ugodna prodaja motorjev kupcu ZF - in elektronsko komutiranih motorjev raznim kupcem. Prodaja kolektorskih motorjev je, razen nekaj izjem, v glavnem stagnirala, v celoti pa nazadovala. Razloga sta, da pri kolektorskih motorjih ni veë novih projektov, na enostavnih aplikacijah pa postaja vse bolj vpraπljiva tudi konkurenënost. Pri pogonskih sistemih sta poleg træenja klasiënih motorjev pri novih kupcih pomembni pospeπeno træenje elektronsko komutiranih motorjev in pogonov ter træenje asinhronskih motorjev in krmilnikov. Dopolnitev ponudbe

16 Træenje in prodaja 12 s pogonskimi sistemi bo v bodoëe omogoëala konkurenëno prednost in poveëevanje trænih deleæev. Pri drugi vgradnji se nadaljuje trend stabilne rasti. Letni naërt je bil rahlo preseæen, indeks rasti je znaπal 106 v primerjavi s predhodnim letom. Rast sta omogoëili predvsem osvajanje novih aplikacij proizvodov in dopolnjevanje prodajnega asortimenta iz drugih virov. Rast prodaje osnovnega programa avtoelektrike in motorjev je bila viπja, pri krmiljih pa je bil zabeleæen padec prodaje zaradi zastarelosti programa elektronskih krmilij. V podporo træenju so potekale tudi druge aktivnosti. Realiziranih je bilo veë sejemskih nastopov, organizirane marketinπke konference, izobraæevanje kupcev, izdane je bilo veë tehniëno-komercialne dokumentacije v obliki katalogov in CD-jev, izdelana dopolnjena internetna predstavitev, v razliënih medijskih oblikah vodene promocijske akcije. Vse to je namenjeno utrjevanju trænega poloæaja druæbe in veëanju razpoznavnosti blagovne znamke. Na ravni delniπke druæbe smo dopolnjevali prodajno mreæo in organizacijo druæb v veëinski lasti. Pripravljali smo ustanavljanje druæb v Bosni in Hercegovini in Kitajskem. Navedene aktivnosti opredeljujejo tudi pomembno vlogo Iskre Avtoelektrike, d. d., v okviru skupine, ki svoje delovanje v trænem in proizvodnem smislu vse bolj globalizira. Ugodne prodajne rezultate beleæimo tudi na ravni skupine. Ta je ustvarila milijonov SIT konsolidirane prodaje, kar predstavlja 15,28 % rasti v primerjavi s predhodnim letom. Iz prodaje po posameznih druæbah lahko ugotovimo, da glavnino predstavljajo predvsem programi Iskre Avtoelektrike, d. d. Pomembnejπi deleæ zajema πe proizvodnja Iskre Avtoelektrike Avto deli, d. o. o. Prodaja ostalih druæb obsega skromnejπe deleæe. Tudi na ravni skupine so bile omejitve za veëjo rast prodaje podobne kot v delniπki druæbi. Manjπe rasti so povzroëile recesija in zakasnitve nekaterih projektov pri kupcih. Tako je v Iskri Avtoelektriki Avto deli, d. o. o., projekt paliëne tuljave s firmo BOSCH stekel πele proti koncu leta in je skromno vplival na rezultate v letu OdloËilnega pomena pa bo za prodajo v letu Ugodno sta se razvijali tudi proizvodnja in prodaja v IskRi, o.o.o, za lokalne potrebe v Belorusiji. Ti bosta nadaljnjo rast doæivljali v naslednjih letih. Na ravni skupine je k celotni prodaji ugodno prispevala tudi proizvodnja v pridruæeni druæbi v Iranu. Neizpolnjevanje naërtovanih vrednosti prodaje, vendar rast v primerjavi s predhodnim letom, sta zabeleæili druæbi Iskra Avtoelektrika - Orodjarna, d. o. o. in Iskra Avtoelektrika Asing, d. o. o., Iskra Avtoelektrika Livarna Komen, d. o. o., pa je presegla naërtovane vrednosti prodaje. Pozitivne rezultate in poveëanje prodaje so dosegle tudi trgovske druæbe v tujini, ki so na ravni skupine odigrale odloëilno vlogo pri træenju, predvsem v drugi vgradnji, in vse bolj prevzemajo podporo pri træenju v prvi vgradnji.

17 13 PRODAJA ISKRE AVTOELEKTRIKE, d. d. PO DRÆAVAH V LETU 2002 NemËija: 20 % ZDA: 13 % Francija: 12 % Italija: 10 % Velika Britanija: 9 % Iran: 8 % Finska: 3 % Nizozemska: 3 % Ostalo: 22 % PRODAJA PO PROIZVODNIH DRUÆBAH V LETU 2002 Iskra Avtoelektrika, d. d.: 79,80 % Iskra Avtoelektrika Avto deli, d. o. o.: 12,00 % Iskra Avtoelektrika Livarna Komen, d. o. o.: 3,20 % Iskra Avtoelektrika - Orodjarna, d. o. o.: 2,60 % Iskra Avtoelektrika Asing, d. o. o.: 2,20 % IskRa, o. o. o.: 0,20 % KONSOLIDIRANA PRODAJA SKUPINE ISKRA AVTOELEKTRIKA PO DRÆAVAH V LETU

18 Raziskave in razvoj 14 Raziskovalno-razvojna dejavnost je sledila strateπkim poslovnim in programskim usmeritvam druæbe in skupine. S pomoëjo velikih vlaganj v raziskave in razvoj, ki so v letu 2002 dosegla v druæbi 3,5-odstotni deleæ prodaje, zagotavljamo svojim strankam uëinkovito razvojno podporo. Ker æelimo ostati okolju prijazno in inovativno podjetje, ki ustvarja najmanj 25-odstotni deleæ prodaje novih proizvodov in sistemov z visoko dodano vrednostjo, ki so v fazi uvajanja in rasti, konkurenëno sooblikujemo sodobne razvojne smeri za naslednje programe: zaganjalnike za motorje z notranjim zgorevanjem, alternatorje enosmerne nizkonapetostne elektriëne energije, nizkonapetostne kolektorske enosmerne elektromotorje in aktuatorje, asinhronske motorje za nizke napetosti, brezkontaktne elektronsko krmiljene elektromotorje s trajnimi magneti za nizke enosmerne napetosti, elektronska krmilja za asinhronske elektromotorje in brezkontaktne elektronsko komutirane motorje s trajnimi magneti, pogonske sisteme za nizke enosmerne napetosti, 42-voltne integrirane zaganjalnike generatorje. Naπi proizvodi in sistemi so sodobno zasnovani in okolju prijazni ter se odlikujejo po visokih izkoristkih, specifiënih moëeh in zanesljivosti delovanja tudi v najzahtevnejπih razmerah delovanja in uporabe. V letu 2002 razviti sodobni zaganjalniki najveëjih moëi za dizelske motorje, asinhronski motorji za elektriëne viliëarje, elektronska krmilja za asinhronske motorje in nove druæine alternatorjev nam dajejo dobro osnovo za rast prodaje in dodane vrednosti tudi v naslednjih letih. Uspeπen razvoj brezkontaktnih elektronsko krmiljenih elektromotorjev za klimatske naprave in servo volane pa nam odpira moænosti veëje prisotnosti druæbe v avtomobilski industriji. Prizadevanja za zadovoljevanje potreb in priëakovanj naπih kupcev temeljijo na najsodobnejπi raziskovalno-razvojni in informacijski opremi. UËinkovit in uspeπen razvoj dosegamo s kritiënim πtevilom visokousposobljenih in motiviranih kadrov, stalnim izobraæevanjem in z nenehnim tesnim partnerskim sodelovanjem s strankami in poslovnimi partnerji, institucijami znanja, univerzami in inπtituti. Tovrstna politika razvojno-raziskovalne dejavnosti pa zagotavlja, da svoje proizvode natanëno prilagodimo specifiënim potrebam posameznih strank, æeljam in priëakovanjem. Z UPO TEVANJEM NAJSODOBNEJ IH TEHNI»NIH, ZDRAVSTVENIH IN OKOLJEVARSTVENIH STANDARDOV, DIREKTIV IN ZAKONOV, PONUJAMO STRANKAM SODOBNE PROIZVODE, KI KAKOVOSTNO IN CENOVNO KONKUREN»NO ZADOVOLJUJEJO NJIHOVE POTREBE. PRILAGODLJIV IN U»INKOVIT RAZVOJ NAM S POMO»JO SODOBNIH RAZISKOVALNO-RAZVOJNIH ORODIJ IN ORODIJ OBVLADOVANJA KAKOVOSTI OMOGO»A OPTIMIRANJE KAKOVOSTI PROIZVODOV, STRO KOV,»ASA OD SPROÆITVE ZAMISLI DO REALIZACIJE PRVIH VZORCEV IN PROIZVODOV NA TRGU, PREDVSEM PA DOBRO PREPOZNAVANJE POTREB IN PRI»AKOVANJ KUPCEV. S TEM V VELIKI MERI PRIPOMOREMO, DA SO PROIZVODI ZANESLJIVEJ I IN PREDVSEM KONKUREN»NEJ I.

19

20 Raziskave in razvoj 16 Rast prodaje v letu 2002 je v neposredni soodvisnosti z uspeπnostjo raziskovalnega in razvojnega dela. V letu 2002 beleæimo veë kot 7-odstotno rast realiziranih razvojnih nalog v primerjavi z letom UËinkovitost in uspeπnost razvojnega dela stalno spremljamo predvsem s primerjavami rezultatov razvoja s priëakovanji kupcev in doseæki konkurence, zadovoljstvom kupcev z razvojno podporo ter z deleæem prodaje novih proizvodov v fazi uvajanja in rasti. Vsi omenjeni kazalniki so v letu 2002 porasli v primerjavi z letom Deleæa prihodkov od prodaje proizvodov, mlajπih od pet let oziroma mlajπih od treh let, pa sta dosegla vrednosti 55 % oziroma 28 %. V letu 2002 je bilo za uspeπno izvajanje razvojnih nalog in projektov precej aktivnosti in sredstev usmerjenih v kadrovsko krepitev, saj je πtevilo zaposlenih v razvojnih dejavnostih preseglo 100. Vlagali smo v izobraæevanje in usposabljanje zaposlenih, posodabljanje in πirjenje orodij in opreme za raëunalniπko konstruiranje, modeliranje in optimiranje proizvodov, hitro izdelavo prototipov, meritve in trajne teke razliënih pogonskih sistemov, alternatorjev in zaganjalnikov ter v opremo za preizkuse odpornosti proizvodov proti poviπani temperaturi in prahu. Pomembno postavko v investicijah leta 2002 predstavlja multikanalna merilna veriga za vibracije in hrup. V zadnjem Ëetrtletju 2002 smo tudi zaëeli z investicijo v posodobitev in poveëanje prostorov laboratorija za trajnostne in klimatske preskuse proizvodov. Na ravni skupine so poleg omenjenih raziskovalno-razvojnih aktivnosti v delniπki druæbi potekale πe razvojne naloge v druæbi Iskra Avtoelektrika Asing, d. o. o., pri programu montaænih naprav za elektriëne rotacijske stroje ter kontrolnih naprav za elektriëne fizikalne koliëine in brezkontaktno merjenje vibracij in hrupa, ter v druæbi Iskra Avtoelektrika - Orodjarna, d. o. o., pri programu orodij za tlaëno litje aluminija, πtancanje in hladno preoblikovanje.

21 Investicije LETNO PORO»ILO V letu 2002 smo v Iskri Avtoelektriki, d. d., nadaljevali z vlaganji v zagotovitev ciljnih proizvodnih zmogljivosti in izboljπanje sposobnosti za dobavljanje proizvodov kupcem, industrializacijo novih druæin zaganjalnikov, alternatorjev in motorjev, izboljπanje delovnih pogojev ter obvladovanje okoljevarstvenih zahtev. Glavne investicije, ki pomembno prispevajo k razπiritvi proizvodnih zmogljivosti in nadaljnjemu razvoju, so bile: oprema za proizvodnjo elektronsko komutiranih motorjev in krmilnikov, lakirnica za motorje, proizvodna oprema za izdelavo in konëno obdelavo rotorjev reduktorskih zaganjalnikov, navijalna linija statorjev alternatorjev in statorjev elektronsko komutiranih motorjev, avtomatizirana varilna celica za proizvodnjo tuljav, robotizirana struæna celica za obdelavo hladno oblikovanih delov, merilna veriga za vibracije in hrup za razvojni center, preizkuπevalnica proizvodov za potrebe razvoja. Vrednost investicij v letu 2002 je bila nad obraëunano amortizacijo in je znaπala pribliæno 6 % vrednosti prodaje. Skupina Iskra Avtoelektrika je v letu 2002 namenila za investicije v osnovna sredstva milijonov SIT. Glavnina sredstev je bila porabljena za investicije v Iskri Avtoelektriki, d. d., manjπi deleæ pa v odvisnih druæbah v Sloveniji in tujini. V odvisnih druæbah so bile investicije usmerjene v poveëevanje zmogljivosti, posodabljanje tehnologije, poveëevanje fleksibilnosti in odzivnosti ter posodobitev informacijske tehnologije za podporo poslovnemu procesu.

22 Nabava 18 Skladno s strateπkimi usmeritvami nabave smo v letu 2002 nadaljevali z globalizacijo nabavnih virov in izgradnjo mreæe dobaviteljev, ki bo tudi v bodoëe sposobna dobavljati dele ustrezne kakovosti ob konkurenënih cenah. SoËasni razvoj nabavljenih delov na osnovi dolgoroënih partnerskih povezav in zdruæevanje poslovnih procesov med dobavitelji skozi projekt ACS (Slovenski avtomobilski grozd) in preko dobaviteljev prve ravni sta postala smernici za nadaljnje izboljπevanje uëinkovitosti dobaviteljske verige. V procesu nabave in izbiri samih materialov smo poleg cenovne konkurenënosti in logistiëne podpore posebno pozornost posveëali uporabi okolju prijaznih materialov, ki manj obremenjujejo okolje in se jih da reciklirati. Dobaviteljev repromaterialov je bilo v letu , od tega 129 domaëih, uvoz pa je predstavljal 59 % celotne vrednosti nabave, ki je presegla milijonov SIT. Na ravni skupine so odvisne druæbe izvajale nabavo samostojno v odvisnosti od poloæaja, programa in okolja delovanja. Vsebine delovanja in dogajanja so praktiëno enake kot v delniπki druæbi. Nekatere trgovske druæbe v tujini so odigrale tudi vlogo posrednika pri nabavi za potrebe skupine. Gibanje cen borznih materialov in valutnih razmerij je v letu 2002 ugodno vplivalo na zniæanje nabavnih cen barvnih kovin, nasproten pa je bil trend poveëevanja nabavnih cen polizdelkov iz jekla. ZNIÆANJE STRO KOV NABAVE IN POVE»ANJE FLEKSIBILNOSTI DOBAV SMO DOSEGLI Z UVAJANJEM ALTERNATIVNIH DOBAVITELJEV IN PRENOSOM PROIZVODNJE DELOVNO INTENZIVNIH DELOV NA DOBAVITELJE. REZULTAT GLOBALIZACIJE NABAVNIH VIROV SO BILE PRVE REDNE DOBAVE SESTAVNIH DELOV IZ REPUBLIKE SRBSKE, KITAJSKE, INDIJE IN TAJVANA.

23 Ravnanje z ljudmi LETNO PORO»ILO V delniπki druæbi smo v letu 2002 zakljuëili prvi sklop aktivnosti, ki smo jih zaëeli uvajati pred tremi leti po sprejetju strategije ravnanja z ljudmi. Zaokroæili smo izobraæevanje o Ëloveku in medëloveπkih odnosih, sprejeli pravilnik o novem plaënem sistemu, ki podpira ustvarjalno sodelovanje, in nov pravilnik o inovativni dejavnosti. Tako smo ustvarili podlago za nadgrajevanje ravnanja z ljudmi in πiritev kulture ustvarjalnega sodelovanja z novimi vsebinami. Dosegli smo tisti prelom, ko je dozorelo zavedanje, da sta novo znanje in spoznanje vodili osebnega razvoja Ëloveka ter napredovanja skupine in organizacije. To lahko trdimo na temelju opazovanja zavzetosti za uëenje. Opravili smo 20,5 ure izobraæevanja za funkcionalna znanja na zaposlenega. S programom andragoπkega usposabljanja vodij v proizvodnji uvajamo izboljπan pristop za usposabljanje novih delavcev. ZA OLANJE OB DELU SMO PODELILI 61 NOVIH TIPENDIJ - S POMO»JO DRUÆBE SE OLA 106 DELAVCEV. OB KONCU LETA SMO DOSEGLI, DA SE JE IZOBRAÆEVALO 7 % ZAPOSLENIH, IN TAKO PRESEGLI POSTAVLJENI CILJ - NAJMANJ 5 % VSEH ZAPOSLENIH. SKUPAJ S 27 DELAVCI, KI SO OLANJE USPE NO ZAKLJU»ILI, IN Z USTREZNIM ZAPOSLOVANJEM SMO PRESEGLI TUDI POSTAVLJENI CILJ: POVE»ANJE POVPRE»NE STROKOVNE IZOBRAZBE. POVPRE»NO TEVILO ZAPOSLENIH V DELNI KI DRUÆBI IN SKUPINI V LETU 2002 TER POVPRE»NO TEVILO ZAPOSLENIH PO SKUPINAH GLEDE NA IZOBRAZBO STA PRIKAZANI V TABELI. Pozitivne spremembe smo dosegli v delniπki druæbi tudi pri spodbujanju prijavljanja predlogov izboljπav. V okviru projekta Iskrice smo obravnavali 305 predlogov izboljπav in poveëali πtevilo realiziranih predlogov na 134, kar predstavlja 8,9 izboljπave na 100 zaposlenih v letu Za doseæke v delniπki druæbi podeljujemo tri vrste priznanj. Podelili smo priznanja in nagrade za delo pri kakovosti in za doseæke pri inovacijski dejavnosti. Za izjemne skupinske doseæke v preteklem letu pa smo podelili sedmim skupinam priznanje Iskre Avtoelektrike, d. d. Podobno je potekalo tudi dogajanje na ravni skupine. V odvisnih druæbah je bistveno manj zaposlenih, poleg tega sta samo dve na isti lokaciji, kot je delniπka druæba. Ravnanje z ljudmi se zato prilagaja njihovim specifiënostim. Po posameznih druæbah so se osnovne kadrovskoizobraæevalne aktivnosti odvijale podobno, skupno pa je bilo usposabljanje vodilnih delavcev.

24 Ravnanje z ljudmi 20 IZOBRAÆEVANJE - TEVILO UR NA TEVILO ZAPOSLENIH V ISKRI AVTOELEKTRIKI, d.d izpopolnjevanje in πolanje ob delu izpopolnjevanje STANJE ZAPOSLENIH IN STOPNJA IZOBRAZBE NA DAN Kvalifikacija Iskra Avtoelektrika, d. d. Skupina Iskra Avtoelektrika VII/2 4 6 VII/ VI V IV III II I 7 51 Skupaj

25 Kakovost in poslovna odliënost LETNO PORO»ILO Kot je navedeno v vrednotah in predanosti odliënosti druæbe Iskra Avtolektrika, d. d., je naπ glavni smisel poslovanja izpolnjevati in presegati priëakovanja kupcev. To potrjujejo tudi njihova priznanja za kakovost v letu Posebno izstopa najviπje priznanje Johna Deerea za celovito kakovost dobav zaganjalnikov in alternatorjev. Za visoko ovrednoteno kakovost proizvodov, dobavnih rokov, tehniëne podpore pri razvoju partnerstva in obvladovanju stroπkov, nam je podelil priznanje Dobavitelj - partner. Orodjarna, d. o. o., in Iskra Avtoelektrika Asing, d. o. o., so bile opravljene ustrezne dopolnitve sistema kakovosti glede na novo izdajo standarda ISO V zadnjem letu so vsa podjetja v skupini uspeπno testirala svoje sisteme vodenja kakovosti, saj so uspeπno prestala presoje skladnosti po zahtevah standardov QS 9000 ali ISO 9000 pri certifikacijski hiπi BSI (British Standards Institution), kar je osnovni pogoj za prodajo naπih proizvodov na zahtevnih tujih trgih. Iskra Avtoelektrika, d. d., æe dolga leta uveljavlja celovito upravljanje kakovosti in poslovno odliënost. Da je pot prava, je pokazalo tudi prejeto priznanje Republike Slovenije za poslovno odliënost za leto V letu 2002 smo tako priëeli s projektom samoocene po novem modelu odliënosti EFQM za velika podjetja. Nenehne izboljπave izvaja Iskra Avtoelektrika, d. d., na vseh ravneh in v vseh organizacijskih enotah. To se odraæa v posodobitvah in nadgradnji obstojeëega sistema vodenja v letu 2002: Zaradi nadgradnje obstojeëega sistema vodenja in ob upoπtevanju zahtev standarda ISO/TS so bila v Iskri Avtoelektriki, d. d., ustrezno dopolnjena nekatera podroëja. V letu 2001 smo sistem vodenja Iskre Avtoelektrike, d. d., nadgradili z uvedbo sistema ravnanja z okoljem po standardu ISO V skladu z zahtevami standarda smo dopolnili poslovnik kakovosti z novimi poglavji o varovanju okolja. Certifikat, ki potrjuje naπo zavest in odgovorno ravnanje do okolja, smo prejeli v zaëetku leta V Iskri Avtoelektriki Avto deli, d. o. o., se je enako kot v delniπki druæbi nadaljevala nadgradnja sistema kakovosti, skladno s standardom ISO/TS Za odvisne druæbe: Iskra Avtoelektrika Livarna Komen, d. o. o., Iskra Avtoelektrika - Iskra Avtoelektrika, d. d., se zaveda, da so za doseganje zastavljenih ciljev kakovosti in poslovne odliënosti potrebni motivirani in usposobljeni zaposleni. V letu 2002 smo zato nadaljevali z obseænim programom izobraæevanja in usposabljanja za kakovost. Poleg tega smo za promocijo celovitega upravljanja kakovosti in poslovne odliënosti organizirali æe tradicionalna posveta Dan poslovne odliënosti in Dan kakovosti, ki se ju je udeleæila veëina vodilnih delavcev skupine Iskra Avtoelektrika. Ob tej priloænosti smo podelili posebne nagrade in priznanja za kakovost najboljπim posameznikom in skupinam. ODLI»NOST DRUÆBE JE ODVISNA TUDI OD ODLI»NOSTI OKOLJA, V KATEREM DELUJE, ZA KAR SI ISKRA AVTOELEKTRIKA, d. d., PRIZADEVA TUDI V SLOVENSKEM IN EVROPSKEM PROSTORU KOT»LANICA SFPO (SLOVENSKA FUNDACIJA ZA POSLOVNO ODLI»NOST) IN EFQM (EVROPSKA FUNDACIJA ZA UPRAVLJANJE KAKOVOSTI), PREK»LANOV V UPRAVNEM ODBORU SZK (SLOVENSKO ZDRUÆENJE ZA KAKOVOST) TER V OKVIRU PRSPO (PRIZNANJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA POSLOVNO ODLI»NOST).

26 Okolje in druæba 22 V letu 2002 je bilo ravnanje z okoljem v Iskri Avtoelektriki, d. d., v znamenju priprav na presojo sistema za ravnanje z okoljem in njegove certifikacije po standardu ISO ter projekta»ista proizvodnja. in surovin ter okolju prijazno delovanje in skrb za zmanjπanje πkodljivih vplivov. Ocenili smo spremembe v zadnjih petih letih in ugotovili, da se stanje na tem podroëju nenehno izboljπuje. Projekt»ista proizvodnja je potekal ob podpori vlade Republike Slovenije in Gospodarske zbornice, v njem pa je sodelovalo 13 podjetij. ZakljuËen je bil v aprilu Sodelovali smo tudi v projektu Gospodarske zbornice Slovenije Moja deæela, lepa in gostoljubna in prejeli priznanje za 1. mesto za najlepπe urejeno delovno okolje v regiji in 2. mesto za najlepπe urejeno delovno okolje v Sloveniji. V letu 2002 smo izdali okoljsko poroëilo, ki kaæe uspehe pri zmanjπevanju porabe energije, izboljπanju izrabe naravnih virov Na osnovi ugotovitev letnih okoljskih pregledov smo pripravili sezname vidikov, ki so kljuënega pomena za okolje, in smernice, ukrepe in programe za okoljsko delovanje v srednjeroënem obdobju. Uspeh tehnoloπke prenove zaradi izvedenih ukrepov se kaæe v zmanjπanju porabe naravnih virov in energije. V DECEMBRU 2002 SMO USPE NO PRESTALI PRESOJO SISTEMA ZA RAVNANJE Z OKOLJEM PO STANDARDU ISO IN ZADOSTILI ZAHTEVAM ZA IZDAJO CERTIFIKATA. PORABA VODE GLEDE NA PRODAJO (m 3 /milj. EUR) PORABA ELEKTRI»NE ENERGIJE GLEDE NA PRODAJO (MWh/milj. EUR) PORABA ENERGENTOV PO LETIH (MWh/milj. EUR) energenti skupaj srednje teæko kurilno olje UNP zemeljski plin

27 23 V priprave na presojo sistema za ravnanje z okoljem so bile na ravni skupine vkljuëene tudi druæbe, Iskra Avtoelektrika Avto deli, d. o. o., Iskra Avtoelektrika Asing, d. o. o., in Iskra Avtoelektrika - Orodjarna, d. o. o. Vse tri druæbe so uspeπno prestale presojo sistema za ravnanje z okoljem in pridobile certifikat skladnosti sistema s standardom ISO S svojimi aktivnostmi je druæba vpeta tudi v druæbeno okolje. Z rastjo proizvodnje ohranjamo stabilno zaposlitev in socialno varnost velikemu πtevilu ljudi, saj skupaj s πtirimi odvisnimi druæbami najveë zaposlujemo v severni primorski regiji. V okolju, za katero je znaëilna storitvena dejavnost, omogoëamo zaposlitev velikemu πtevilu tehniëno izobraæenih ljudi in tistim, ki jim ustreza narava dela v industrijskem okolju, od vrhunskih razvijalcev do takih, ki se niso uspeli πolsko izobraziti, pa se hoëejo priuëiti industrijskega dela v proizvodnji. Seznanjanje z delom in poklici omogoëamo dijakom in πtudentom z opravljanjem poëitniπke in strokovne prakse ter s priloænostnim delom. S Tehniπkim πolskim centrom sodelujemo pri informiranju in spodbujanju osnovnoπolcev za tehniëne poklice. Z veëjimi podjetji in obmoëno gospodarsko zbornico smo v letu 2002 ustanovili visokoπolsko srediπëe Diligentia, ki bo πirilo visokoπolsko izobraæevanje in omogoëilo mladim izobraæencem, da ostanejo v regiji. Naπi strokovni sodelavci so aktivni v okviru Slovenske fundacije za poslovno odliënost, katere soustanovitelji smo. Iskra Avtoelektrika, d. d., sodeluje tudi v Slovenskem zdruæenju za kakovost. Zaradi izboljπanja sodelovanja v dobaviteljski verigi smo soustanovili Avtomobilski grozd in se vëlanili v dva tehnoloπka parka. Ljudem v lokalnem okolju pomagamo h kakovostnejπemu æivljenju tudi s sponzoriranjem druæbenih in kulturnih aktivnosti, z donacijami humanitarnim, kulturnim in izobraæevalnim ustanovam, zdruæenjem ter manjπim πportnim klubom in druπtvom. Smo sponzorji πportnega druπtva Iskra Avtoelektrika, v njem pa so naπi zaposleni aktivni, a prostovoljni animatorji za razne πportne zvrsti. Podobno vplivajo na druæbeno okolje in ga podpirajo tudi odvisne druæbe skupine. e zlasti to velja za odvisni druæbi v Bovcu in Komnu, ki sta v gospodarsko manj razvitem okolju in sta zanj kljuënega pomena. Iskra Avtoelektrika Avto deli, d. o. o., Bovec je v letu 2002 prejela najviπje obëinsko priznanje za prispevek k razvoju kraja.

28 NaËrtovani razvoj 24 Glavni strateπki cilji Iskre Avtoelektrike, d. d., do leta 2006 so: rast vrednosti prodaje proizvodov nad milijonov SIT, donosnost kapitala nad 10 %, dodana vrednost nad 7 milijonov SIT na zaposlenca. Glavni poudarki strategij so pospeπeno uvajanje novih tehnologij asinhronskih in elektronsko komutiranih motorjev ter krmilnikov, v soëasnem razvoju z globalnimi kupci, razvoj in industrializacija reduktorskih zaganjalnikov in alternatorjev za gospodarska vozila, intenzivnejπe træenje komponent iz izbranih tehnologij, nadgradnja prodajne mreæe s tehniëno podporo kljuënim kupcem in utrjevanje strategije proizvodnje svetovnega razreda in modela poslovne odliënosti. Za uresniëevanje vizije in doseganje strateπkih ciljev smo opredelili poslovne in funkcijske strategije, katerih udejanjanje spremljamo z uravnoteæenimi izkazi. Glavni cilji iz uravnoteæenega izkaza za obvladujoëo druæbo za leto 2003 so: FinanËni vidik: NaËrtovana je rast prodaje na vrednost milijonov SIT, ob istoëasnem poveëanju donosnosti kapitala v viπini 6,5 %. ki jo v obvladujoëi druæbi merimo s proizvodnjo na zaposlenega na dan in se bo v primerjavi z letom 2002 poveëala za dobrih 7 %. K izboljπanju procesov bodo pripomogli tudi dobavitelji, zato bomo poveëali deleæa direktnih dobav naπih dobaviteljev - nad 70 % v vseh dobavah - ob hkratnem zagotavljanju ustrezne kakovosti. Vidik rasti in inovativnosti: Le z razvojem novih izdelkov, ki bodo razviti v partnerskem sodelovanju z naπimi kupci, bomo lahko zagotavljali dolgoroëno dobiëkonosno rast Iskre Avtoelektrike. Zato æelimo tudi v bodoëe ostati inovativna druæba, ki bo imela deleæ prodaje izdelkov mlajπih od treh let nad 25%. Vidik ljudi in uëenja: Poleg nenehnega dvigovanja povpreëne stopnje izobrazbe, je pomembno spodbujanje ustvarjalnega sodelovanja, zato bo leto 2003 predvsem usmerjeno v uvajanje novega plaënega sistema. Na ravni skupine zajema delniπka druæba pomembnejπi deleæ, posamezne odvisne in pridruæene druæbe pa predstavljajo manjπe deleæe oziroma podpirajo izvajanje strategij Iskre Avtoelektrike, d. d., in skupine s svojimi poslovnimi usmeritvami. Vidik kupcev: S poveëevanjem zadovoljstva kupcev bomo poveëevali prodajo in træne deleæe. Poleg ponudbe inovativnih in kakovostnih izdelkov naërtujemo izboljπanje dobav z zmanjπevanjem zamud pri dobavah. Vidik procesov: K doseganju zastavljenih ciljev bo najveë prispevalo poveëevanje produktivnosti, Tako je glavni strateπki cilj skupine rast konsolidirane prodaje v letu 2006 na milijonov SIT. Glavni cilji v letu 2003 na ravni skupine so podobni kot v delniπki druæbi, le da se dopolnjujejo s specifiënostjo delovanja posameznih odvisnih druæb. Za skupino sta v letu 2003 predvidena prodaja milijonov SIT in donosnost kapitala v viπini 6,3 %.

29

30 26 RaËunovodski izkazi s pojasnili Iskre Avtoelektrike, d. d. Bilanca stanja na dan Pojasnila SREDSTVA STALNA SREDSTVA Neopredmetena dolgoroëna sredstva DolgoroËno odloæeni stroπki poslovanja DolgoroËne premoæenjske pravice Neopredmetena dolgoroëna sredstva v pridobivanju Opredmetena osnovna sredstva ZemljiπËa in zgradbe ZemljiπËa Zgradbe Proizvajalne naprave in stroji Druge naprave in oprema Osnovna sredstva, ki se pridobivajo Predjumi za pridobitev osnovnih sredstev Opredmetena sredstva v gradnji in izdelavi DolgoroËne finanëne naloæbe Deleæi v podjetjih v skupini Deleæi v pridruæenih podjetjih DolgoroËne finanëne terjatve do pridruæenih podjetij Drugi dolgoroëni deleæi Druge dolgoroëne finanëne terjatve GIBLJIVA SREDSTVA Zaloge Material NedokonËana proizvodnja Proizvodi in trgovsko blago Predujmi za zaloge Poslovne terjatve DolgoroËne poslovne terjatve DolgoroËne poslovne terjatve do pridruæenih podjetij KratkoroËne poslovne terjatve KratkoroËne poslovne terjatve do kupcev KratkoroËne poslovne terjatve do podjetij v skupini, razen do pridruæenih podjetij KratkoroËne poslovne terjatve do pridruæenih podjetij KratkoroËne poslovne terjatve do drugih

31 27 Pojasnila KratkoroËne finanëne naloæbe KratkoroËne naloæbe v podjetjih v skupini, razen v pridruæenih podjetjih KratkoroËne naloæbe v pridruæenih podjetjih KratkoroËne finanëne naloæbe do drugih Dobroimetje pri bankah, Ëeki, gotovina Aktivne Ëasovne razmejitve ZabilanËna aktiva OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV KAPITAL Vpoklicani kapital - osnovni kapital Kapitalska rezerva Rezerve iz dobiëka Druge rezerve iz dobiëka Preneseni Ëisti poslovni izid »isti poslovni izid poslovnega leta Prevrednotovalni popravki kapitala Sploπni prevrednotovanlni popravki kapitala REZERVACIJE Druge rezervacije FinanËne in poslovne obveznosti DolgoroËne finanëne in poslovne obveznosti DolgoroËne finanëne obveznosti do bank DolgoroËne finanëne in poslovne obveznosti do drugih KratkoroËne finanëne in poslovne obveznosti KratkoroËne obveznosti na podlagi obveznic KratkoroËne finanëne obveznosti do bank KratkoroËne poslovne obveznosti na podlagi predujmov KratkoroËne poslovne obveznosti do dobaviteljev KratkoroËne finanëne in poslovne obveznosti do podjetij v skupini KratkoroËne finanëne in poslovne obveznosti do drugih Pasivne Ëasovne razmejitve ZabilanËna pasiva

32 28 Izkaz poslovnega izida za leto 2002 Pojasnila »isti prihodki od prodaje Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokonëane proizvodnje Usredstveni lastni proizvodi in storitve Drugi poslovni prihodki Stroπki blaga, materiala in storitev Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroπki porabljenega materiala Stroπki storitev Stroπki dela Stroπki plaë Stroπki socialnih zavarovanj Drugi stroπki dela Odpisi vrednosti Amortizacija in drugi prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoroënih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih Drugi poslovni odhodki Poslovni izid iz poslovanja FinanËni prihodki iz deleæev FinanËni prihodki iz deleæev v podjetjih v skupini, razen v pridruæenih podjetjih FinanËni prihodki iz deleæev v pridruæenih podjetjih Drugi finanëni prihodki iz deleæev 49 0 FinanËni prihodki iz dolgoroënih terjatev FinanËni prihodki iz dolgoroënih terjatev do pridruæenih podjetij Drugi finanëni prihodki iz dolgoroënih terjatev (s prevrednotovalnimi finanënimi prihodki) FinanËni prihodki iz kratkoroënih terjatev FinanËni prihodki iz obresti in kratkoroënih terjatev do podjetij v skupini, razen v pridruæenih podjetjih FinanËni prihodki iz obresti in kratkoroënih terjatev do pridruæenih podjetij Drugi finanëni prihodki iz obresti in kratkoroënih terjatev (s prevrednotovalnimi finanënimi prihodki) FinanËni odhodki za odpise dolgoroënih in kratkoroënih finanënih naloæb Prevrednotovalni odhodki pri finanënih naloæbah v podjetja v skupini, razen v pridruæena podjetja Prevrednotovalni odhodki pri finanënih naloæbah v pridruæena podjetja Drugi prevrednotovalni finanëni odhodki

33 29 Pojasnila FinanËni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti FinanËni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti do podjetij v skupini, razen v pridruæenih podjetjih Drugi finanëni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti Poslovni izid iz rednega delovanja Davek iz dobiëka iz rednega delovanja 0 0»isti poslovni izid iz rednega delovanja Izredni prihodki Izredni odhodki Izredni odhodki brez prevrednotovalnega popravka Izredni odhodki za prevrednotovalni popravek kapitala 0 0 Poslovni izid zunaj rednega delovanja Davek iz dobiëka zunaj rednega delovanja 0 0 Drugi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah 0 0»isti poslovni izid obraëunskega obdobja Preneseni dobiëek (prenesena izguba) PoveËanje (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobiëka po sklepu uprave BilanËni dobiëek/bilanëna izguba

34 30 Izkaz finanënega izida od do FINAN»NI TOKOVI PRI POSLOVANJU Pritoki pri poslovanju Poslovni prihodki Izredni prihodki, ki se nanaπajo na poslovanje ZaËetne manj konëne poslovne terjatve ZaËetne manj konëne aktivne Ëasovne razmejitve Odtoki pri poslovanju Poslovni odhodki brez amortizacije in dolgoroënih rezervacij Izredni odhodki, ki se nanaπajo na poslovanje Davek iz dobiëke in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih 0 0 KonËne manj zaëetne zaloge ZaËetni manj konëni poslovni dolgovi ZaËetne manj konëne pasivne kratkoroëne Ëasovne razmejitve Prebitek pritokov pri poslovanju (ali prebitek odtokov pri poslovanju) FINAN»NI TOKOVI PRI NALOÆBENJU Pritoki pri naloæbenju FinanËni prihodki, ki se nanaπajo na naloæbenje Pobotano zmanjπanje kratkoroënih finanënih naloæb Odtoki pri naloæbenju FinanËni odhodki, ki se nanaπajo na naloæbenje Pobotano poveëanje neopredmetenih dolgoroënih sredstev Pobotano poveëanje opredmetenih osnovnih sredstev Pobotano poveëanje dolgoroënih finanënih naloæb Pobotano poveëanje kratkoroënih finanënih naloæb Prebitek pritokov pri naloæbenju (ali prebitek odtokov pri naloæbenju) FINAN»NI TOKOVI PRI FINANCIRANJU Pritoki pri financiranju FinanËni prihodki, ki se nanaπajo na financiranje PoveËanje kapitala Pobotano poveëanje dolgoroënih finanënih dolgov Pobotano poveëanje kratkoroënih finanënih dolgov Odtoki pri financiranju FinanËni odhodki, ki se nanaπajo na financiranje Pobotano zmanjπanje dolgoroënih rezervacij Zmanjπanje obveznosti do lastnikov iz delitve dobiëka Prebitek pritokov pri financiranju (ali prebitek odtokov pri financiranju) KonËno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov FINAN»NI IZID V OBDOBJU ZaËetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov

35 31 Izkaz gibanja kapitala od do ZaËetno Premiki v Premiki v Premiki iz KonËno stanje kapital kapitalu kapitala stanje I. Vpoklicani kapital Osnovni kapital II. Kapitalske rezerve III. Rezerve iz dobiëka Zakonske rezerve Rezerve za lastne deleæe Statutarne rezerve Druge rezerve iz dobiëka IV. Preneseni Ëisti poslovni izid V.»isti poslovni izid poslovnega leta VI. Prevrednotovalni popravek kapitala Sploπni prevredotovalni popravek kapitala Posebni prevredotovalni popravek kapitala Skupaj

36 Pojasnila k raëunovodskim izkazom 32 Sploπna razkritja (firma in sedeæ, dejavnost, zaposleni, imena Ëlanov uprave in nadzornega sveta) so predstavljena v poslovnem poroëilu. RaËunovodske usmeritve Podlaga za sestavitev raëunovodskih izkazov RaËunovodski izkazi v tem poroëilu so sestavljeni na osnovi Slovenskih raëunovodskih standardov 2001, ki jih je izdal Slovenski inπtitut za revizijo. Pri tem so upoπtevane temeljne raëunovodske predpostavke: upoπtevanje nastanka poslovnih dogodkov, Ëasovna neomejenost delovanja ter upoπtevanje resniëne in poπtene predstavitve v razmerah spreminjanja vrednosti evra in posamiënih cen. Kakovostne znaëilnosti raëunovodskih izkazov in s tem tudi celotnega raëunovodenja so predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost. RaËunovodski izkazi za leto 2002 zaradi prehoda na nove raëunovodske standarde niso primerljivi z izkazi za leto Pri izdelavi raëunovodskih izkazov za leto 2002 se informacije za prejπnje obraëunsko obdobje niso preraëunale po novih slovenskih standardih, ampak so se podatki glede na naëin izkazovanja smiselno prikazali v ustreznih postavkah izidov, pri Ëemer se je upoπtevalo pravilo pomembnosti. Poslovni izidi preteklega obdobja so ostali nespremenjeni. RaËunovodski izkazi so sestavljeni v slovenskih tolarjih, zaokroæeni so na tisoë enot. Zaradi zaokroæevanja podatkov se lahko pri seπtevanju pojavijo raëunske razlike. Izpostavljenost in obvladovanje tveganj V Iskri Avtoelektriki, d. d., se na globalnem trgu sooëamo z vrsto poslovnih tveganj, ki jih æelimo nevtralizirati v Ëim veëji meri in s tem zagotavljati Ëimbolj stabilno poslovanje. Tveganje zaradi proizvajalëeve odgovornosti V sklopu celovitega razreπevanja zavarovanj smo sklenili pogodbo za zavarovanje proizvajalëeve odgovornosti za izdelke. Po tem zavarovanju zavarovalnica jamëi za πkodo zaradi civilnopravnih odπkodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti druæbi zaradi nesreëe, do katere bi priπlo zaradi slabega delovanja naπih izdelkov. Zavarovanje obsega tudi stroπke, ki nastanejo kot posledica odpoklica, zaradi dejanskih ali zelo verjetnih nepravilnosti na izdelkih, in πkodo v primeru, Ëe druæba doloëi izdelke neustrezne kakovosti in nastane pri odpravljanju pomanjkljivosti πkoda na stvareh (sklopih), v katere so izdelki vgrajeni. Zavarovanja so sklenjena na zavarovalne vsote, ki druæbi, ob tovrstnih stroπkih in odπkodnini, zagotavljajo v celoti ali vsaj v veëji meri nadomestitev nastalih stroπkov. Valutna tveganja V Iskri Avtoelektriki, d. d., tekoëe spremljamo izpostavljenost po posameznih valutah. Glede na træno usmeritev druæbe in zaradi velike volatilnosti ameriπkega dolarja smo v letu 2002 aktivirali mehanizme zaπëite pred valutno izpostavljenostjo v dolarjih. Za zmanjπanje izpostavljenosti v dolarjih

37 33 smo v okviru notranjih zaπëit sprejeli usmeritev za poveëanje nabave na dolarskih podroëjih. Uporabili pa smo tudi zaπëite z izvedenimi finanënimi instrumenti (terminske pogodbe) za πëitenje denarnega toka za okoli 65 % izpostavljenosti v dolarjih. Da bi zaëeli s sistemskim pristopom za πëitenje valutne izpostavljenosti, smo izdelali poseben pravilnik, ki ureja to podroëje in je zaëel veljati v februarju Obrestno tveganje Iskra Avtoelektrika, d. d., je skoraj izkljuëno izvozno usmerjena in temu je prilagojeno tudi financiranje. Glede na to, da prodajo vedno bolj πirimo na nove trge in k novim kupcem, smo v letu 2003 zaëeli celoviteje urejati zaπëite pred kreditnim tveganjem, Ëeprav πe vedno selektivno. S smo vzpostavili zavarovanje terjatev pri SID-u za 167 kupcev, ki obsegajo tudi kupce odvisnih trgovskih druæb in predstavljajo okoli 60 % skupne prodaje. PlaËilno tveganje V Iskri Avtoelektriki, d. d., si prizadevamo, da bi s Ëimbolj sprotnim poravnavanjem obveznosti do svojih upnikov zagotavljali visoko plaëilno boniteto. VeËji del posojil je deviznih posojil s spremenljivo obrestno mero, vezano na LIBOR in EURIBOR. Glede na to, da po letu 2000 obrestne mere padajo, so bili s spremenljivo obrestno mero izkoriπëeni pozitivni uëinki padanja. Zavedamo se, da se obrestne mere pribliæujejo najniæjim ravnem in da se bo v kratkem trend obrestnih mer obrnil v nasprotno smer. Zaradi izkljuëitve obrestnega tveganja bomo aktivirali zaπëite s fiksiranjem obrestnih mer, ko bomo ocenili, da se trend obraëa v nasprotno smer. Kreditno tveganje oziroma tveganje neizpolnitve nasprotne stranke V letu 2002 smo izvajali zaπëito pred kreditnim tveganjem zelo selektivno, z zavarovanjem terjatev pri Slovenski izvozna druæbi, d. d. (SID). Terjatve smo zavarovali le pri dveh kupcih, ki v skupni prodaji predstavljata zanemarljivo vrednost. V ta namen smo oblikovali likvidnostno rezervo, ki se odraæa v likvidnostnem preseæku v viπini do 1 % kratkoroënih obveznosti. Ostala zavarovanja V Iskri Avtoelektriki, d. d., imamo sklenjeno vrsto zavarovanj premoæenja in odgovornosti po dolgoroëni pogodbi z zavarovalno druæbo. Izpostavimo naj dve: poæarno zavarovanje, ki obsega zavarovanje gradbenih objektov na novo vrednost, opreme in osnovnih sredstev v pridobivanju na knjigovodsko nabavno vrednost ter zalog na flotantni naëin, zavarovanje obratovalnega zastoja zaradi poæara za trimeseëno dobo jamëenja. TeËaj in naëin preraëuna v domaëo valuto Sredstva in viri, izraæeni v tuji valuti, se v bilanci stanja na dan

38 34 preraëunajo po srednjem teëaju Banke Slovenije. Pozitivne in negativne teëajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Neopredmetena dolgoroëna sredstva Neopredmetena dolgoroëna sredstva zajemajo naloæbe v pridobljene dolgoroëne pravice do industrijske lastnine, dolgoroëno odloæene stroπke in naloæbe v dobro ime. Neopredmeteno dolgoroëno sredstvo se ob zaëetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti, v katero se vπtevajo tudi uvozne in nevraëljive nakupne dajatve. Nabavno vrednost neopredmetenega dolgoroënega sredstva, nastalega v podjetju, tvorijo stroπki, ki jih povzroëi njegova zgraditev ali izdelava, in posredni stroπki njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogoëe pripisati. Neopredmetena dolgoroëna sredstva se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo. Opredmetena osnovna sredstva Opredmeteno osnovno sredstvo se ob zaëetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njegova nakupna cena, uvozne in nevraëljive nakupne dajatve ter stroπki, ki jih je mogoëe pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, zlasti stroπki dovoza in namestitve. Pozitivna razlika med Ëisto prodajno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo odtujenega opredmetenega osnovnega sredstva se prenese med prevrednotovalne poslovne prihodke, negativna razlika pa med prevrednotovalne poslovne odhodke. Kasneje nastali stroπki v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi Stroπki, ki kasneje nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, poveëujejo njegovo nabavno vrednost, Ëe poveëujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi; pri tem stroπki, ki omogoëajo podaljπanje dobe koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva, najprej zmanjπajo do takrat obraëunani amortizacijski popravek njegove vrednosti. Popravila in vzdræevanje opredmetenih osnovnih sredstev, ki so namenjena obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi, se pripoznajo kot odhodki, kadar se pojavijo. Amortizacija Neodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva in neopredmetenega dolgoroënega sredstva se zmanjπuje z amortiziranjem. Opredmeteno osnovno sredstvo se zaëne amortizirati prvi dan naslednjega meseca po tem, ko se je zaëelo uporabljati za opravljanje dejavnosti, za katero je namenjeno. Amortizacijo druæba obraëunava posamiëno po metodi enakomernega Ëasovnega amortiziranja. Neopredmeteno dolgoroëno sredstvo se zaëne amortizirati, ko je na voljo za uporabo.

39 35 Amortizacijske stopnje temeljijo na æivljenjski dobi sredstev in znaπajo: Stopnja Gradbeni objekti 1,67-5,00 % Oprema za opravljanje osnovne dejavnosti 14,00-20,00 % Druga oprema 14,00 % Transportna oprema 14,30-15,50 % Orodja 20,00 % RaËunalniπka oprema 25,00 % Neopredmetena dolgoroëna sredstva 20,00 % Zmanjπanje vrednosti amortizirljivih sredstev zaradi oslabitve ni stroπek amortizacije, temveë prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi z amortizirljivimi sredstvi, razen Ëe je bil pri njihovi prejπnji okrepitvi poveëan prevrednotovalni popravek kapitala. V takem primeru ga je treba porabiti, preden se za razliko poveëa prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi s temi sredstvi. FinanËne naloæbe DolgoroËne finanëne naloæbe DolgoroËne finanëne naloæbe v kapital, lastniπke vrednostne papirje drugih podjetij ali dolæniπke vrednostne papirje drugih podjetij ali dræave se ob zaëetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti, ki je enaka plaëanemu znesku, poveëanem za stroπke, ki jih je mogoëe pripisati neposredno naloæbi. DolgoroËne finanëne naloæbe v kapital odvisnih in pridruæenih podjetij, ki so zajete v skupinske raëunovodske izkaze, se vrednotijo po kapitalski metodi, tako da se letno poveëujejo za tisti del Ëistega dobiëka odvisnih in pridruæenih podjetij, ki pripada obvladujoëemu podjetju. Za uëinek prevrednotenja naloæb v odvisna podjetja se poveëajo finanëni prihodki, v pridruæenih podjetjih pa prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi s temi dolgoroënimi finanënimi naloæbami. Kasneje prejeti deleæi v dobiëku zmanjπujejo prvotno izkazano poveëanje finanëne naloæbe na podlagi udeleæbe v dobiëku. DolgoroËne finanëne naloæbe v podjetja, ki niso zajeta v skupinske raëunovodske izkaze, se v posamiënih raëunovodskih izkazih vrednotijo po naloæbeni metodi in se letno ne poveëujejo za tisti Ëisti del dobiëka, ki jim pripada; nakazani deleæi v dobiëku se obravnavajo zunaj njih in poveëujejo finanëne prihodke. KratkoroËne finanëne naloæbe KratkoroËna finanëna naloæba v lastniπke vrednostne papirje drugih podjetij in dolæniπke vrednostne papirje podjetij ali dræave se ob zaëetnem merjenju ovrednoti po nabavni vrednosti. Izpeljani finanëni instrumenti za varovanje denarnega toka pred tveganjem se izkazujejo v zunajbilanëni evidenci. Del dobiëka oziroma izgube iz instrumenta za varovanje pred tveganjem se takoj pripozna neposredno kot prevrednotovalni finanëni prihodek oziroma kot finanëni odhodek.

40 36 Terjatve Zaloge Terjatve vseh vrst se ob zaëetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplaëane. Prvotne terjatve se lahko kasneje poveëajo ali pa, ne glede na prejeto plaëilo ali drugaëno poravnavo, tudi zmanjπajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo. Zaloge materiala se izvirno vrednotijo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevraëljive nakupne dajatve ter neposredni stroπki nabave. Druæba uporablja metodo stalnih cen; posebej se vodijo odmiki dejanskih nabavnih cen od stalnih cen po skupinah sorodnih stvari. Dani predujmi se v bilanci stanja izkazujejo v zvezi s stvarmi, na katere se nanaπajo. Terjatve, nominirane v tuji valuti, se konec obdobja preraëunajo po srednjem teëaju Banke Slovenije; razlika predstavlja redne finanëne prihodke ali redne finanëne odhodke. Popravki vrednosti terjatev se oblikujejo na osnovi ocene izterljivosti vsake posamezne terjatve in starostne analize ter se izkaæejo med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki obratnih sredstev. Za terjatve, pri katerih je od datuma zapadlosti preteklo veë kot leto dni, se oblikuje 100-odstotni popravek vrednosti. Za terjatve do kupcev, pri katerih se je zaëel postopek prisilne poravnave, steëaja, likvidacije ali toæbe, se takoj oblikuje 100- odstotni popravek vrednosti. DokonËni odpis terjatve se opravi na osnovi utemeljene listine v breme æe oblikovanega popravka terjatev. Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, se πtejejo kot dvomljive, Ëe se je zaradi njih zaëel sodni postopek, pa kot sporne terjatve. Zaloge trgovskega blaga se vrednotijo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevraëljive nakupne dajatve ter neposredni stroπki nabave. Zaloge nedokonëane proizvodnje in gotovih proizvodov so ovrednotene po proizvajalnih stroπkih, ki se zbirajo po stroπkovnih mestih in vsebujejo stroπke materiala, proizvodnih storitev, izdelavne plaëe, ustrezni del amortizacije, ustrezni del energije ter ustrezni del drugih proizvajalnih stroπkov. Uporablja se metoda stalnih cen, z izraëunanim odmikom od stalnih cen. Zaloge gotovih proizvodov so ovrednotene po cenah, ki so niæje od prodajnih cen. Zaloge se zaradi oslabitve prevrednotujejo, Ëe knjigovodska vrednost, vkljuëno s tisto po zadnjih dejanskih nabavnih cenah oziroma stroπkovnih cenah, presega njihovo træno vrednost. Za ugotavljanje nadomestitvene vrednosti zalog druæba analizira posamezne vrste zalog po starostni strukturi. Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo.

41 37 Denarna sredstva Denarna sredstva sestavljajo gotovina, knjiæni denar in denar na poti. Gotovina je denar v blagajni, knjiæni denar je denar na raëunih pri banki, ki se lahko uporablja za plaëevanje. Sestavljajo ga takoj razpoloæljiva denarna sredstva in denarna sredstva, vezana na odpoklic (manj kot 30 dni). Denar na poti je denar, ki se prenaπa iz blagajne na ustrezni raëun pri banki in se istega dne πe ne vpiπe kot dobroimetje pri njej. Denarno sredstvo, izraæeno v tuji valuti, se prevede v domaëo valuto po menjalnem teëaju na dan prejema. Ob koncu obdobja se denarna sredstva, izraæena v tuji valuti, prevrednotijo po srednjem teëaju Banke Slovenije. TeËajna razlika, ki se pojavi pri tem, lahko poveëa ali zmanjπa prvotno izkazano vrednost in predstavlja redni finanëni prihodek oziroma redni finanëni odhodek. Kapital Celotni kapital sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobiëka, preneseni Ëisti dobiëek iz prejπnjih let ali prenesena Ëista izguba iz prejπnjih let, prevrednotovalni popravek kapitala in prehodno πe ne razdeljeni Ëisti dobiëek ali πe ne poravnana Ëista izguba poslovnega leta. na raëun dolgoroëno vnaprej vraëunanih stroπkov oziroma odhodkov. Dolgovi Dolgovi so finanëni in poslovni, kratkoroëni in dolgoroëni. Vsi se ob zaëetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem nastanku, ki dokazujejo prejem denarnih sredstev ali poplaëilo kakega poslovnega dolga, pri poslovnih in pri dolgoroënih dolgovih prejem praviloma opredmetenih osnovnih sredstev, pri kratkoroënih pa prejem kakega proizvoda ali storitve ali opravljeno delo oziroma obraëunani stroπek, odhodek ali deleæ v poslovnem izidu. DolgoroËni dolgovi se poveëujejo za pripisane obresti ali zmanjπujejo za odplaëane zneske in morebitne drugaëne poravnave, Ëe o tem obstaja sporazum z upnikom. Knjigovodska vrednost dolgoroënih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, zmanjπani za odplaëila glavnice in prenose med kratkoroëne dolgove, dokler se ne pojavi potreba po prevrednotenju dolgoroënih dolgov. Knjigovodska vrednost kratkoroënih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, popravljeni za njihova poveëanja ali zmanjπanja, skladno s sporazumi z upniki, dokler se ne pojavi potreba po njihovem prevrednotenju. Osnovni kapital se vodi v domaëi valuti. DolgoroËne rezervacije DolgoroËne rezervacije se oblikujejo za dolgoroëne rezervacije na raëun dolgoroëno odloæenih prihodkov ali dolgoroëne rezervacije KratkoroËne in dolgoroëne obveznosti vseh vrst se v zaëetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplaëilo. Kasneje se poveëujejo s pripisanimi donosi (obresti, druga nadomestila), za katere obstaja sporazum z upnikom. Zmanjπujejo se za odplaëane zneske

42 38 in morebitne drugaëne poravnave v dogovoru z upnikom. DolgoroËne obveznosti se zmanjπujejo tudi za tisti del, ki bo moral biti poplaëan v manj kot letu dni, kar se izkazuje med kratkoroënimi obveznostmi. KratkoroËne Ëasovne razmejitve Aktivne kratkoroëne Ëasovne razmejitve zajemajo kratkoroëno odloæene stroπke (odhodke) in prehodno nezaraëunane prihodke. KratkoroËno odloæeni stroπki vsebujejo zneske, ki ob svojem nastanku πe ne bremenijo dejavnosti, s katero se podjetje ukvarja. Prehodno nezaraëunani prihodki se pojavijo, Ëe se pri ugotavljanju poslovnega izida utemeljeno upoπtevajo prihodki, podjetje pa zanje πe ni dobilo plaëila, niti jih ni zaraëunalo. Pasivne kratkoroëne Ëasovne razmejitve zajemajo vnaprej vraëunane stroπke (odhodke) in kratkoroëno odloæene prihodke. Vnaprej vraëunane stroπke sestavljajo stroπki, ki so priëakovani, pa se πe niso pojavili, in se nanaπajo na obdobje, za katero se ugotavlja poslovni izid. KratkoroËno odloæeni prihodki nastajajo, Ëe so storitve æe zaraëunane, podjetje pa jih πe ni opravilo. Prihodki se lahko kratkoroëno odloæijo tudi, ko je upraviëenost do priznanja prihodkov v trenutku prodaje πe dvomljiva. Pripoznavanje prihodkov Prihodki se pripoznajo, Ëe je poveëanje gospodarskih koristi v obraëunskem obdobju povezano s poveëanjem sredstva ali z zmanjπanjem dolga in je ga mogoëe zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznajo, ko se upraviëeno priëakuje, da bodo vodili do prejemkov, Ëe ti niso uresniëeni æe ob nastanku. Poslovni prihodki Prihodki od prodaje proizvodov, trgovskega blaga in materiala se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih v raëunih ali drugih listinah, zmanjπanih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje, tudi zaradi zgodnejπega plaëila. Prihodki od opravljenih storitev, razen od opravljenih storitev, ki vodijo do finanënih prihodkov, se merijo po prodajnih cenah dokonëanih storitev. Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavijo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoroënih sredstev, ob upoπtevanju predhodnega prevrednotovalnega popravka kapitala zaradi predhodne okrepitve sredstev. FinanËni prihodki FinanËni prihodki so prihodki iz naloæbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoroënimi in kratkoroënimi finanënimi naloæbami, pa tudi v zvezi s terjatvami. FinanËni prihodki se pripoznavajo ob obraëunu ne glede na prejemke, Ëe ne obstaja utemeljen dvom glede njihove velikosti, zapadlosti v plaëilo in poplaëljivosti. Obresti se obraëunavajo v sorazmerju s preteëenim obdobjem ter glede na neodplaëani del glavnice in veljavno obrestno mero. Dividende, doseæene v odvisnih podjetjih, se upoπtevajo, ko je obraëunan deleæ v Ëistem dobiëku odvisnih podjetij, dividende pridruæenih podjetij pa, ko so izplaëane.

43 39 Prevrednotovalni finanëni prihodki se pojavijo ob odtujitvi dolgoroënih in kratkoroënih finanënih naloæb, ob upoπtevanju predhodnega prevrednotovalnega popravka kapitala zaradi predhodne okrepitve finanënih naloæb. Izredni prihodki Izredne prihodke sestavljajo neobiëajne postavke. Pojavljajo se v dejansko nastalih zneskih. Pripoznavanje odhodkov Odhodki se pripoznajo, Ëe je zmanjπanje gospodarskih koristi v obraëunskem obdobju povezano z zmanjπanjem sredstva ali s poveëanjem dolga in ga je mogoëe zanesljivo izmeriti. Poslovni odhodki Poslovni odhodki se pripoznajo, ko se stroπki ne zadræujejo veë v vrednosti zalog proizvodov in nedokonëane proizvodnje oziroma ko je trgovsko blago prodano. Poslovni odhodki so v naëelu enaki vraëunanim stroπkom v obraëunskem obdobju, poveëanim za stroπke, ki se zadræujejo v zaëetnih zalogah proizvodov in nedokonëane proizvodnje, ter zmanjπanim za stroπke, ki se zadræujejo v konënih zalogah proizvodov in nedokonëane proizvodnje. V poslovne odhodke se vπteva tudi nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga in materiala. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pripoznavajo, ko je opravljeno ustrezno prevrednotenje, ne glede na njihov vpliv na poslovni izid. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi dolgoroënimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve. FinanËni odhodki FinanËni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naloæbenje. Pripoznajo se po obraëunu, ne glede na plaëila, ki so povezana z njimi. Prevrednotovalni finanëni odhodki se pojavijo v zvezi z dolgoroënimi in kratkoroënimi finanënimi naloæbami zaradi njihove oslabitve ter v zvezi z okrepitvijo dolgoroënih in kratkoroënih dolgov. Izredni odhodki Izredne odhodke sestavljajo neobiëajne postavke, ki se izkazujejo v dejansko nastalih zneskih. Mednje sodi tudi prevrednotovalni popravek kapitala, ki skladno s finanënim pojmovanjem kapitala ohranja njegovo kupno moë, merjeno v evrih. Izkaz finanënega izida Izkaz finanënega izida je sestavljen po posredni metodi iz podatkov bilance stanja na dan in bilance stanja na dan in iz podatkov izkaza poslovnega izida za leto 2002 ter iz dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev pritokov in odtokov in za ustrezno razëlenitev pomembnejπih postavk.

44 RazËlenitve in razkritja k raëunovodskim izkazom 40 Bilanca stanja 1. Neopredmetena dolgoroëna sredstva DolgoroËno odloæeni stroπki poslovanja DolgoroËne premoæenjske pravice Neopredmetena dolg. sredstva v pridobivanju Skupaj Neopredmetena dolgoroëna sredstva so se v primerjavi s preteklim letom poveëala za 6 %. NajveË, za 17 %, so se poveëali predujmi, sledijo pa dolgoroëno odloæeni stroπki sofinanciranja orodij s 13-odstotnim poveëanjem. V nadaljevanju je prikazano gibanje neopredmetenih osnovnih sredstev po posameznih kategorijah: DolgoroËno DolgoroËne Druga Neopredmetena Skupaj odloæeni stroπki premoæenjske neopredmetena dolg. sredstva poslovanja pravice dolg. sredstva v pridobivanju NABAVNA VREDNOST Stanje Pridobitve - nove nabave Pridobitve - aktiviranja Stanje POPRAVEK VREDNOSTI Stanje Amortizacija Stanje NEODPISANA VREDNOST Stanje Stanje PoveËanje dolgoroëno odloæenih stroπkov poslovanja se nanaπa na participacijo stroπkov razvoja in izdelave orodij, poveëanje premoæenjskih pravic pa na nakup programske opreme. Vrednost neopredmetenih dolgoroënih sredstev v pridobivanju se nanaπa predvsem na novo programsko opremo za poslovnoinformacijski sistem.

45 41 2. Opredmetena osnovna sredstva ZemljiπËa Zgradbe Proizvajalna oprema Druga oprema Opredmetena osnovna sredstva v pridobivanju Predujmi za opredmetena osnovna sredstva Skupaj Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, ki predstavlja 43,7 % vseh sredstev, je ostala na ravni prejπnjega leta. Druæba v letu 2002 ni spreminjala amortizacijskih stopenj in ni imela opredmetenih osnovnih sredstev v finanënem najemu. Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev po posameznih kategorijah je prikazano v naslednji tabeli: ZemljiπËa Zgradbe Proizvajalna Druga OS v Skupaj oprema oprema pridobivanju NABAVNA VREDNOST Stanje Pridobitve - nove nabave Pridobitve - aktiviranja Odtujitve Podaljπanje æivlj. dobe Prenos med konti Prevrednotovanje - oslabitev Stanje POPRAVEK VREDNOSTI Stanje Odtujitve Amortizacija Podaljπanje æivlj. dobe Prenos med konti Prevprednotovanje - oslabitev Stanje NEODPISANA VREDNOST Stanje Stanje Nova vlaganja se nanaπajo na posodabljanje in poveëanje zmogljivosti proizvodne opreme. Najpomembnejπa med njimi so vlaganja v: opremo za proizvodnjo zaganjalnikov v viπini tisoë SIT, opremo za proizvodnjo alternatorjev v viπini tisoë SIT, opremo za proizvodnjo motorjev v viπini tisoë SIT, opremo za izdelavo hladno oblikovanih delov v viπini tisoë SIT, orodja v vrednosti tisoë SIT.

46 42 Vrednost osnovnih sredstev v pridobivanju se nanaπa na montaæno linijo stikal AZJ v vrednosti tisoë SIT, kontrolno napravo v vrednosti tisoë SIT, montaæno linijo usmernika v vrednosti tisoë SIT ter obnovo in πiritev prostorov preizkuπevalnice za razvojne namene v vrednosti tisoë SIT. V letu 2002 je bilo prodanih za tisoë SIT osnovnih sredstev z neodpisano vrednostjo tisoë SIT, izloëenih iz uporabe zaradi iztroπenosti pa za tisoë SIT z neodpisano vrednostjo 67 tisoë SIT. V skladu s standardi je druæba opravila preliminarno cenitev indikatorjev, ki bi zahtevali okrepitev ali oslabitev nepremiënin in opreme, katere posamiëna vrednost je veëja od tisoë SIT. Cenitev sta opravila neodvisna ocenjevalca vrednosti na dan Iz poroëil izhaja, da prevrednotenje nepremiënin ni potrebno, predlagana pa je bila oslabitev doloëene opreme. Druæba je na podlagi podrobne analize sprejela sklep o oslabitvi opreme v vrednosti tisoë SIT. UËinek oslabitve je izkazan kot prevrednotovalni poslovni odhodek. Druæba ima za zavarovanje prejetih finanënih posojil zastavljenih 93,5 % nepremiënin. 3. DolgoroËne finanëne naloæbe Deleæi v podjetjih v skupini Deleæi v pridruæenih podjetjih DolgoroËne finanëne terjatve do pridruæenih podjetij Drugi dolgoroëni deleæi Druge dolgoroëne finanëne terjatve Skupaj Gibanje dolgoroënih finanënih naloæb po posameznih kategorijah je prikazano v naslednji tabeli: Naziv Deleæi Deleæi v Dolg. finanëne Drugi Druge dolg. Skupaj v podjetjih pridruæenih terjatve do dolgoroëni finanëne v skupini podjetjih pridruæenih deleæi terjatve podjetij Stanje PoveËanje Zmanjπanje Prevrednotovanje - teëajne razlike Prevrednotovanje - dobiëki /izgube Stanje

47 43 Druæba ima doma in v tujini deset odvisnih druæb in eno pridruæeno podjetje, ki so predstavljene v poslovnem poroëilu. PoveËanje deleæa v podjetjih v skupini se nanaπa na plaëilo deleæa v druæbi IskRa iz Belorusije. V letu 2002 je druæba v njej pridobila dodaten deleæ, tako da se je ta poveëal s 87 na 91 %. Deleæ je bil ob koncu leta vpisan tudi v sodni register. Druæba je vloæek vrednotila po dejanski vrednosti stvarnih in denarnih vloækov. Razlika med vplaëano in viπjo priznano vrednostjo naloæbe ni evidentirana zaradi naëela previdnosti ob priëakovanem nadaljevanju devalviranja rublja. Druæba je vse naloæbe v tujini prevrednotila s srednjim teëajem Banke Slovenije na dan Za uëinek prevrednotenja je poveëala finanëne prihodke iz teëajnih razlik v vrednosti tisoë SIT in finanëne odhodke v vrednosti tisoë SIT. Naloæbe v vsa odvisna podjetja je prevrednotila s sorazmernim deleæem dobiëka in za uëinek poveëala finanëne prihodke v vrednosti tisoë SIT. Druæba je del naloæbe v pridruæeno podjetje Iskra Autoelectric Iran v vrednosti tisoë SIT preoblikovala v dolgoroëno posojilo. Zaradi spremenjene raëunovodske usmeritve (kapitalska metoda) bi uskladitev naloæbe s sorazmernim deleæem v kapitalu pridruæenega podjetja pomenila okrepitev naloæbe v viπini tisoë SIT. Zaradi velike devalvacije iranske denarne enote rial (454 %) je bila celotna pozitivna razlika poërpana, dodatno pa je bila evidentirana oslabitev v viπini tisoë SIT. UËinek je izkazan med finanënimi odhodki. Naloæbo je druæba dodatno oslabila za tisoë SIT, kolikor znaπa sorazmerni del izgube pridruæenega podjetja v tekoëem letu. UËinek oslabitve je izkazan med prevrednotovalnimi finanënimi odhodki. DolgoroËne finanëne terjatve do pridruæenih podjetij se nanaπajo na posojilo, dano druæbi Iskra Autoelectric Iran. To je zmanjπano za anuitete, ki bodo zapadle v letu 2003 in so prikazane med kratkoroënimi finanënimi naloæbami. Nominirano je v evrih z rokom odplaëila πtiri leta in trimeseënim odplaëevanjem glavnice in obresti. Pomembnejπi drugi dolgoroëni deleæi se nanaπajo na deleæ v Iskri, d. d., v vrednosti tisoë SIT, v Cimosu Koper, d. d., v vrednosti tisoë SIT in na delnice Skupne pokojninske druæbe, d. d., v vrednosti tisoë SIT. 4. Zaloge Kosmata Popravek»ista»ista vrednost vrednosti vrednost 2002 vrednost 2001 Material NedokonËana proizvodnja Proizvodi Blago Dani predujmi za zaloge Skupaj

48 44 Zaloge so se v primerjavi s preteklim letom poveëale za 16,6 %. Najbolj so porasle zaloge materiala, in sicer za 23 %, proizvodov pa za 65,9 %. PoveËanje zalog materiala je odraz prehoda iz kooperacije v proizvodnji na nabavo materialov z viπjo stopnjo sestavljenosti, poveëanje zalog proizvodov pa odraz zagotavljanja odzivnosti za prodajo rezervnih delov. Pri inventuri zalog sta bila ugotovljena preseæek v vrednosti tisoë SIT in primanjkljaj v vrednosti tisoë SIT. Zaradi uskladitve knjigovodske vrednosti zalog s Ëisto iztræljivo vrednostjo je druæba oblikovala popravek vrednosti zalog materiala v viπini tisoë SIT in za tisoë SIT blaga. UËinek je izkazan kot prevrednotovalni poslovni odhodek obratnih sredstev. Pri ugotavljanju Ëiste iztræljive vrednosti zalog je druæba spremenila kriterije v primerjavi s preteklim letom. Ob upoπtevanju nespremenjenih kriterijev bi bil popravek vrednosti zalog materiala veëji za tisoë SIT. 5. Poslovne terjatve DolgoroËne terjatve KratkoroËne terjatve Skupaj Poslovne terjatve, ki v sredstvih druæbe predstavljajo 30,5 % vseh sredstev, so se poveëale v primerjavi s preteklim letom za 22,1%. VeËina terjatev, 86 %, se nanaπa na tuje kupce, ostale na domaëi trg. DolgoroËne terjatve Nanaπajo se na prodajo opreme pridruæenemu podjetju Iskra Autoelectric iz Irana. Terjatve so nominirane v evrih, z rokom odplaëila od dve do pet let, s trimeseënim odplaëevanjem dolga. KratkoroËne terjatve do kupcev, do podjetij v skupini in pridruæenih podjetij Kosmata Popravek»ista vred.»ista vred. vrednost vrednosti Terjatve do kupcev v dræavi Terjatve do kupcev v tujini Skupaj KratkoroËne terjatve do kupcev so se v letu 2002 poveëale za 20 %. PoveËanje terjatev do podjetij v skupini je posledica veëjih dobav izdelkov zaradi zagotavljanja pravoëasne odzivnosti pri prodaji rezervnih delov. PoveËanje stanja terjatev do drugih kupcev pa je odraz veëjega obsega prodaje in prodaje na oddaljenih novih trgih.

49 45 Ob koncu leta je bilo 22,74 % zapadlih terjatev. Terjatev, pri katerih je od datuma zapadlosti poteklo veë kot leto dni, je bilo za tisoë SIT. V letu 2002 je bil zanje dodatno oblikovan popravek vrednosti v vrednosti tisoë SIT, in sicer tisoë SIT za domaëe terjatve, tisoë SIT pa za terjatve do kupcev v tujini. UËinek oslabitve terjatev poveëuje prevrednotovalne poslovne odhodke. KratkoroËne poslovne terjatve do kupcev KratkoroËne terjatve do kupcev KratkoroËne terjatve do kupcev za obresti Skupaj KratkoroËne poslovne terjatve do podjetij v skupini KratkoroËne terjatve do podjetij v skupini (kot kupcev) KratkoroËne terjatve za obresti do podjetij v skupini Druge kratkoroëne terjatve do podjetij v skupini Skupaj KratkoroËne poslovne terjatve do pridruæenih podjetij KratkoroËne terjatve do pridruæenih podjetij (kot kupcev) KratkoroËne terjatve za obresti do podjetij v skupini KratkoroËni del dolgoroënega kredita do podjetij v skupini Skupaj KratkoroËne poslovne terjatve do drugih Preteæni del kratkoroënih terjatev do drugih se nanaπa na terjatve do dræave za vraëilo vstopnega davka na dodano vrednost v vrednosti tisoë SIT. Druæba nima poslovnih terjatev do Ëlanov uprave, Ëlanov nadzornega sveta in drugih delavcev, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe.

50 46 6. KratkoroËne finanëne naloæbe KratkoroËno dana posojila podjetjem v skupini Terjatve za obresti od danih posojil podjetjem v skupini KratkoroËni del dolgoroëno danih posojil pridruæenim podjetjem Terjatve za obresti od danih posojil pridruæenim podjetjem KratkoroËni depoziti pri bankah Terjatve za obresti od danih depozitov bankam KratkoroËno dana posojila drugim KratkoroËni del dolgoroëno danih posojil Druge kratkoroëne naloæbe Skupaj KratkoroËni depoziti pri bankah se nanaπajo na dva depozita, nominirana v tolarjih, z enoletno vezavo. Druge kratkoroëne naloæbe pa zajemajo dve terminski pogodbi za varovanje pred valutnimi tveganji. 7. Aktivne Ëasovne razmejitve Vrednosti aktivnih Ëasovnih razmejitev se nanaπajo na vnaprej plaëane stroπke za leto Kapital Vpoklicani kapital - osnovni kapital Kapitalske rezerve Druge rezerve iz dobiëka Preneseni Ëisti poslovni izid »isti poslovni izid poslovnega leta Sploπni prevrednotovalni popravek kapitala Skupaj Osnovni kapital druæbe sestavlja navadnih delnic enega razreda po nominalni vrednosti 2.000,00 SIT. Delnice so v celoti vplaëane. Rezerve druæbe sestavljajo kapitalske rezerve in rezerve iz dobiëka. Kapitalske rezerve predstavljajo 14,94 % osnovnega kapitala, zato druæba ni oblikovala zakonskih rezerv. Na podlagi sklepa skupπëine druæbe se je ugotovljeni bilanëni dobiëek leta 2001 uporabil za izplaëilo dividend v viπini tisoë SIT, za prenos v druge rezerve iz dobiëka v viπini tisoë SIT, v enaki viπini pa je ostal nerazporejen. Uprava druæbe je 50 % Ëistega dobiëka poslovnega leta 2002 razporedila v druge rezerve iz dobiëka.

51 47 Kapitalske rezerve in druge rezerve iz dobiëka se lahko uporabljajo za namene iz 60. Ëlena Zakona o gospodarskih druæbah. Ker se teëaj evra do tolarja v letu 2002 ni poveëal za veë kot 5,5 %, skladno s Slovenskimi raëunovodskimi standardi prevrednotenje postavk kapitala ni potrebno. Ob usklajevanju kapitala z rastjo teëaja evra bi bil poslovni izid druæbe niæji za tisoë SIT, ob usklajevanju z rastjo cen æivljenjskih potrebπëin pa za tisoë SIT. Druæba v letu 2002 ni pridobivala in odsvajala lastnih delnic.»isti dobiëek na delnico znaπa 314,25 SIT. 9. Rezervacije Stanje Oblikovanje»rpanje Stanje DolgoroËne rezervacije za brezplaëno prejeta OS DolgoroËne rezervacije za ekoloπko sanacijo DolgoroËne rezervacije za linijo Bosch Druge dolgoroëne rezervacije Skupaj Druæba je v letu 2001 pri sestavi raëunovodskih izkazov napaëno prikazala stanje rezervacij za linijo Bosch na dan To je bilo za tisoë SIT prenizko, ker je bil znesek pomotoma prikazan med obveznostmi do dobaviteljev. NapaËen prikaz ni imel vpliva na poslovni izid. DolgoroËne rezervacije za ekoloπko sanacijo Rezervacije so bile Ërpane za obraëunano amortizacijo osnovnih sredstev iz projekta sanacije ËiπËenja odpadnih voda. DolgoroËne rezervacije za linijo Bosch»rpanje dolgoroënih rezervacij, ki so bile oblikovane ob nakupu omenjene linije, se nanaπa na pokrivanje pogodbenih stroπkov provizije, ki jih druæba plaëuje v skladu s pogodbo, in sicer v viπini 8 % od prodaje izdelkov, ustvarjenih s to opremo. Druge dolgoroëne rezervacije Rezervacije so bile oblikovane v letu Nanaπajo se na pokrivanje izgube pri prodaji poslovno nepotrebnega objekta v Ljubljani. Ta je bil v letu 1999 prodan, vendar je bil zaradi neurejenega zemljiπkoknjiænega stanja del kupnine zadræan (8,2 % celotne vrednosti). V enakem razmerju so bile v letu 1999 Ërpane rezervacije, ostanek se nanaπa na πe ne prodani del.

52 DolgoroËne finanëne in poslovne obveznosti DolgoroËno dobljena posojila pri bankah doma DolgoroËno dobljena posojila pri bankah v tujini DolgoroËno dobljena posojila pri drugih DolgoroËne poslovne obveznosti do drugih Skupaj PoveËanje dolgoroënih finanënih obveznosti za 27 % se nanaπa na najemanje dolgoroënih posojil za financiranje investicij v osnovna sredstva, poveëanega obsega tekoëega poslovanja in skrajπevanja rokov plaëil dobaviteljem. DolgoroËna posojila, dobljena pri bankah, so nominirana v evrih, z rokom odplaëila od pet do sedem let ter trimeseënim oziroma πestmeseënim odplaëevanjem glavnice. Vrednost dolgoroënih posojil, dobljenih pri domaëih bankah, z rokom dospelosti, daljπim od pet let, znaπa tisoë SIT. Druæba ima vsa dolgoroëna posojila pri bankah zavarovana z menicami, posojila v vrednosti tisoë SIT (skupaj z zapadlim delom dolgoroënih posojil, ki so izkazana med kratkoroënimi finanënimi obveznostmi) pa so dodatno zavarovana πe z zastavo nepremiënin. DolgoroËno dobljena posojila pri drugih so nominirana v tolarjih, s πtiriletnim moratorijem in πestletnim odplaëevanjem. Zavarovana so z menicami. 11. KratkoroËne finanëne in poslovne obveznosti KratkoroËne finanëne obveznosti do bank KratkoroËno dobljena posojila pri domaëih bankah Obveznost za obresti od finanënih posojil KratkoroËni del dolgoroëno dobljenih posojil pri bankah Skupaj Vsa kratkoroëno dobljena posojila pri domaëih bankah so nominirana v tolarjih in zavarovana z menicami, vezavo depozita in zastavo terjatev.

53 49 KratkoroËne poslovne obveznosti do dobaviteljev KratkoroËne obveznosti do drugih dobaviteljev KratkoroËne obveznosti za obresti KratkoroËne obveznosti za nezaraëunano blago Skupaj Zmanjπanje stanja obveznosti do dobaviteljev za 11,3 % je odraz rednejπega plaëevanja obveznosti. KratkoroËne finanëne in poslovne obveznosti do podjetij v skupini KratkoroËne finanëne obveznosti do podjetij v skupini Obveznost za obresti do povezanih podjetij KratkoroËne obveznosti do podjetij v skupini kot dobaviteljev KratkoroËne obveznosti za obresti do podjetij v skupini Skupaj Druæba ima obveznosti za kratkoroëno dobljeno posojilo do odvisne druæbe Iskra Asing, d. o. o. Posojilo ni zavarovano in je nominirano v tolarjih. KratkoroËne finanëne in poslovne obveznosti do drugih KratkoroËni del dolgoroëno dobljenih posojil pri drugih KratkoroËne obveznosti do delavcev KratkoroËne obveznosti do dræave Druge kratkoroëne obveznosti Skupaj Pasivne Ëasovne razmejitve NajveËji deleæ kratkoroëno odloæenih prihodkov, v viπini tisoë SIT, se nanaπa na obraëunane, a neplaëane zamudne obresti do kupcev, v viπini tisoë SIT pa na obraëunane in neplaëane stroπke reklamacij.

54 ZabilanËna sredstva/obveznosti Hipoteke Garancije in poroπtva Terminske pogodbe Zaloge ZemljiπËa Skupaj Hipoteke se nanaπajo na dana jamstva z zastavo nepremiënin za prejeta posojila pri bankah. Vrednost neodplaëanega dela zavarovanih posojil znaπa tisoë SIT. Vrednost hipotek je evidentirana po poπteni vrednosti. Garancije in poroπtva v vrednosti tisoë SIT se nanaπajo na poroπtva za posojila, ki so jih najele odvisne druæbe, banëna garancija v vrednosti tisoë SIT je dana Carinski upravi Republike Slovenije za plaëevanje carine in davka na dodano vrednost ob uvozu, tisoë SIT pa zadeva garancije dobaviteljem doma in v tujini. Vrednosti terminskih pogodb se nanaπajo na obveznosti za prodajo ameriπkih dolarjev in nakup evrov. VeËina zalog zadeva vrednost drobnega inventarja v uporabi. Izkaz poslovnega izida Izkaz poslovnega uspeha je izdelan po vrstah stroπkov. Na osnovi stroπkovnega raëunovodstva je pripravljen tudi prikaz stroπkov po funkcionalnih skupinah »isti prihodki od prodaje in usredstveni lastni proizvodi Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala Proizvajalni stroπki prodanih proizvodov Kosmati poslovni izid od prodaje Stroπki prodajanja Stroπki sploπnih dejavnosti Prevrednotovalni poslovni odhodki Drugi poslovni prihodki Poslovni izid iz poslovanja

55 51 14.»isti prihodki od prodaje »isti prihodki od prodaje, od tega: skupaj proizvodi skupaj storitve skupaj blago skupaj material »isti prihodki od prodaje, od tega: prodaja na domaëem trgu prodaja na tujem trgu »isti prihodki iz prodaje so bili v letu 2002 za 15,5 % veëji kot v predhodnem letu. VeËina, 93 %, je bila doseæena s prodajo na tujem trgu. 15. Drugi poslovni prihodki Prihodki od kompenzacij in subvencij Prihodki od porabe rezervacij Ostali prihodki - najemnine Prevrednotovalni poslovni prihodki Skupaj Poslovni odhodki Poslovni odhodki so bili v letu 2002 veëji za 15,7 %, vendar so naraπëali poëasneje kot prihodki iz poslovanja. 16. Stroπki blaga, materiala in storitev Nabavna vrednost prodanega blaga Stroπki materiala Stroπki storitev Skupaj

56 52 Na spremenjeno strukturo stroπkov blaga, materiala in storitev sta v najveëji meri vplivala spremenjena struktura prodaje izdelkov in prehod iz kooperacije v proizvodnji na nabavo materialov. Tako so se stroπki materiala poveëali za 22,6 %, stroπki storitev pa so se zmanjπali za 3,5 %. V nadaljevanju je podrobneje prikazana Ëlenitev posameznih vrst stroπkov materiala in storitev. Stroπki materiala Stroπki osnovnega materiala Stroπki pomoænega materiala Stroπki porabljene energije Stroπki nadomestnih delov in materiala za vzdræevanje Stroπki drobnega inventarja Popisne razlike pri materialu Stroπki pisarniπkega materiala in strokovne literature Drugi stroπki materiala Skupaj Stroπki storitev Stroπki proizvodnih storitev Stroπki prevoznih storitev Stroπki storitev vzdræevanja Stroπki najemnin Nadomestila stroπkov delavcem Stroπki plaëilnega prometa in banë. str., zavarovalne premije Stroπki intelektualnih in osebnih storitev Stroπki sejmov, oglaπevanja in reprezentance Storitve fiziënih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti Stroπki drugih storitev Skupaj Stroπki dela PlaËe in nadomestila plaë zaposlenim Dajatve za zagotavljanje socialne varnosti Drugi stroπki dela Davki na plaëe Skupaj

57 53 Zaposleni nimajo nobenih zahtevkov po izplaëilih do druæbe, ki bi jim druæba nasprotovala, prav tako ni tovrstne odprte toæbe do druæbe. V letu 2002 niso bile oblikovane rezervacije za morebitne bodoëe zahtevke zaposlenih. V nadaljevanju so prikazani prejemki nekaterih kategorij zaposlenih in Ëlanov nadzornega sveta. Vsi zneski so v bruto vrednostih. tevilo zaposl. PlaËe PovraËila stroπkov** Sejnine Uprava Ostali zaposleni* »lani nadzornega sveta Skupaj *Ostali zaposleni so tisti, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe. ** PovraËila stroπkov zajemajo dnevnice, prenoënine in potne stroπke sluæbenih potovanj. V letu 2002 zgoraj navedenim kategorijam zaposlenih druæba ni odobravala predujmov, posojil ali poroπtev. Prav tako ni bilo tovrstnih terjatev iz preteklih let. NihËe od Ëlanov nadzornega sveta nima dodatnih pogodbenih odnosov z druæbo. 18. Amortizacija Amortizacija neopredmetenih dolgoroënih sredstev Amortizacija zgradb Amortizacija opreme Prevrednotovalni poslovni odhodki osnovnih sredstev Skupaj Druæba v letu 2002 ni spreminjala amortizacijskih stopenj. PoveËanje stroπkov amortizacije za 30,7 % je odraz novih investicij. 19. Prevrednotovalni poslovni odhodki Prevrednotovalni poslovni odhodki se nanaπajo na oblikovanje popravka vrednosti zalog v viπini tisoë SIT in terjatev v viπini tisoë SIT.

58 Drugi poslovni odhodki Dajatve, ki niso odvisne od poslovnega rezultata Izdatki za varstvo Ëlovekovega okolja Nagrade dijakom in πtudentom na praksi tipendije Drugi odhodki Skupaj FinanËni prihodki iz kratkoroënih terjatev Druæba je v letu 2002 imela tisoë SIT finanënih prihodkov iz kratkoroënih terjatev, ki so bili za 19 % manjπi kot v predhodnem letu. Niæji finanëni prihodki so odraz neugodnega gibanja teëaja dolarja, saj so bile skupne pozitivne teëajne razlike niæje kar za 43,3 %. Najpomembnejπi so naslednji finanëni prihodki: pozitivne teëajne razlike v vrednosti tisoë SIT, aktivne obresti v vrednosti tisoë SIT, drugi prihodki iz financiranja v vrednosti tisoë SIT pozitiven efekt iz zaπëite pred valutnim tveganjem v vrednosti tisoë SIT. 22. FinanËni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti FinanËni odhodki so bili 66 % viπji kot v letu 2001 in so znaπali tisoë SIT. Ob upoπtevanju teëajnih razlik za dolgoroëne obveznosti, ki so v letu 2001 pomenile Ërpanje revalorizacijskega izida, so veëji le za 14,7 %. Najpomembnejπi so naslednji finanëni odhodki: pasivne obresti v vrednosti tisoë SIT, negativne teëajne razlike od finanënih obveznosti v vrednosti tisoë SIT, ostale negativne teëajne razlike v vrednosti tisoë SIT. PoveËanje neto izgube v finanënem izidu v primerjavi s preteklim letom je predvsem posledica manjπega pozitivnega efekta iz teëajnih razlik, saj je bil ta, ob upoπtevanju prihodkov iz valutnih tveganj, manjπi za tisoë SIT. 23. Izredni prihodki in odhodki Izredni prihodki in odhodki se nanaπajo na prejete oziroma plaëane odπkodnine in kazni.

59 55 Davek od dobiëka Zaradi davënih olajπav druæba za leto 2002 ni izkazala obveznosti za davek od dobiëka; med drugim je bila v skladu s 39. Ëlenom Zakona o davku od dobiëka pravnih oseb uveljavljena tudi davëna olajπava v viπini 40 % investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoroëna sredstva. 24. DobiËek Poslovni izid iz rednega delovanja poslovni izid iz poslovanja finanëni izid Poslovni izid zunaj rednega delovanja »isti poslovni izid obraëunskega obdobja

60 Kazalniki poslovanja Iskre Avtoelektrike, d. d. 56 Kazalnik 1. Stopnja lastniπkosti financiranja 2. Stopnja dolgoroënosti financiranja 3. Stopnja osnovnosti investiranja 4. Stopnja dolgoroënosti investiranja 5. Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev 6. Koeficient neposredne pokritosti kratkoroënih obveznosti (hitri koeficient) 7. Koeficient pospeπene pokritosti kratkoroënih obveznosti (pospeπeni koeficient) 8. Koeficient kratkoroëne pokritosti kratkoroënih obveznosti (kratkoroëni koeficient) 9. Koeficient gospodarnosti poslovanja 10. Koeficient Ëiste dobiëkonosnosti kapitala 11. Koeficient dividendnosti osnovnega kapitala Razmerje kapital obveznosti do virov sredstev vsota kapitala in dolgoroënih dolgov (skupaj z dolgoroënimi rezervacijami) obveznosti do virov sredstev osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) sredstva vsota osnovnih sredstev (po neodpisani vrednosti), dolgoroënih finanënih naloæb in dolgoroënih poslovnih terjatev sredstva kapital osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) likvidna sredstva kratkoroëne obveznosti vsota likvidnih sredstev in kratkoroënih terjatev kratkoroëne obveznosti kratkoroëna sredstva kratkoroëne obveznosti poslovni prihodki poslovni odhodki Ëisti dobiëek v poslovnem letu povpreëni kapital (brez Ëistega poslovnega izida prouëevanega leta) vsota dividend za poslovno leto povpreëni osnovni kapital Vrsta kaz odstotek 46,80 49,38 odstotek 70,72 70,48 odstotek 44,63 48,72 koef. 0,537 0,579 koef. 1,049 1,014 koef. 0,075 0,067 koef. 1,118 0,991 koef. 1,585 1,421 koef. 1,038 1,032 koef. 0,051 0,036 koef. 0,055 0,050 Sploπna razkritja Sploπna razkritja, ki niso navedena v raëunovodskem poroëilu, je druæba predstavila v poslovnem poroëilu.

61 Revizorjevo poroëilo LETNO PORO»ILO

62

63 Konsolidirani raëunovodski izkazi s pojasnili skupine Iskra Avtoelektrika LETNO PORO»ILO Konsolidirana bilanca stanja na dan Pojasnila SREDSTVA STALNA SREDSTVA Neopredmetena dolgoroëna sredstva DolgoroËno odloæeni stroπki poslovanja DolgoroËne premoæenjske pravice Druga neopredmetena dolgoroëna sredstva Neopredmetena OS v pridobivanju Opredmetena osnovna sredstva ZemljiπËa in zgradbe ZemljiπËa Zgradbe Proizvajalne naprave in stroji Druge naprave in oprema Osnovna sredstva, ki se pridobivajo Predujmi za pridobitev osnovnih sredstev Opredmetena sredstva v gradnji in izdelavi DolgoroËne finanëne naloæbe Deleæi v pridruæenih podjetjih DolgoroËne finanëne terjatve do pridruæenih podjetij Drugi dolgoroëni deleæi Druge dolgoroëne finanëne terjatve GIBLJIVA SREDSTVA Zaloge Material NedokonËana proizvodnja Proizvodi in trgovsko blago Predujmi za zaloge Poslovne terjatve DolgoroËne poslovne terjatve DolgoroËne poslovne terjatve do pridruæenih podjetij DolgoroËne poslovne terjatve do drugih DolgoroËne poslovne terjatve za nevplaëani vpoklicani kapital KratkoroËne poslovne terjatve KratkoroËne poslovne terjatve do kupcev KratkoroËne poslovne terjatve do pridruæenih podjetij KratkoroËne poslovne terjatve do drugih

64 60 Pojasnila KratkoroËne finanëne naloæbe KratkoroËne naloæbe v pridruæenih podjetjih KratkoroËne finanëne naloæbe do drugih Dobroimetje pri bankah, Ëeki, gotovina Aktivne Ëasovne razmejitve ZabilanËna sredstva OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV KAPITAL Vpoklicani kapital - osnovni kapital Kapitalska rezerva Rezerve iz dobiëka Druge rezerve iz dobiëka Uskupinjevalni popravek kapitala Preneseni Ëisti poslovni izid »isti poslovni izid poslovnega leta Prevrednotovalni popravki kapitala Sploπni prevrednotovanlni popravki kapitala Kapital manjπinskih lastnikov REZERVACIJE Rezervacije za pokojninske in podobne obveznosti Rezervacije za davëne obveznosti Druge rezervacije Rezervacije za slabo ime FinanËne in poslovne obveznosti DolgoroËne finanëne in poslovne obveznosti DolgoroËne finanëne obveznosti do bank DolgoroËne obveznosti do dobaviteljev DolgoroËne finanëne in poslovne obveznosti do drugih KratkoroËne finanëne in poslovne obveznosti KratkoroËne obveznosti na podlagi obveznic KratkoroËne finanëne obveznosti do bank KratkoroËne poslovne obveznosti na podlagi predujmov KratkoroËne poslovne obveznosti do dobaviteljev KratkoroËne finanëne in poslovne obveznosti do drugih Pasivne Ëasovne razmejitve ZabilanËne obveznosti

65 61 Konsolidirani izkaz poslovnega izida za leto 2002 Pojasnila »isti prihodki od prodaje Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokonëane proizvodnje Usredstveni lastni proizvodi in storitve Drugi poslovni prihodki Stroπki blaga, materiala in storitev Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroπki porabljenega materiala Stroπki storitev Stroπki dela Stroπki plaë Stroπki socialnih zavarovanj Drugi stroπki dela Odpisi vrednosti Amortizacija in drugi prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoroënih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih Drugi poslovni odhodki Poslovni izid iz poslovanja FinanËni prihodki iz deleæev FinanËni prihodki iz deleæev v pridruæenih podjetjih Drugi finanëni prihodki iz deleæev 49 0 FinanËni prihodki iz dolgoroënih terjatev FinanËni prihodki iz dolgoroënih terjatev do pridruæenih podjetij Drugi finanëni prihodki iz dolgoroënih terjatev (s prevrednotovalnimi finanënimi prihodki) FinanËni prihodki iz kratkoroënih terjatev FinanËni prihodki iz obresti in kratkoroënih terjatev do pridruæenih podjetij Drugi finanëni prihodki iz obresti in kratkoroënih terjatev (s prevrednotovalnimi finanënimi prihodki) FinanËni odhodki za odpise dolgoroënih in kratkoroënih finanënih naloæb Prevrednotovalni odhodki pri finanënih naloæbah v pridruæena podjetja Drugi prevrednotovalni fiananëni odhodki FinanËni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti Drugi finanëni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti

66 62 Pojasnila Poslovni izid iz rednega delovanja »isti poslovni izid iz rednega delovanja Izredni prihodki Izredni odhodki Izredni odhodki brez prevrednotovalnega popravka Izredni odhodki za prevrednotovalni popravek kapitala Poslovni izid zunaj rednega delovanja Davek od dobiëka zunaj rednega delovanja Drugi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah 618 0»isti poslovni izid obraëunskega obdobja »isti dobiëek veëinskih lastnikov »isti dobiëek manjπinskih lastnikov

67 63 Konsolidirani izkaz finanënega izida od do FINAN»NI TOKOVI PRI POSLOVANJU Pritoki pri poslovanju Poslovni prihodki Izredni prihodki, ki se nanaπajo na poslovanje ZaËetne manj konëne poslovne terjatve ZaËetne manj konëne aktivne Ëasovne razmejitve Odtoki pri poslovanju Poslovni odhodki brez amortizacije in dolgoroënih rezervacij Izredni odhodki, ki se nanaπajo na poslovanje Davek od dobiëka in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih KonËne manj zaëetne zaloge ZaËetni manj konëni poslovni dolgovi ZaËetne manj konëne pasivne kratkoroëne Ëasovne razmejitve Prebitek pritokov pri poslovanju (ali prebitek odtokov pri poslovanju) FINAN»NI TOKOVI PRI NALOÆBENJU Pritoki pri naloæbenju FinanËni prihodki, ki se nanaπajo na naloæbenje Pobotano zmanjπanje dolgoroënih finanënih naloæb Pobotano zmanjπanje kratkoroënih finanënih naloæb Odtoki pri naloæbenju FinanËni odhodki, ki se nanaπajo na naloæbenje Pobotano poveëanje neopredmetenih dolgoroënih sredstev Pobotano poveëanje opredmetenih osnovnih sredstev Pobotano poveëanje kratkoroënih finanënih naloæb Prebitek pritokov pri naloæbenju (ali prebitek odtokov pri naloæbenju) FINAN»NI TOKOVI PRI FINANCIRANJU Pritoki pri financiranju FinanËni prihodki, ki se nanaπajo na financiranje PoveËanje kapitala Pobotano poveëanje dolgoroënih rezervacij Pobotano poveëanje dolgoroënih finanënih dolgov Pobotano poveëanje kratkoroënih finanënih dolgov Odtoki pri financiranju FinanËni odhodki, ki se nanaπajo na financiranje Pobotano zmanjπanje dolgoroënih rezervacij Zmanjπanje obveznosti do lastnikov iz delitve dobiëka Prebitek pritokov pri financiranju (ali prebitek odtokov pri financiranju) KonËno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov FINAN»NI IZID V OBDOBJU ZaËetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov

68 64 Konsolidirani izkaz gibanja kapitala od do ZaËetno Premiki v Premiki v Premiki iz KonËno stanje kapital kapitalu kapitala stanje Kapital veëinskih lastnikov I. Vpoklicani kapital Osnovni kapital II. Kapitalske rezerve III. Rezerve iz dobiëka Druge rezerve iz dobiëka IV. Uskupinjevalni popravek kapitala V. Preneseni Ëisti poslovni izid VI.»isti poslovni izid poslovnega leta VII. Prevrednotovalni popravek kapitala Sploπni prevredotovalni popravek kapitala Kapital manjπinskih lastnikov Skupaj BilanËni dobiëek se na ravni skupine ne ugotavlja, zato je v nadaljevanju prikazan le bilanëni dobiëek matiëne druæbe, ki je tudi predmet delitve na skupπëini matiëne druæbe. Ugotovitev bilanënega dobiëka v tisoë SIT: - preneseni dobiëek: SIT - dobiëek tekoëega leta: SIT - poveëanje drugih rezerv po sklepu uprave: SIT - skupaj bilanëni dobiëek: SIT

69 Pojasnila k raëunovodskim izkazom LETNO PORO»ILO Konsolidirani raëunovodski izkazi skupine Iskra Avtoelektrika vsebujejo raëunovodske izkaze matiëne druæbe Iskra Avtoelektrika, d. d., in raëunovodske izkaze druæb v skupini. Deleæ lastniπtva Odvisne druæbe v Sloveniji Iskra Avtoelektrika Avto deli Bovec, d. o. o. 69,76 % Iskra Avtoelektrika Livarna Komen, d. o. o. 100,00% Iskra Avtoelektrika Asing, d. o. o. 90,00 % Iskra Avtoelektrika Orodjarna, d. o. o. 86,23 % Odvisne druæbe v tujini Iskra Autoelektrik Handelsges. mbh, NemËija 100,00 % Iskra Autel, S. r. l., Italija 98,50 % Iskra Autoelectrique, S. A., Francija 60,97 % Iskra UK, Ltd., Velika Britanija 100,00 % Iskra AE, Inc., ZDA 90,00 % IskRa, o. o. o., Belorusija 91,00 % Pridruæeno podjetje Iskra Autoelectric Iran, JVC 40,00 % Sploπna razkritja (firma in sedeæ, dejavnost, zaposleni, imena Ëlanov uprave in nadzornega sveta) so predstavljena v poslovnem poroëilu.

70 66 RaËunovodske usmeritve Podlaga za sestavitev konsolidiranih raëunovodskih izkazov Konsolidirani raëunovodski izkazi v tem poroëilu so sestavljeni na osnovi Slovenskih raëunovodskih standardov 2001, ki jih je izdal Slovenski inπtitut za revizijo. Pri tem so upoπtevane temeljne raëunovodske predpostavke: upoπtevanje nastanka poslovnih dogodkov, Ëasovna neomejenost delovanja, ter upoπtevanje resniëne in poπtene predstavitve v razmerah spreminjanja vrednosti evra in posamiënih cen. Kakovostne znaëilnosti raëunovodskih izkazov in s tem tudi celotnega raëunovodenja so predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost. RaËunovodski izkazi za leto 2002 zaradi prehoda na nove raëunovodske standarde niso primerljivi z izkazi za leto Pri izdelavi konsolidiranih raëunovodskih izkazov za leto 2002 se informacije za prejπnje obraëunsko obdobje niso preraëunale po novih slovenskih standardih, ampak so se podatki glede na naëin izkazovanja smiselno prikazali v ustreznih postavkah izidov, pri Ëemer se je upoπtevalo pravilo pomembnosti. Poslovni izidi preteklega obdobja so ostali nespremenjeni. Izpostavljenost in obvladovanje tveganj Skupina Iskra Avtoelektrika se na globalnem trgu sooëa z vrsto poslovnih tveganj, ki jih æeli obvladovati. Tveganje zaradi proizvajalëeve odgovornosti V sklopu celovitega razreπevanja zavarovanj pri zavarovalni druæbi smo sklenili pogodbe za zavarovanje proizvajalëeve odgovornosti za izdelke. Po tem zavarovanju zavarovalnica jamëi za πkodo zaradi civilnopravnih odπkodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti druæbi zaradi nesreëe, do katere bi priπlo zaradi slabega delovanja naπih izdelkov. Zavarovanje obsega tudi stroπke, ki nastanejo kot posledica odpoklica, zaradi dejanskih ali zelo verjetnih nepravilnosti na izdelkih, in πkodo v primeru, Ëe druæba doloëi izdelke neustrezne kakovosti in nastane pri odpravljanju pomanjkljivosti πkoda na stvareh (sklopih), v katere so izdelki vgrajeni. Zavarovanja so sklenjena na zavarovalne vsote, ob tovrstnih stroπkih in odπkodnini zagotavljajo v celoti ali vsaj v veëji meri nadomestitev nastalih stroπkov. RaËunovodski izkazi so sestavljeni v slovenskih tolarjih, zaokroæeni so na tisoë enot. Zaradi zaokroæevanja podatkov se lahko pri seπtevanju pojavijo raëunske razlike. Valutna tveganja V skupini tekoëe spremljamo izpostavljenost po posameznih valutah. Glede na træno usmeritev skupine in zaradi velike volatilnosti ameriπkega dolarja smo v letu 2002 aktivirali mehanizme zaπëite pred valutno izpostavljenostjo v dolarjih. Za zmanjπanje izpostavljenosti v dolarjih smo v okviru

71 67 notranjih zaπëit sprejeli usmeritev za poveëanje nabave na dolarskih podroëjih. Uporabili pa smo tudi zaπëite z izvedenimi finanënimi instrumenti (terminske pogodbe) za πëitenje denarnega toka za okoli 65 % izpostavljenosti v dolarjih. Obrestno tveganje Skupina Iskra Avtoelektrika je skoraj izkljuëno izvozno usmerjena in temu je prilagojeno tudi financiranje. VeËji del posojil domaëih druæb je deviznih s spremenljivo obrestno mero, vezano na LIBOR in EURIBOR. Glede na to, da po letu 2000 obrestne mere padajo, so bili s spremenljivo obrestno mero izkoriπëeni pozitivni uëinki padanja. Zavedamo se, da se obrestne mere pribliæujejo najniæjim ravnem in da se bo v kratkem trend obrestnih mer obrnil v nasprotno smer. Zaradi izkljuëitve obrestnega tveganja bomo aktivirali zaπëite s fiksiranjem obrestnih mer, ko bomo ocenili, da se trend obraëa v nasprotno smer. Kreditno tveganje oz. tveganje neizpolnitve nasprotne stranke V letu 2002 je matiëna druæba izvajala zaπëito pred kreditnim tveganjem zelo selektivno, z zavarovanjem terjatev pri Slovenski izvozni druæbi, d. d. (SID). Glede na to, da prodajo vedno bolj πirimo na nove trge in k novim kupcem, smo v letu 2003 zaëeli celoviteje urejati zaπëite pred kreditnim tveganjem, Ëeprav πe vedno selektivno. Ker odvisne druæbe ne poslujejo z riziënimi kupci, svojih terjatev nimajo zavarovanih. PlaËilno tveganje V skupini Iskra Avtoelektrika si prizadevamo, da bi s Ëimbolj sprotnim poravnavanjem obveznosti do svojih upnikov zagotavljali visoko plaëilno boniteto. Nobena izmed druæb se ne sooëa z likvidnostnimi teæavami. Ostala zavarovanja V skupini Iskra Avtoelektrika imamo sklenjeno vrsto zavarovanj premoæenja in odgovornosti po dolgoroëni pogodbi z zavarovalno druæbo. TeËaj in naëin preraëuna v domaëo valuto Sredstva in viri, izraæeni v tuji valuti, se v bilanci stanja na dan preraëunajo po srednjem teëaju Banke Slovenije. Pozitivne in negativne teëajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Neopredmetena dolgoroëna sredstva Neopredmetena dolgoroëna sredstva zajemajo naloæbe v pridobljene dolgoroëne pravice do industrijske lastnine, dolgoroëno odloæene stroπke in naloæbe v dobro ime prevzetega podjetja. Neopredmeteno dolgoroëno sredstvo se ob zaëetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti, v katero se vπtevajo tudi uvozne in nevraëljive nakupne dajatve. Nabavno vrednost neopredmetenega dolgoroënega sredstva, nastalega v podjetju, tvorijo stroπki, ki jih povzroëi njegova zgraditev ali izdelava, in posredni stroπki njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogoëe pripisati.

72 68 Neopredmetena dolgoroëna sredstva se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo. Opredmetena osnovna sredstva Opredmeteno osnovno sredstvo se ob zaëetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njegova nakupna cena, uvozne in nevraëljive nakupne dajatve ter stroπki, ki jih je mogoëe pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, zlasti stroπki dovoza in namestitve. Pozitivna razlika med Ëisto prodajno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo odtujenega opredmetenega osnovnega sredstva se prenese med prevrednotovalne poslovne prihodke, negativna razlika pa med prevrednotovalne poslovne odhodke. Popravila in vzdræevanje opredmetenih osnovnih sredstev, ki so namenjena obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi, se pripoznajo kot odhodki, kadar se pojavijo. Amortizacija Neodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva in neopredmetenega dolgoroënega sredstva se zmanjπuje z amortiziranjem. Opredmeteno osnovno sredstvo se zaëne amortizirati prvi dan naslednjega meseca po tem, ko se je zaëelo uporabljati za opravljanje dejavnosti, za katero je namenjeno. Amortizacijo podjetje obraëunava posamiëno po metodi enakomernega Ëasovnega amortiziranja. Stroπki, ki kasneje nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, poveëujejo njegovo nabavno vrednost, Ëe poveëujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi; pri tem stroπki, ki omogoëajo podaljπanje dobe koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva, najprej zmanjπajo do takrat obraëunani amortizacijski popravek njegove vrednosti. Neopredmeteno dolgoroëno sredstvo se zaëne amortizirati, ko je na voljo za uporabo. Zmanjπanje vrednosti amortizirljivih sredstev zaradi oslabitve ni stroπek amortizacije, temveë prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi z amortizljivimi sredstvi, razen Ëe je bil pri njihovi prejπnji okrepitvi poveëan prevrednotovalni popravek kapitala. V takem primeru ga je treba porabiti, preden se za Amortizacijske stopnje temeljijo na æivljenjski dobi sredstev in znaπajo: Stopnja Gradbeni objekti 1,67-5,00 % Oprema za opravljanje osnovne dejavnosti 14,00-20,00 % Druga oprema 8,30-20,00 % Transportna oprema 14,30-15,50 % Orodja 20,00 % RaËunalniπka oprema 25,00 % Neopredmetena dolgoroëna sredstva 20,00-25,00 %

73 69 razliko poveëa prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi s temi sredstvi. FinanËne naloæbe DolgoroËne finanëne naloæbe DolgoroËne finanëne naloæbe v kapital, lastniπke vrednostne papirje drugih podjetij ali dolæniπke vrednostne papirje drugih podjetij ali dræave se ob zaëetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti, ki je enaka plaëanemu znesku, poveëanemu za stroπke, ki jih je mogoëe pripisati neposredno naloæbi. DolgoroËne finanëne naloæbe v kapital pridruæenih podjetij se vrednotijo po kapitalski metodi, tako da se letno poveëujejo za tisti del Ëistega dobiëka pridruæenih podjetij, ki pripada obvladujoëemu podjetju. Za uëinek prevrednotenja naloæb se poveëa prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi s temi dolgoroënimi finanënimi naloæbami. DolgoroËne finanëne naloæbe v podjetja, ki niso zajeta v skupinske raëunovodske izkaze, se v posamiënih raëunovodskih izkazih vrednotijo po naloæbeni metodi in se letno ne poveëujejo za tisti Ëisti del dobiëka, ki jim pripada; nakazani deleæi v dobiëku se obravnavajo zunaj njih in poveëujejo finanëne prihodke. KratkoroËne finanëne naloæbe KratkoroËna finanëna naloæba v lastniπke vrednostne papirje drugih podjetij in dolæniπke vrednostne papirje podjetij ali dræave se ob zaëetnem merjenju ovrednoti po nabavni vrednosti. Izpeljani finanëni instrumenti za varovanje denarnega toka pred tveganjem se izkazujejo v zunajbilanëni evidenci. Del dobiëka oziroma izgube iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, se takoj pripozna neposredno kot prevrednotovalni finanëni prihodek oziroma kot finanëni odhodek. Terjatve Terjatve vseh vrst se ob zaëetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplaëane. Prvotne terjatve se lahko kasneje poveëajo ali pa ne, glede na prejeto plaëilo ali drugaëno poravnavo tudi zmanjπajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo. Dani predujmi se v bilanci stanja izkazujejo v zvezi s stvarmi, na katere se nanaπajo. Terjatve, nominirane v tuji valuti, se konec obdobja preraëunajo po srednjem teëaju Banke Slovenije, razlike predstavljajo redne finanëne prihodke ali redne finanëne odhodke. Popravki vrednosti terjatev se oblikujejo na osnovi ocene izterljivosti vsake posamezne terjatve in starostne analize ter se izkaæejo med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki obratnih sredstev. Za terjatve, pri katerih je od datuma zapadlosti preteklo veë kot leto dni, se oblikuje 100-odstotni popravek vrednosti. Za terjatve do kupcev, pri katerih se je zaëel postopek prisilne poravnave, steëaja, likvidacije ali toæbe, se takoj oblikuje 100- odstotni popravek vrednosti. DokonËni odpis terjatve se opravi na osnovi utemeljene listine v breme æe oblikovanega popravka terjatev.

74 70 Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, se πtejejo kot dvomljive, Ëe se je zaradi njih zaëel sodni postopek, pa kot sporne. Zaloge Zaloge materiala se izvirno vrednotijo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevraëljive nakupne dajatve ter neposredni stroπki nabave. Uporablja se metoda stalnih cen, posebej se vodijo odmiki dejanskih nabavnih cen od stalnih cen po skupinah sorodnih stvari. Zaloge trgovskega blaga se vrednotijo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevraëljive nakupne dajatve ter neposredni stroπki nabave. Zaloge nedokonëane proizvodnje, polizdelkov in gotovih proizvodov so ovrednotene po proizvajalnih stroπkih, ki se zbirajo po stroπkovnih mestih in vsebujejo stroπke materiala, proizvodnih storitev, izdelavne plaëe, ustrezni del amortizacije, ustrezni del energije ter ustrezni del drugih proizvajalnih stroπkov. Uporablja se metoda stalnih cen, z izraëunanim odmikom od stalnih cen. Zaloge gotovih proizvodov so ovrednotene po cenah, ki so niæje od prodajnih cen. Zaloge se zaradi oslabitve prevrednotujejo, Ëe knjigovodska vrednost, vkljuëno s tisto po zadnjih dejanskih nabavnih cenah oziroma stroπkovnih cenah, presega njihovo træno vrednost. Za ugotavljanje nadomestitvene vrednosti zalog se analizirajo posamezne vrste zalog po starostni strukturi. Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo. Denarna sredstva Denarna sredstva sestavlja gotovina, knjiæni denar in denar na poti. Gotovina je denar v blagajni, knjiæni denar je denar na raëunih pri banki, ki se lahko uporablja za plaëevanje. Sestavljajo ga takoj razpoloæljiva denarna sredstva in denarna sredstva, vezana na odpoklic (manj kot 30 dni). Denar na poti je denar, ki se prenaπa iz blagajne na ustrezni raëun pri banki in se istega dne πe ne vpiπe kot dobroimetje pri njej. Denarno sredstvo, izraæeno v tuji valuti, se prevede v domaëo valuto po menjalnem teëaju na dan prejema. Ob koncu obdobja se denarna sredstva, izraæena v tuji valuti, prevrednotijo po srednjem teëaju Banke Slovenije. TeËajna razlika, ki se pojavi pri tem, lahko poveëa ali zmanjπa prvotno izkazano vrednost in predstavlja redni finanëni prihodek oziroma redni finanëni odhodek. Kapital Celotni kapital sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobiëka, preneseni Ëisti dobiëek iz prejπnjih let ali prenesena Ëista izguba iz prejπnjih let, prevrednotovalni popravek kapitala in prehodno πe ne razdeljeni Ëisti dobiëek ali πe ne poravnana Ëista izguba poslovnega leta. Osnovni kapital se vodi v domaëi valuti. Skladno s Slovenskimi raëunovodskimi standardi druæbe skupine niso izvedle sploπnega prevrednotovanja kapitala.

75 71 DolgoroËne rezervacije DolgoroËne rezervacije se oblikujejo za dolgoroëne rezervacije na raëun dolgoroëno odloæenih prihodkov ali dolgoroëne rezervacije na raëun dolgoroëno vnaprej vraëunanih stroπkov oziroma odhodkov. Dolgovi Dolgovi so finanëni in poslovni, kratkoroëni in dolgoroëni. da upniki zahtevajo njihovo poplaëilo. Obveznosti se kasneje poveëujejo s pripisanimi donosi (obresti, druga nadomestila), za katere obstaja sporazum z upnikom. Zmanjπujejo se za odplaëane zneske in morebitne drugaëne poravnave v dogovoru z upnikom. DolgoroËne obveznosti se zmanjπujejo tudi za tisti del, ki bo moral biti poplaëan v manj kot letu dni, kar se izkazuje med kratkoroënimi obveznostmi. KratkoroËne Ëasovne razmejitve Vsi se ob zaëetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem nastanku, ki dokazujejo prejem denarnih sredstev ali poplaëilo kakega poslovnega dolga, pri poslovnih in pri dolgoroënih dolgovih prejem praviloma opredmetenih osnovnih sredstev, pri kratkoroënih pa prejem kakega proizvoda ali storitve ali opravljeno delo oziroma obraëunani stroπek, odhodek ali deleæ v poslovnem izidu. DolgoroËni dolgovi se poveëujejo za pripisane obresti ali zmanjπujejo za odplaëane zneske in morebitne drugaëne poravnave, Ëe o tem obstaja sporazum z upnikom. Knjigovodska vrednost dolgoroënih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, zmanjπani za odplaëila glavnice in prenose med kratkoroëne dolgove, dokler se ne pojavi potreba po prevrednotenju dolgoroënih dolgov. Knjigovodska vrednost kratkoroënih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, popravljeni za njihova poveëanja ali zmanjπanja, skladno s sporazumi z upniki, dokler se ne pojavi potreba po njihovem prevrednotenju. KratkoroËne in dolgoroëne obveznosti vseh vrst se v zaëetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, Aktivne kratkoroëne Ëasovne razmejitve zajemajo kratkoroëno odloæene stroπke (odhodke) in prehodno nezaraëunane prihodke. KratkoroËno odloæeni stroπki vsebujejo zneske, ki ob svojem nastanku πe ne bremenijo dejavnosti, s katero se podjetje ukvarja. Prehodno nezaraëunani prihodki se pojavijo, Ëe se pri ugotavljanju poslovnega izida utemeljeno upoπtevajo prihodki, podjetje pa zanje πe ni dobilo plaëila, niti jih ni zaraëunalo. Pasivne kratkoroëne Ëasovne razmejitve zajemajo vnaprej vraëunane stroπke (odhodke) in kratkoroëno odloæene prihodke. Vnaprej vraëunane stroπke sestavljajo stroπki, ki so priëakovani, pa se πe niso pojavili in se nanaπajo na obdobje, za katero se ugotavlja poslovni izid. KratkoroËno odloæeni prihodki nastajajo, Ëe so storitve æe zaraëunane, podjetje pa jih πe ni opravilo. Prihodki se lahko kratkoroëno odloæijo tudi, ko je upraviëenost do priznanja prihodkov v trenutku prodaje πe dvomljiva.

76 72 Pripoznavanje prihodkov FinanËni prihodki Prihodki se pripoznajo, Ëe je poveëanje gospodarskih koristi v obraëunskem obdobju povezano s poveëanjem sredstva ali z zmanjπanjem dolga in je poveëanje mogoëe zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznajo, ko se upraviëeno priëakuje, da bodo vodili do prejemkov, Ëe ti niso uresniëeni æe ob nastanku. FinanËni prihodki so prihodki iz naloæbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoroënimi in kratkoroënimi finanënimi naloæbami, pa tudi v zvezi s terjatvami. FinanËni prihodki se priznavajo ob obraëunu, ne glede na prejemke, Ëe ne obstaja utemeljen dvom glede njihove velikosti, zapadlosti v plaëilo in poplaëljivosti. Poslovni prihodki Prihodki od prodaje proizvodov, trgovskega blaga in materiala se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih v raëunih ali drugih listinah, zmanjπanih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje, tudi zaradi zgodnejπega plaëila. Prihodki, ki se nanaπajo na izdelavo strojne opreme, se prikazujejo po metodi stopnje dokonëanosti del, po kateri se pripoznavajo prihodki sorazmerno s stopnjo izpolnjenosti pogodbe o prodaji proizvodov oziroma opravljenih del. Prihodki od opravljenih storitev, razen od opravljenih storitev, ki vodijo do finanënih prihodkov, se merijo po prodajnih cenah dokonëanih storitev. Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavijo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoroënih sredstev, ob upoπtevanju predhodnega prevrednotovalnega popravka kapitala zaradi predhodne okrepitve sredstev. Obresti se obraëunavajo v sorazmerju s preteëenim obdobjem ter glede na neodplaëni del glavnice in veljavno obrestno mero. Prevrednotovalni finanëni prihodki se pojavijo ob odtujitvi dolgoroënih in kratkoroënih finanënih naloæb, ob upoπtevanju predhodnega prevrednotovalnega popravka kapitala zaradi predhodne okrepitve finanënih naloæb. Izredni prihodki Izredne prihodke sestavljajo neobiëajne postavke. Pojavljajo se v dejansko nastalih zneskih. Pripoznavanje odhodkov Odhodki se pripoznajo, Ëe je zmanjπanje gospodarskih koristi v obraëunskem obdobju povezano z zmanjπanjem sredstva ali s poveëanjem dolga in je to zmanjπanje mogoëe zanesljivo izmeriti.

77 73 Poslovni odhodki Izredni odhodki Poslovni odhodki se pripoznajo, ko se stroπki ne zadræujejo veë v vrednosti zalog proizvodov in nedokonëane proizvodnje oziroma ko je trgovsko blago prodano. Poslovni odhodki so v naëelu enaki vraëunanim stroπkom v obraëunskem obdobju, poveëanim za stroπke, ki se zadræujejo v zaëetnih zalogah proizvodov in nedokonëane proizvodnje, ter zmanjπanim za stroπke, ki se zadræujejo v konënih zalogah proizvodov in nedokonëane proizvodnje. V poslovne odhodke se vπteva tudi nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga in materiala. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pripoznavajo, ko je opravljeno ustrezno prevrednotenje, ne glede na njihov vpliv na poslovni izid. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi dolgoroënimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve. FinanËni odhodki FinanËni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naloæbenje. FinanËni odhodki se pripoznajo po obraëunu, ne glede na plaëila, ki so povezana z njimi. Prevrednotovalni finanëni odhodki se pojavijo v zvezi z dolgoroënimi in kratkoroënimi finanënimi naloæbami zaradi njihove oslabitve ter v zvezi z okrepitvijo dolgoroënih in kratkoroënih dolgov. Izredne odhodke sestavljajo neobiëajne postavke, ki se izkazujejo v dejansko nastalih zneskih. Mednje sodi tudi prevrednotovalni popravek poslovnega izida, ki skladno s finanënim pojmovanjem kapitala ohranja njegovo kupno moë, merjeno v evrih. Konsolidirani izkaz finanënega izida Konsolidirani izkaz finanënega izida je sestavljen po posredni metodi iz podatkov bilance stanja na dan in bilance stanja na dan in iz podatkov izkaza poslovnega izida za leto 2002 ter iz dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev pritokov in odtokov in za ustrezno razëlenitev pomembnejπih postavk. NaËela sestavljanja konsolidiranih raëunovodskih izkazov Pri izdelavi konsolidiranih raëunovodskih izkazov za leto 2002 so upoπtevani temeljne raëunovodske predpostavke in Slovenski raëunovodski standardi. Ocenjevanje posameznih postavk konsolidiranih raëunovodskih izkazov temelji na enotnih raëunovodskih politikah skupine Iskra Avtoelektrika, v kateri je poslovno leto enako koledarskemu letu. Za vse odvisne druæbe so bili izvedeni ustrezni revizijski postopki revidiranja oziroma preiskovanja. Za vse druæbe v skupini Iskra Avtoelektrika je bilo izdano mnenje brez pridræka.

78 74 PreraËun raëunovodskih izkazov odvisnih podjetij v skupini Zaradi konsolidacije so bili raëunovodski izkazi druæb v tujini, izraæeni v tuji valuti, preraëunani v tolarje z uporabo naslednjih teëajev: sredstva in dolgovi po srednjem teëaju Banke Slovenije na dan bilance stanja, prihodki in odhodki po povpreënem letnem teëaju Banke Slovenije, teëajne razlike se razvrstijo kot kapital (uskupinjevalni popravek kapitala). Razlika med vrednostjo naloæbe v druæbo IskRa, o. o. o., iz Belorusije, ovrednoteno po dejanski vrednosti stvarnih in denarnih vloækov, in viπe ovrednotenim sorazmernim deleæem v kapitalu odvisne druæbe je izkazana kot slabo ime. To se amortizira z 20-odstotno amortizacijsko stopnjo. Vrednost izloëenih naloæb in kapitala znaπa tisoë SIT. Amortizacija slabega imena v viπini tisoë SIT poveëuje druge poslovne prihodke skupine in njen poslovni izid leta Izvedba konsolidacije Za odvisne druæbe je bila izvedena popolna konsolidacija, za pridruæeno podjetje pa le enovrstiëna konsolidacija. V postopku popolne konsolidacije so bili izloëeni zneski vseh prometov med druæbami v skupini ter vse medsebojne terjatve in obveznosti med druæbami v skupini, naloæbe v odvisna podjetja so bile poraëunane s sorazmernim deleæem v kapitalu odvisnih druæb, ki pripada matiëni druæbi. IzloËen je bil nerealizirani dobiëek v zalogah materiala in trgovskega blaga ter v osnovnih sredstvih. Konsolidiranje kapitala Naloæbe matiëne druæbe Iskra Avtoelektrika, d. d., v odvisne druæbe so ovrednotene po kapitalski metodi in obraëunane s sorazmernim kapitalom teh druæb, ki pripada skupini Iskra Avtoelektrika. Naloæba Iskre Asing, d. o. o., v druæbi Iskra Autel, S. r. l., je ovrednotena po naloæbeni metodi in obraëunana s sorazmernim kapitalom te druæbe, razlika med naloæbo in kapitalom pa je izkazana v okviru slabega imena. Deleæi manjπinskih lastnikov v kapitalu odvisnih druæb se loëeno izkaæejo v okviru postavke kapitala. LoËeno se izkaæe tudi deleæ manjπinskih lastnikov v dobiëku poslovnega leta. IzloËanje terjatev in obveznosti V postopkih konsolidacije se izloëijo vse medsebojne terjatve in obveznosti, ki se nanaπajo na druæbe v skupini Iskra Avtoelektrika in naj bi bile medsebojno usklajene. Glavni vir razlik med terjatvami in obveznostmi je Ëasovno neusklajeno knjiæenje poslovnih dogodkov. Sprememba med razliko iz konsolidiranja terjatev in obveznosti na zaëetku in koncu leta se obraëuna prek konsolidiranega izkaza uspeha. Tovrstni pozitivni uëinek znaπa tisoë SIT. Iz izkazov skupine so bile izloëene terjatve in obveznosti med podjetji v skupini, in sicer kratkoroëne finanëne naloæbe in kratkoroëne obveznosti iz financiranja v vrednosti tisoë SIT ter kratkoroëne terjatve iz poslovanja in kratkoroëne obveznosti iz poslovanja v vrednosti tisoë SIT.

79 75 IzloËanje nerealiziranih dobiëkov Osnovna sredstva V konsolidiranih raëunovodskih izkazih je izloëen dobiëek, ustvarjen s prodajo znotraj skupine tistih proizvodov, ki πe niso bili prodani izven skupine. Zaloge V konsolidiranih raëunovodskih izkazih se izloëi dobiëek, ki je ustvarjen s prodajo tistega materiala in izdelkov znotraj skupine Iskra Avtoelektrika, ki je konec leta πe na zalogi v posameznih druæbah. Sprememba med vmesnimi dobiëki v zalogah na zaëetku in na koncu leta se obraëuna prek konsolidiranega izkaza poslovnega izida. Po izloëitvi vmesnih dobiëkov se tisti del trgovskega blaga, ki ga je tujim trgovskim druæbam dobavila matiëna druæba, prerazporedi v bilanëno postavko gotovih izdelkov. Tako v postavki trgovskega blaga ostanejo samo zaloge, nabavljene pri podjetjih zunaj skupine Iskra Avtoelektrika. Stanje dobiëkov v zalogah na zaëetku leta je bilo tisoë SIT, na koncu leta pa tisoë SIT. Na konsolidirani izkaz uspeha za leto 2002 vpliva le sprememba med vmesnim dobiëkom v zalogah na zaëetku in koncu leta, ki znaπa tisoë SIT. V konsolidiranih raëunovodskih izkazih se izloëi dobiëek, ki je ustvarjen s prodajo osnovnih sredstev med druæbami skupine Iskra Avtoelektrika. V letu prodaje se izloëi celotni dobiëek, doseæen s prodajo osnovnih sredstev znotraj skupine, v naslednjih letih pa se popravlja πe stroπek amortizacije, ki se obraëunava pri kupcu od veëje vrednosti, kot bi lahko bil glede na skupino. Skupni uëinek v zvezi z osnovnimi sredstvi je vplival negativno na Ëisti poslovni izid, in sicer v viπini tisoë SIT. IzloËanje dobiëkov pri prodaji osnovnih sredstev zmanjπuje poslovne prihodke skupine in njen rezultat v viπini tisoë SIT, izloëanje stroπkov amortizacije v vrednosti tisoë SIT pa zmanjπuje stroπke skupine in poveëuje njen rezultat. Konsolidiranje prihodkov in odhodkov Iz konsolidiranega izkaza poslovnega izida so izloëeni vsi prihodki in odhodki med druæbami v skupini. Znesek izloëenih prihodkov oz. odhodkov iz poslovanja obsega tisoë SIT, iz financiranja (brez prihodkov iz deleæev) tisoë SIT in iz izrednega poslovanja tisoë SIT. Ker je znesek dobiëkov v zalogah na koncu leta veëji kot na zaëetku, predstavlja razlika negativni efekt v izkazu poslovnega izida.

80 RazËlenitve in razkritja k raëunovodskim izkazom 76 Bilanca stanja 1. Neopredmetena dolgoroëna sredstva DolgoroËno odloæeni stroπki poslovanja DolgoroËne premoæenjske pravice Druga neopredmetena dolgoroëna sredstva Neopredmetena dolg. sredstva v pridobivanju Skupaj Neopredmetena dolgoroëna sredstva so se v primerjavi s preteklim letom poveëala za 3 %. V nadaljevanju je prikazano gibanje neopredmetenih osnovnih sredstev po posameznih kategorijah : DolgoroËno DolgoroËne Druga Neopredmetena Skupaj odloæeni stroπki premoæenjske neopredmetena dolg. sredstva poslovanja pravice dolg. sredstva v pridobivanju NABAVNA VREDNOST Stanje Pridobitve - nove nabave Pridobitve - aktiviranja Prevrednotenje - teëajne razlike Stanje POPRAVEK VREDNOSTI Stanje Amortizacija Prevrednotenje - teëajne razlike Stanje NEODPISANA VREDNOST Stanje Stanje PoveËanje dolgoroëno odloæenih stroπkov poslovanja se nanaπa na participacijo stroπkov razvoja in izdelave orodij, poveëanje premoæenjskih pravic pa na nakup programske opreme. Vrednost neopredmetenih dolgoroënih sredstev v pridobivanju se nanaπa predvsem na novo programsko opremo za poslovno-informacijski sistem.

81 77 2. Opredmetena osnovna sredstva ZemljiπËa Zgradbe Proizvajalna oprema Druga oprema Opredmetena osnovna sredstva v pridobivanju Predujmi za opredmetena osnovna sredstva Skupaj Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev predstavlja 45 % vseh sredstev. Skupina v letu 2002 ni spreminjala amortizacijskih stopenj. Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev po posameznih kategorijah je prikazano v naslednji tabeli: ZemljiπËa Zgradbe Proizvajalna Druga OS v Skupaj oprema oprema pridobivanju NABAVNA VREDNOST Stanje Pridobitve - nove nabave Pridobitve - aktiviranja Odtujitve Prenos med konti Prevrednotenje-teËajne razlike Prevrednotenje nabavne vrednosti Stanje POPRAVEK VREDNOSTI Stanje Odtujitve Amortizacija Podaljπanje æivlj.dobe Prenos med konti Prevrednotenje - teëajne razlike Prevrednotenje popravka vrednosti Stanje NEODPISANA VREDNOST Stanje Stanje VeËina novih vlaganj se nanaπa na posodabljanje in poveëanje zmogljivosti proizvodne opreme. Najpomembnejπa med njimi so vlaganja v opremo za proizvodnjo zaganjalnikov, alternatorjev, motorjev, hladno oblikovanih delov in orodja. Vrednost osnovnih sredstev v pridobivanju se nanaπa na proizvodno opremo ter obnovo in πiritev gradbenih objektov za razvojne namene.

82 78 V letu 2002 je bilo prodanih ali izloëenih iz uporabe zaradi iztroπenosti za tisoë SIT osnovnih sredstev z neodpisano vrednostjo tisoë SIT. V skladu s standardi so matiëna druæba in odvisne druæbe v Sloveniji opravile preliminarno presojo poπtene vrednosti sredstev s preverjanjem indikatorjev, ki bi zahtevali okrepitev ali oslabitev nepremiënin in pomembnejπe opreme. Presojo sta opravila neodvisna ocenjevalca vrednosti na dan Iz poroëil izhaja, da prevrednotenje nepremiënin ni potrebno, predlagana pa je bila oslabitev doloëene opreme matiëne druæbe, in sicer v vrednosti tisoë SIT. UËinek oslabitve je izkazan kot prevrednotovalni poslovni odhodek. Skupina ima za zavarovanje prejetih finanënih posojil zastavljenih 85,1 % nepremiënin. 3. DolgoroËne finanëne naloæbe Deleæi v pridruæenih podjetjih DolgoroËne finanëne terjatve do pridruæenih podjetij Drugi dolgoroëni deleæi Druge dolgoroëne finanëne terjatve Skupaj Gibanje dolgoroënih finanënih naloæb po posameznih kategorijah je prikazano v naslednji tabeli: Naziv Deleæi Dolg. finanëne Drugi Druge dolg. Skupaj pridruæenih terjatve do dolgoroëni finanëne podjetij pridruæenih deleæi terjatve podjetij Stanje PoveËanje Zmanjπanje Prevrednotovanje - teëajne razlike Prevrednotovanje - dobiëki /izgube Stanje MatiËna druæba je del naloæbe v pridruæeno podjetje Iskra Autoelectric Iran v vrednosti tisoë SIT preoblikovala v dolgoroëno posojilo. Zaradi spremenjene raëunovodske usmeritve (kapitalska metoda) bi uskladitev naloæbe s sorazmernim deleæem v kapitalu pridruæenega podjetja pomenila okrepitev naloæbe v viπini tisoë SIT. Zaradi velike devalvacije iranske denarne enote rial (454 %) je bila celotna pozitivna razlika poërpana, dodatno pa je bila evidentirana oslabitev v viπini tisoë SIT. UËinek je izkazan med finanënimi odhodki. Naloæbo je druæba dodatno oslabila za tisoë SIT, kolikor znaπa sorazmerni del izgube pridruæenega podjetja v tekoëem letu. UËinek oslabitve je izkazan med prevrednotovalnimi finanënimi odhodki.

83 79 DolgoroËne finanëne terjatve do pridruæenih podjetij se nanaπajo na dano posojilo druæbi Iskra Autoelectric Iran. To je zmanjπano za anuitete, ki bodo zapadle v letu 2003 in so prikazane med kratkoroënimi finanënimi naloæbami. Dano posojilo je nominirano v evrih, z rokom odplaëila πtiri leta in trimeseënim odplaëevanjem glavnice in obresti. Pomembnejπi drugi dolgoroëni deleæi se nanaπajo na deleæ v Iskri, d. d., v vrednosti tisoë SIT, v Cimosu Koper, d. d., v vrednosti tisoë SIT in na delnice Skupne pokojninske druæbe, d. d., v vrednosti tisoë SIT. 4. Zaloge Kosmata Popravek»ista»ista vrednost vrednosti vrednost 2002 vrednost 2001 Material NedokonËana proizvodnja Proizvodi Blago Dani predujmi za zaloge Skupaj Zaloge so se v primerjavi s preteklim letom poveëale za 13,8 %. NajveË, za 65,9 %, so se poveëale zaloge proizvodov. PoveËanje je odraz zagotavljanja odzivnosti pri prodaji rezervnih delov. Pri inventuri zalog so bili ugotovljeni minimalni preseæki in primanjkljaji. Zaradi uskladitve knjigovodske vrednosti zalog s Ëisto iztræljivo vrednostjo je skupina oblikovala popravek vrednosti zalog materiala v viπini tisoë SIT, 256 tisoë SIT izdelkov ter za tisoë SIT blaga. UËinek je izkazan kot prevrednotovalni poslovni odhodek obratnih sredstev. Pri ugotavljanju Ëiste iztræljive vrednosti zalog je skupina spremenila kriterije v primerjavi s preteklim letom. Ob upoπtevanju nespremenjenih kriterijev bi bil popravek vrednosti zalog materiala veëji za tisoë SIT. 5. Poslovne terjatve DolgoroËne terjatve KratkoroËne terjatve Skupaj Poslovne terjatve, ki v sredstvih skupine predstavljajo 25,8 % vseh sredstev, so se poveëale v primerjavi s preteklim letom za 22,2 %.

84 80 DolgoroËne terjatve do pridruæenih podjetij Nanaπajo se na prodajo opreme pridruæenemu podjetju Iskra Autoelectric iz Irana. Nominirane so v evrih, z rokom odplaëila od dve do pet let, s trimeseënim odplaëevanjem dolga. DolgoroËne poslovne terjatve do drugih VeËina se nanaπa na prodajo obrata SoËa v Bovcu. Terjatev je nominirana v evrih, z rokom odplaëila leta Dolg se odplaëuje enkrat letno. KratkoroËne poslovne terjatve do kupcev in pridruæenih podjetij Kosmata Popravek»ista vred.»ista vred. vrednost vrednost Terjatve do kupcev v dræavi Terjatve do kupcev v tujini Skupaj KratkoroËne terjatve do kupcev so se v letu 2002 poveëale za 20,6 %. PoveËanje je odraz veëjega obsega prodaje in prodaje na oddaljene nove trge. Terjatev, pri katerih je od datuma zapadlosti poteklo veë kot leto dni, je bilo ob koncu leta za tisoë SIT. V letu 2002 je bil zanje dodatno oblikovan popravek vrednosti terjatev v vrednosti tisoë SIT. UËinek oslabitve terjatev poveëuje prevrednotovalne poslovne odhodke. KratkoroËne poslovne terjatve do drugih Preteæni del kratkoroënih terjatev do drugih se nanaπa na terjatve do dræave za vraëilo vstopnega davka na dodano vrednost v viπini tisoë SIT. Skupina nima poslovnih terjatev do Ëlanov uprave oz. direktorjev odvisnih druæb, Ëlanov nadzornih svetov in drugih delavcev, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe.

85 81 6. KratkoroËne finanëne naloæbe KratkoroËni del dolgoroëno danih posojil pridruæenim podjetjem Terjatve za obresti od danih posojil pridruæenim podjetjem KratkoroËni depoziti pri bankah Terjatve za obresti od danih depozitov bankam KratkoroËno dana posojila drugim KratkoroËni del dolgoroëno danih posojil Druge kratkoroëne naloæbe Skupaj KratkoroËni depoziti pri bankah se nanaπajo na dva depozita, nominirana v tolarjih, z enoletno vezavo. Druge kratkoroëne naloæbe pa zajemajo dve terminski pogodbi za varovanje pred valutnimi tveganji. 7. Aktivne Ëasovne razmejitve Vrednosti aktivnih Ëasovnih razmejitev se nanaπa na vnaprej plaëane stroπke za leto 2003 v vrednosti tisoë SIT, razlika pa na nezaraëunane prihodke. 8. Kapital Kapital veëinskih lastnikov Vpoklicani kapital - osnovni kapital Kapitalske rezerve Druge rezerve iz dobiëka Preneseni Ëisti poslovni izid Uskupinjevalni popravek kapitala »isti poslovni izid poslovnega leta Sploπni prevrednotovalni popravki kapitala Kapital manjπinskih lastnikov Skupaj Osnovni kapital veëinskih lastnikov (matiëne druæbe) sestavlja navadnih delnic enega razreda po nominalni vrednosti 2.000,00 SIT. Delnice so v celoti vplaëane. Rezerve veëinskih lastnikov sestavljajo kapitalske rezerve in rezerve iz dobiëka. Na podlagi sklepa skupπëine matiëne druæbe se je ugotovljeni bilanëni dobiëek leta 2001 uporabil za izplaëilo dividend v viπini tisoë SIT, za prenos v druge rezerve iz dobiëka v viπini tisoë SIT, v enaki viπini pa je ostal nerazporejen. Uprava matiëne druæbe je 50 % Ëistega dobiëka poslovnega leta 2002 razporedila v druge rezerve iz dobiëka.

86 82 Kapitalske rezerve in druge rezerve iz dobiëka se lahko uporabljajo za namene iz 60. Ëlena Zakona o gospodarskih druæbah. Kapital manjπinskih lastnikov je razdeljen na osnovni kapital v vrednosti tisoë SIT, rezerve iz dobiëka v vrednosti tisoë SIT, preneseni Ëisti dobiëek v vrednosti tisoë SIT, prevrednotovalni popravek kapitala v vrednosti tisoë SIT in Ëisti poslovni izid poslovnega leta v vrednosti tisoë SIT. Ker se teëaj evra do tolarja v letu 2002 ni poveëal za veë kot 5,5 %, skladno s Slovenskimi raëunovodskimi standardi prevrednotenje postavk kapitala ni potrebno. Ob usklajevanju kapitala z rastjo teëaja evra bi bil poslovni izid skupine niæji za tisoë SIT, ob usklajevanju z rastjo cen æivljenjskih potrebπëin pa za tisoë SIT. Druæbe v skupini v letu 2002 niso pridobivale in osvajale lastnih delnic oz. deleæev.»isti dobiëek veëinskih lastnikov na delnico znaπa 218,21 SIT. 9. Rezervacije Stanje Oblikovanje»rpanje Stanje Rezervacije za pokojninske obveznosti Rezervacije za davëne obveznosti Druge rezervacije Rezervacije za slabo ime Skupaj MatiËna druæba je v letu 2001 pri sestavi raëunovodskih izkazov napaëno prikazala stanje drugih rezervacij, ki se nanaπajo na linijo Bosch. To je bilo za tisoë SIT prenizko, ker je bil znesek pomotoma prikazan med obveznostmi do dobaviteljev. NapaËen prikaz ni imel vpliva na poslovni izid. Druge rezervacije se nanaπajo na rezervacije za ekoloπko sanacijo, na rezervacije za linijo Bosch, za pokrivanje izgube pri prodaji zgradbe in prejete donacije za popotresno obnovo. DolgoroËne rezervacije za ekoloπko sanacijo Rezervacije so bile Ërpane za obraëunano amortizacijo osnovnih sredstev iz projekta sanacije ËiπËenja odpadnih voda. DolgoroËne rezervacije za linijo Bosch»rpanje dolgoroënih rezervacij, ki so bile oblikovane ob nakupu omenjene linije, se nanaπa na pokrivanje pogodbenih stroπkov provizije, ki jih matiëna druæba plaëuje v skladu s pogodbo.

87 83 DolgoroËne rezervacije za izgubo pri prodaji Rezervacije so bile oblikovane v letu Nanaπajo se na pokrivanje izgube pri prodaji poslovno nepotrebnega objekta v Ljubljani. Ta je bil v letu 1999 prodan, vendar je bil zaradi neurejenega zemljiπkoknjiænega stanja del kupnine zadræan (8,2 % celotne vrednosti). V enakem razmerju so bile v letu 1999 Ërpane rezervacije, ostanek se nanaπa na πe neprodani del. DolgoroËne rezervacije za prejete donacije Rezervacije se nanaπajo na prejete donacije za popotresno obnovo v odvisni druæbi v Bovcu.»rpane so bile v viπini obraëunane amortizacije. 10. DolgoroËne finanëne in poslovne obveznosti DolgoroËno dobljena posojila pri bankah DolgoroËne obveznosti do dobaviteljev DolgoroËne finanëne obveznosti do drugih DolgoroËne poslovne obveznosti do drugih Skupaj PoveËanje dolgoroënih finanënih obveznosti za 29,5 % se nanaπa na najemanje dolgoroënih posojil za financiranje investicij v osnovna sredstva, poveëanega obsega tekoëega poslovanja in skrajπevanja rokov plaëil dobaviteljem. DolgoroËna posojila, dobljena pri bankah, so nominirana v evrih, z rokom odplaëila od pet do deset let ter trimeseënim oz. πestmeseënim odplaëevanjem glavnice. Vrednost dolgoroënih posojil, dobljenih pri bankah, z rokom dospelosti daljπim od pet let, znaπa tisoë SIT. Skupina ima dolgoroëna posojila pri bankah zavarovana z menicami, posojila v vrednosti tisoë SIT (skupaj z zapadlim delom dolgoroënih posojil, ki je izkazan med kratkoroënimi finanënimi obveznostmi) pa so dodatno zavarovana πe z zastavo nepremiënin, opreme in terjatev. Preteæni del dolgoroëno dobljenih posojil pri drugih je nominiran v tolarjih, s πtiriletnim moratorijem in πestletnim odplaëevanjem. Posojilo je zavarovano z menicami. Preostali del se nanaπa na finanëni najem in je nominiran v πvicarskih frankih in evrih. DolgoroËni dolgovi nimajo dospelosti daljπe od pet let.

88 KratkoroËne finanëne in poslovne obveznosti KratkoroËne finanëne obveznosti do bank KratkoroËno dobljena posojila pri domaëih bankah v viπini so nominirana v tolarjih in zavarovana z menicami, vezavo depozita ter zastavo terjatev. Posojila, dobljena pri tujih bankah, v viπini tisoë SIT, so nominirana v evrih in britanskih funtih. Preostanek v viπini tisoë SIT se nanaπa na zapadlost dolgoroënih posojil v letu KratkoroËne poslovne obveznosti do dobaviteljev Zmanjπanje stanja obveznosti do dobaviteljev za 9,8 % je odraz rednejπega plaëevanja obveznosti. KratkoroËne finanëne in poslovne obveznosti do drugih KratkoroËne finanëne obveznosti do drugih KratkoroËne poslovne obveznosti do drugih Skupaj KratkoroËne finanëne obveznosti do drugih se nanaπajo na zapadlost v letu 2003 dolgoroëno dobljenih posojil od drugih, poslovne obveznosti do drugih pa se skoraj v celoti nanaπajo na obveznosti iz plaë. 12. Pasivne Ëasovne razmejitve Pasivne Ëasovne razmejitve v vrednosti tisoë SIT se nanaπajo na kratkoroëno odloæene prihodke, v vrednosti tisoë SIT pa na vnaprej vraëunane stroπke. 13. ZabilanËna sredstva / obveznosti Hipoteke na nepremiëninah Hipoteke na premiëninah Zastava pravice na terjatvah Garancije in poroπtva Terminske pogodbe Zaloge Osnovna sredstva v uporabi, ki so last drugih ZemljiπËa Skupaj

89 85 Hipoteke se nanaπajo na dana jamstva z zastavo nepremiënin, premiënin in terjatev za prejeta posojila pri bankah. Vrednost hipotek na nepremiëninah je evidentirana po poπteni vrednosti. Garancije in poroπtva se nanaπajo na poroπtva za prejeta posojila od bank, na garancijo, dano Carinski upravi za plaëevanje carine in davka na dodano vrednost ob uvozu, in na garancije dobaviteljem doma in v tujini. Vrednosti terminskih pogodb se nanaπajo na obveznosti za prodajo ameriπkih dolarjev in nakup evrov. VeËina zalog se nanaπa na vrednost drobnega inventarja v uporabi. Izkaz poslovnega izida Izkaz poslovnega izida je izdelan po vrstah stroπkov. Na osnovi stroπkovnega raëunovodstva je pripravljen tudi prikaz stroπkov po funkcionalnih skupinah »isti prihodki od prodaje in usredstveni lastni proizvodi Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala Proizvajalni stroπki prodanih proizvodov Kosmati poslovni izid od prodaje Stroπki prodajanja Stroπki sploπnih dejavnosti Prevrednotovalni poslovni odhodki Drugi poslovni prihodki Poslovni izid iz poslovanja »isti prihodki od prodaje »isti prihodki od prodaje »isti prihodki od prodaje so se v letu 2002 poveëali za 15,2 % v primerjavi s preteklim letom. VeËina je bila doseæena s prodajo na tuje trge.»isti prihodki od prodaje zajemajo prihodke od prodaje izdelkov v vrednosti tisoë SIT, od prodaje blaga in materiala v vrednosti tisoë SIT in od prodaje storitev v vrednosti tisoë SIT.

90 Usredstveni lastni proizvodi Vrednost usredstvenih lastnih proizvodov se nanaπa na izdelavo proizvajalne opreme za lastno proizvodnjo. 16. Drugi poslovni prihodki Drugi prihodki iz poslovanja zajemajo prihodke od porabe rezervacij v vrednosti tisoë SIT, prihodke od subvencij v vrednosti tisoë SIT, prevrednotovalne poslovne prihodke v vrednosti tisoë SIT in druge prihodke v vrednosti tisoë SIT Poslovni odhodki Poslovni odhodki so bili v letu 2002 veëji za 14 %, vendar so naraπëali poëasneje kot prihodki iz poslovanja. NajveËji deleæ (40,7 %) se nanaπa na stroπke materiala, sledijo stroπki dela (27,7%), nabavna vrednost prodanega blaga (12,6%), stroπki storitev (11,5%), odpisi vrednosti (6,9%) in drugi poslovni odhodki (0,6%). 17. Stroπki blaga, materiala in storitev Nabavna vrednost prodanega blaga Stroπki materiala Stroπki storitev Skupaj Na spremenjeno strukturo stroπkov blaga, materiala in storitev sta v najveëji meri vplivala spremenjena struktura prodaje izdelkov in prehod iz kooperacije v proizvodnji na nabavo materialov v matiëni druæbi. Stroπki materiala NajveËji so stroπki porabljenega osnovnega materiala v vrednosti tisoë SIT, sledijo stroπki drobnega inventarja v vrednosti tisoë SIT in stroπki energije v vrednosti tisoë SIT. Stroπki storitev Stroπki storitev se nanaπajo na stroπke proizvodnih storitev v vrednosti tisoë SIT, na prevozne stroπke v vrednosti tisoë SIT, na stroπke nadomestil delavcem v vrednosti tisoë SIT, stroπke plaëilnega prometa in zavarovalne premije v vrednosti tisoë SIT in druge stroπke.

91 Stroπki dela Stroπki plaë Stroπki socialnega in pokojninskega zavarovanja Drugi stroπki dela Skupaj Zaposleni v druæbah v skupini nimajo nobenih zahtevkov po izplaëilih do druæb, ki bi jim te nasprotovale, prav tako ni nobene tovrstne odprte toæbe do druæb. V letu 2002 ni bilo oblikovanih rezervacij za morebitne bodoëe zahtevke zaposlenih. V nadaljevanju so prikazani prejemki doloëenih kategorij zaposlenih in Ëlanov nadzornih svetov. Vsi zneski so v bruto vrednostih. PlaËe PovraËila stroπkov** Sejnine Uprava matiëne druæbe Direktorji odvisnih druæb Ostali zaposleni* »lani nadzornih svetov Skupaj * Ostali zaposleni so tisti, za katere ne velja tarifni del kolektive pogodbe. ** PovraËila stroπkov zajemajo dnevnice, prenoënine in potne stroπke sluæbenih potovanj. V letu 2002 navedenim kategorijam zaposlenih druæbe niso odobravale predujmov, posojil ali poroπtev. Prav tako niso imele tovrstnih terjatev iz preteklih let. Noben Ëlan nadzornih svetov nima dodatnih pogodbenih odnosov z druæbo. 19. Odpisi vrednosti Amortizacija Prevrednotovalni poslovni odhodki osnovnih sredstev Prevrednotovalni poslovni odhodki obratnih sredstev Skupaj Skupina v letu 2002 ni spreminjala amortizacijskih stopenj, poveëanje stroπkov amortizacije za 24,7 % je odraz novih investicij.

92 88 Prevrednotovalni poslovni odhodki osnovnih sredstev se nanaπajo predvsem na oslabitev nekaterih vrst opreme v matiëni druæbi. Prevrednotovalni poslovni odhodki obratnih sredstev se nanaπajo na uskladitev knjigovodske vrednosti zalog s Ëisto iztræljivo vrednostjo v znesku tisoë SIT, ostanek pa na oblikovanje popravka vrednosti terjatev. 20. FinanËni prihodki iz kratkoroënih terjatev FinanËni prihodki iz kratkotoënih terjatev so niæji za 37,2% v primerjavi s preteklim letom. Upad je predvsem posledica neugodnega gibanja teëaja dolarja. VeËina finanënih prihodkov se nanaπa na teëajne razlike, in sicer tisoë SIT, razlika v vrednosti tisoë SIT so prihodki iz obresti. V vrednosti pozitivnih teëajnih razlik je zajet tudi pozitiven efekt zaπëite pred valutnimi tveganji v vrednosti tisoë SIT. 21. FinanËni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti FinanËni odhodki so niæji za 11,3% v primerjavi s preteklim letom predvsem zaradi opustitve revalorizacije. Revalorizacijski primanjkljaj je v letu 2001 znaπal tisoë SIT. Vrednost negativnih teëajnih razlik znaπa tisoë SIT, obresti pa tisoë SIT. 22. Izredni prihodki in odhodki Izredni prihodki in odhodki se nanaπajo na prejete oz. plaëane odπkodnine in kazni. 23. Davek od dobiëka Skupina je v letu 2002 obraëunala in plaëala tisoë SIT davka od dobiëka. Davek od dobiëka je pri posameznih druæbah obraëunan v skladu z lokalno zakonodajo. 24.»isti poslovni izid obdobja Poslovni izid iz rednega delovanja poslovni izid iz poslovanja finanëni izid Poslovni izid zunaj rednega delovanja Davek od dobiëka »isti poslovni izid obraëunskega obdobja

93 Kazalniki poslovanja skupine Iskra Avtoelektrika LETNO PORO»ILO Kazalnik 1. Stopnja lastniπkosti financiranja 2. Stopnja dolgoroënosti financiranja 3. Stopnja osnovnosti investiranja 4. Stopnja dolgoroënosti investiranja 5. Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev 6. Koeficient neposredne pokritosti kratkoroënih obveznosti (hitri koeficient) 7. Koeficient pospeπene pokritosti kratkoroënih obveznosti (pospeπeni koeficient) 8. Koeficient kratkoroëne pokritosti kratkoroënih obveznosti (kratkoroëni koeficient) 9. Koeficient gospodarnosti poslovanja 10. Koeficient Ëiste dobiëkonosnosti kapitala 11. Koeficient dividendnosti osnovnega kapitala Razmerje kapital obveznosti do virov sredstev vsota kapitala in dolgoroënih dolgov (skupaj z dolgoroënimi rezervacijami) obveznosti do virov sredstev osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) sredstva vsota osnovnih sredstev (po neodpisani vrednosti), dolgoroënih finanënih naloæb in dolgoroënih poslovnih terjatev sredstva kapital osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) likvidna sredstva kratkoroëne obveznosti vsota likvidnih sredstev in kratkoroënih terjatev kratkoroëne obveznosti kratkoroëna sredstva kratkoroëne obveznosti poslovni prihodki poslovni odhodki Ëisti dobiëek v poslovnem letu povpreëni kapital (brez Ëistega poslovnega izida prouëevanega leta) vsota dividend za poslovno leto povpreëni osnovni kapital Vrsta kaz odstotek 40,42 42,78 odstotek 66,38 64,73 odstotek 48,15 52,01 koef. 0,491 0,530 koef. 0,839 0,823 koef. 0,078 0,080 koef. 0,886 0,755 koef. 1,532 1,332 koef. 1,038 1,030 koef. 0,036 0,017 koef. 0,051 0,047 Sploπna razkritja Sploπna razkritja, ki niso prikazana v raëunovodskem poroëilu, je druæba predstavila v poslovnem poroëilu.

94 90 Revizorjevo poroëilo