intervju: Rajko Dolinšek, direktor agencije Informa Echo predstavljamo: Zero CO 2 agenti v akciji vzpon na Mangart »asopis skupine HSE oktober 2009

Transcript

1 »asopis skupine HSE oktober 2009 intervju: Rajko Dolinšek, direktor agencije Informa Echo predstavljamo: Zero CO 2 agenti v akciji vzpon na Mangart Fotografija je bila posneta na usposabljanju srednjeπolcev za Agente nizkoogljiëne druæbe, ki ga je organiziral Slovenski E-forum. Avtorica fotografije: Slavica Peševska 50

2 PoËitniške kapacitete Seznam in kontaktni podatki DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR Morje: Mareda (dva apartmaja, 2+2 ležišči); Barbariga (apartma, 2+2 ležišči); Kačjak (brunarica, 4 ležišča); Novalja Gajac (dva apartmaja, en 2+3 ležišča, en 4+2 ležišči) Gore: Kope Partizanka (trije apartmaji, dva 5+2 ležišči, en 3+2 ležišči); Kope Brusnica (en apartma, 5+2 ležišči); Rogla (en apartma, 2+2 ležišči) Toplice:Moravci (en apartma, 2+2 ležišči) Število za + pomeni zasilno ležišče kavč. Dodatne informacije in prijave: Ksenija Iršič, tel , e-pošta: ksenija.irsic@dem.si SO KE ELEKTRARNE NOVA GORICA Gore: Bovec (1 apartma s 5 ležišči); Log pod Mangartom (2 apartmaja s 4 5 ležišči); Možnica (2 apartmaja s 4 5 ležišči); Tolminske Ravne: (2 apartmaja s po 2 ležiščema in 2 pomožnima ležiščema); Lokve nad Novo Gorico (1 apartma s 4 ležišči) Dodatne informacije in prijave: Jadranka Lužnik, tel , e-pošta: jadranka.luznik@seng.si uvodnik 3 zgodilo se je 4 intervju: Rajko Dolinšek, direktor agencije Informa Echo 10 predstavljamo: Zero CO 2 agenti v akciji 12 vzpon na Mangart 14 energiëni nasvet 16 TERMOELEKTRARNA BRESTANICA Morje: Nerezine (3 hišice) Gore: Kope (garsonjera za 4 osebe) Gore: Bohinj (apartma za 4 osebe v hotelu Bohinj). Dodatne informacije in prijave: Martina Merlin, tel , e-pošta: martina.merlin@teb.si PREMOGOVNIK VELENJE Morje: Fiesa, hotel Barbara Gore: Golte (hotel in apartmaji) Dodatne informacije in prijave za Hotel Barbara: tel , e-pošta: hotel.barbarafiesa@rlv.si Dodatne informacije in prijave za Golte: , e-pošta: info@golte.si 2

3 uvodnik Vsi okusi jeseni Pred vami je petdeseta številka Energije. Toliko se (nam) dogaja zadnje čase, da smo vanjo komajda stlačili vse informacije, podatke, novice, poročila in zanimivosti. Da. Čas kislih kumaric se je nepreklicno končal in v polnem teku je prav nič kisla jesen. Nasprotno: zaradi dobrih novic je malce sladka, zaradi tistih»na robu«grenko-slana, zaradi občasnih pretresov pa pekoča. A prav vedno razgibana. Letos še posebej. Na tistem»tršem«, poslovnem delu smo zadovoljni, da so nam nadzorniki prižgali zeleno luč za gradnjo šestega bloka šoštanjske termoelektrarne. Ta, za skupino HSE in Slovenijo pomembna naložba v energetiko, sicer vse bolj postaja kamen spotike: zaradi različnih ugibanj o ceni električne energije iz šestega bloka, pa o ceni premoga, potrebnega za delovanje elektrarne, o okoljski sprejemljivosti investicije in njeni smotrnosti sploh, zlasti pa v primerjavi z drugimi potencialnimi naložbami v slovensko energetiko. A v HSE se zavedamo, da je poleg obnovljivih virov energije prav domači premog tisti, ki zagotavlja stabilnost sistema, predvsem v sušnem obdobju, in povečuje energetsko neodvisnost Slovenije. Pa ne le to: gradnja šestega bloka je za Šaleško dolino in državo socialno in stroškovno najbolj racionalen scenarij postopnega zapiranja Premogovnika Velenje. Danes petdeseta številka Energije, čez petdeset let ENERGIJA je Ëasopis skupine HSE Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d.o.o. Glavna in odgovorna urednica: mag. Petja Rijavec, HSE Fotografija na naslovnici: Slavica Peπevska Oblikovanje in prelom: Pristop d.o.o. Tisk: S-print, Trbovlje Naklada: izvodov za vpraπanja, predloge in pripombe: petja.rijavec@hse.si E-Energija: Seveda pa jesen ni samo trda kot kostanjeva ježica. Je tudi mehka kot listje, ki šumi pod nogami, ko lovimo še zadnje dolge dneve pred prihajajočo zimo. Prav te»mehke«vsebine so tiste, ki nam dajejo poseben pečat. Pečat družbenoodgovornega podjetja s posluhom za sočloveka in okolje, v katerem delujemo. Tako smo se ob zaključku leta 2009 odločili priskočiti na pomoč otrokom. Dobrodelna akcija z imenom Bodi dober zgled v letu 2010 temelji na liku Modrega Jana, otroške maskote, ki simbolizira obnovljive vire energije in trajnostni razvoj ter ki živi z nami že od leta Od 20. oktobra do 20. novembra 2010 lahko otroci na spletni strani poiščejo vzorec pisma ter nanj napišejo ali narišejo, kako bodo v letu 2010 razveselili ljudi in naravo. Prejeta pisma bo HSE»spremenil«v donacijo in jo decembra namenil pomoči potrebnim otrokom. Tako je HSE storil korak naprej v povezovanju znanja, razmišljanja in čuta do soljudi. Želimo si, da bi otroci napisali čim več pisem. V teh dneh že prihajajo prva. Opozorite na akcijo tudi vi svoje otroke, nečake, vnuke. Naj združijo prijetno s koristnim, naj bodo dober zgled v letu 2010 in naj bo jesen sladka, polna kostanja, drobnih skrivnosti in dobrih dejanj. Še preden nas obiščejo vsi tisti bradati možje. mag. Petja Rijavec glavna in odgovorna urednica Energije 3

4 zgodilo se je 4 Iz naših druæb Holding Slovenske elektrarne Borut Meh novi generalni direktor HSE Borut Meh, generalni direktor HSE (Foto: Mitja BoæiË) V torek, 15. septembra 2009, je vodenje Holdinga Slovenske elektrarne d.o.o. (HSE) prevzel Borut Meh. Na mesto generalnega direktorja je bil za mandatno obdobje štirih let imenovan na seji nadzornega sveta družbe, ki je potekala 7. avgusta Borut Meh je po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist. Začetek njegovih delovnih izkušenj sega v leto 1977, ko je kot pripravnik začel v trgovskem podjetju Era Velenje, poklicno pot pa je nadaljeval v Gorenju, Novi Ljubljanski banki, Slovenskih železarnah, Petrolu, Muri, Preventu in Novi KBM. Večino svoje kariere je bil član najvišjega menedžmenta in aktivni udeleženec številnih strokovnih združenj. Ko je nastopil funkcijo generalnega direktorja HSE, je povedal:»zavedam se odgovornosti, ki jo prevzemam z vodenjem največjega slovenskega proizvajalca in trgovca z električno energijo. Pred mano in pred celotno ekipo HSE so številni izzivi, od gradnje novih proizvodnih zmogljivosti, širitve poslovanja na tuje trge ter nadaljevanja dejavnosti pri varčni in okolju prijazni proizvodnji električne energije do spopadanja z zaostrenimi pogoji poslovanja v času finančno-gospodarske krize. HSE je stabilna in visoko strokovna gospodarska družba. Iz do zdaj pregledane dokumentacije je jasno, da njeno poslovanje poteka skladno z najvišjimi kakovostnimi standardi in odgovornostjo do vseh, ki so z njenim poslovanjem kakor koli povezani. Prizadeval si bom, da bo tako tudi v štiriletnem mandatu, ki ga danes začenjam.«zelena luë za gradnjo πestega bloka Termoelektrarne oštanj Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) je na oktobrski 5. redni seji obravnaval tretjo različico noveliranega investicijskega programa za gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). Člani nadzornega sveta so se strinjali, da je novelirani investicijski program primerna podlaga za začetek uresničitve projekta. Nadzorni svet ugotavlja, da so dani tudi pogoji, da HSE izda starševsko garancijo za investicijo. Hkrati je bilo generalnemu direktorju HSE, Borutu Mehu, predloženo predhodno soglasje k dokapitalizaciji TEŠ do višine 85,4 milijona EUR še v tem letu. Prižgana je bila tudi zelena luč za zaključne dogovore o drugih virih financiranja te, za skupino HSE in državo pomembne naložbe v energetiko. Prva različica investicijskega programa je bila izdelana leta 2006 in je bila osnova za pridobitev kredita Evropske investicijske banke (EIB) v višini 350 milijonov EUR. Zaradi spreminjanja razmer na področju cen specifične tehnološke opreme, cen električne energije, kuponov CO 2, povišanih stroškov financiranja (dražja posojila, visoke obresti) se je ves čas spreminjala tudi predračunska vrednost investicije. Predračunska vrednost projekta, ki je s stroški investiranja v aprilu 2009 že presegla 1,34 milijarde EUR, se je znižala za 239 milijonov EUR, na 1,103 milijarde EUR, brez stroškov financiranja pa na 997 milijonov EUR. Investicijska vrednost se ni zmanjšala na račun krčenja obsega pogodbenih del, temveč je posledica izpogajane nižje cene glavne tehnološke opreme, znižanja cene naprave za razžvepljevanje ter tudi gradbenih del, stroškov investitorja in stroškov financiranja. Nadzorni svet HSE je pri današnjem odločanju upošteval več dejavnikov, med katerimi izstopajo glavni razlogi za investicijo. Projekt gradnje šestega bloka TEŠ je uvrščen v Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje ter je kot tak strateško pomemben za državo. Z gradnjo šestega bloka bodo v TEŠ iz štirih milijonov ton premoga, namesto sedanjih 3600 GWh do leta 2025 letno proizvedli do 4700 GWh električne energije, potem pa bo, ob znižani količini lignita, do leta 2054 postopoma padala do končnih 2400 GWh letno. Pri tem ni nepomembno dejstvo, da se bodo zaradi boljšega izkoristka šestega bloka, ta bo dosegel 43 odstotkov, hkrati močno zmanjšali vplivi prašnih delcev, SO 2, NOx, CO in CO 2 na okolje. Za enako količino električne energije, kot so jo leta 2007 pridobili v prvih petih blokih, bo šesti blok namesto štirih porabil tri milijone ton lignita. Emisije CO 2 na enoto proizvedene električne energije se bodo zmanjšale z 1,2 na 0,85 kg/kwh, izpusti SO 2 se bodo zaradi še učinkovitejših razžvepljevalnih naprav v primerjavi z obstoječimi zmanjšali na tretjino, emisije NOx celo na četrtino, za 70 odstotkov pa se bo v okolici TEŠ 6 znižala tudi raven hrupa. Skupna moč TEŠ bo ob začetku delovanja šestega bloka narasla le za 190 MW, s postopnim zapiranjem prvega do četrtega bloka pa se bo manjšala. In končno, gradnja šestega bloka pomeni za Šaleško dolino in državo socialno in stroškovno primeren scenarij postopnega zapiranja Premogovnika Velenje. Dejstvo je, da se bo, ko bo potekla življenjska doba šestega bloka, predvidoma leta 2054, končala tudi premogovniška dejavnost v Šaleški dolini. Investicija v šesti blok se bo financirala iz naslednjih virov: 300 milijonov EUR bodo znašali

5 lastni viri HSE in partnerja/-ev, 100 milijonov EUR predstavljajo lastni viri investitorja, to je TEŠ, približno 500 milijonov EUR bodo znašali krediti EIB in EBRD, drugi krediti (HSE, poslovne banke, partnerji) pa 200 milijonov EUR. Dr. Franc Žerdin, predsednik nadzornega sveta HSE, je ob zaključku seje izrazil zadovoljstvo:»po dolgih in zahtevnih pogajanjih ter usklajevanjih, povezanih z investicijo v gradnjo šestega bloka, z zadovoljstvom ugotavljam, da so izpolnjeni potrebni pogoji za začetek izvedbe zahtevne investicije v šesti blok. Nadzorni svet HSE bo s sklepom imenoval strokovno skupino za interni nadzor poteka investicije in naložil vodstvu družbe nalogo, da ga na vsaki seji sproti obvešča o svojih ugotovitvah.«prenovljena spletna stran Modra energija Skrb za okolje je ena glavnih nalog celotne skupine HSE. Prav zaradi tega smo v poletnih mesecih prenovili spletno stran ki je zdaj še preglednejša in vsebinsko bogatejša. Vse, ki jim ni vseeno za prihodnost narave, vabimo, da jo obiščejo in se podrobneje seznanijo s tem, kaj je modra energija, kakšne so možnosti nakupa, kaj je modri sklad Bodimo moder zgled, delujmo modro. V kratkem bo na spletni strani predstavljen tudi fotografski natečaj SLOVENSKA REKA več informacij o natečaju najdete na spletni strani Nova spletna stran Modre energije. (foto: Arhiv HSE) Modri Jan nagradil mlade ustvarjalce in pripravil skrivnostni zvezek za ustvarjanje Ko smo konec maja objavili razpis za NAGRADNI NATEČAJ MODRI JAN, si nismo predstavljali, da bo doživel tako velik odziv. Svoje pobarvanke in stripe je do konca junija poslalo skoraj 3800 otrok, česar smo bili seveda zelo veseli. Julija je potekalo glasovanje za najlepšo pobarvanko in najlepši strip na spletni strani si. Na začetku avgusta smo objavili rezultate na spletni strani, pozneje pa tudi v revijah CICIDO in CICIBAN. Avtorji 35 pobarvank in 35 stripov, ki so prejeli največ spletnih glasov, so prejeli lesene mlinčke»naredi sam«, vsi sodelujoči otroci pa spominska darilca. Veliko zanimanje za nagradni natečaj nas je dodatno spodbudilo, da z akcijami MODREGA JANA nadaljujemo. Zato vabimo vse otroke, da obiščejo spletno stran kjer jih čaka navodilo za prejem in izpolnjevanje Skrivnostnega zvezka. Kupon za prejem zvezka je objavljen v oglasu na koncu Energije. Dravske elektrarne Maribor mag. Viljem Pozeb imenovan za novega direktorja DEM Nadzorni svet Dravskih elektrarn Maribor (DEM) je na seji 14. julija za novega direktorja družbe s štiriletnim mandatom imenoval mag. Viljema Pozeba, ki je na tem položaju nasledil Andreja Tumpeja. Ta je na direktorsko mesto DEM stopil 31. marca, potem ko je odstopil takratni direktor Damijan Koletnik. Tumpeju se je začasni mandat iztekel 29. septembra. Na javni razpis za direktorja DEM, ki je bil objavljen 26. junija z osemdnevnim rokom za prijavo, je tako skupno prispelo deset prijav, od katerih je bila ena primerna pogojno, štiri pa primerne in popolne. Nadzorni svet DEM je 14. julija razgovor opravil s štirimi kandidati, mag. Viljem Pozeb, novi direktor DEM. (foto: Arhiv DEM) na katerem so morali predstaviti svoj pogled na prihodnji razvoj družbe. Po opravljenih predstavitvah so za novega direktorja družbe soglasno imenovali mag. Viljema Pozeba. mag. Pozeb se je v DEM zaposlil že leta 2001 in do leta 2007 vodil sektor za ekonomiko poslovanja, med letoma 2007 in 2008 je bil pomočnik direktorja HSE, junija 2008 pa je bil imenovan za direktorja HSE za štiriletno mandatno obdobje. HE na Muri - zelena energija danes za svetli jutri V DEM so v juniju, juliju in avgustu kljub dopustom in poletni vročini dejavno izvajali dejavnosti pri projektu preučitve možnosti energetske izrabe reke Mure, zato lahko zdaj, ko se je poletje že prevesilo v jesen, poročamo o izvedenih dejavnostih. Junija in julija je bilo tako mogoče na poštah in občinah, ki ležijo ob reki Muri, najti informacijske točke z zloženkami, v istem obdobju pa so svoje delo na terenu začeli opravljati tudi raziskovalci javnega mnenja, katerih naloga je bila pridobiti podatke, ki bi pomagali pripraviti študijo trajnostnega razvoja. Z željo, da bi bile informacijske točke čim bolj obiskane, so akcijo podprli tudi z oglasi v tiskanih in elektronskih medijih. Zaključek tega poletnega dogajanja je bil nedvomno sejem v Gornji Radgoni, kjer so predstavniki DEM in PRI predstavili dosedanje izvajanje programa»preveritve možnosti energetske izrabe reke Mure«ter pridobivali dodatne predloge in mnenja. 5

6 6 Strokovnjaki, ki pripravljajo strokovne podlage za študijo trajnostnega razvoja, v kateri bodo raziskave od vpliva na družbeno okolje in raziskave gozdne biologije do projekta idejnih rešitev hidroelektrarn ter stanja v kmetijstvu, so konec junija začeli delati na terenu. Ker pa so si predstavniki DEM, ki so program pripravili, želeli čim širšega sodelovanja javnosti v njem, so v sodelovanju s Pomurskim razvojnim inštitutom Murska Sobota (PRI MS) pripravili posebne informacijske zloženke, ki so zainteresiranim prebivalcem projekt podrobneje predstavile. Zloženke je bilo mogoče najti na posebnih informacijskih točkah, ki so bile v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi postavljene v vsaki občini, ki leži ob reki Muri, in v nekaterih poslovalnicah Pošte Slovenije. Obiskovalci so lahko tako ob obisku točk vse do konca meseca julija neposredno oddali svoje pobude, predloge in vprašanja, ki so jih v DEM nato poslali pripravljavcem strokovnih podlag. Pri vključevanju javnosti so DEM vodila predvsem načela aarhurške konvencije, katere bistveni cilj je javnosti omogočiti širšo vključenost v okoljske zadeve. Med drugim ta konvencija investitorje v EU obvezuje, da ob posegu v okolje ustrezno obveščajo prebivalce na vplivnem območju in jih vključijo v odločanje. Da pa bi bili v DEM kot investitorji bolje seznanjeni z mnenjem javnosti, so delo v juniju in juliju izvajali tudi raziskovalci javnega mnenja, ki so ljudi na terenu in po telefonu spraševali po mnenju glede izzivov, ki jih prinaša morebitna gradnja hidroelektrarn na Muri. Zlasti veseli dejstvo, da ima po izsledkih raziskave polovica prebivalcev do projekta pozitiven odnos, kar pomeni še dodatno odgovornost. Seveda je ob tem še vedno veliko strahov, najbolj pa ta trenutek ljudi skrbijo poplave in druge naravne katastrofe ter uničevanje in onesnaženje okolja ob Muri. Pomurski sejem v Gornji Radgoni. (foto: Arhiv TE ) Ti in še nekateri drugi izsledki raziskave so bili javnosti predstavljeni na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, kjer so predstavili vmesne rezultate področnih študij in z njimi povezane vmesne rezultate krovne študije trajnostnega razvoja. Stojnico DEM so obiskali kolegi iz stroke in poslovni partnerji ter tudi številni naključni obiskovalci, tako da je bila odločitev za tako predstavitev raziskave pravilna. Pomembno je dejstvo, da se ljudem da čim več možnosti, da se o projektu pozanimajo, da so jim investitorji pripravljeni prisluhniti in da s pomočjo strokovnjakov odgovorijo na njihova vprašanja. In teh je še vedno veliko. Od takih, ki sprašujejo, kako bo izvajalcem uspelo zaščititi naravo, do takih, ki sprašujejo, zakaj se gradnja še ni začela. V nadaljevanju projekta se bodo izvajale priprave na izdelavo idejnih tehničnih rešitev za določitev naslednjih zahtev: opredelitev možnih vplivov hidroelektrarn na okolje (podtalnica, poplavna področja, transporti proda, biotopi in habitati, krajinsko-oblikovni vplivi); določitev izhodišča za možnosti energetske izrabe (energetski potencial, prostorske in morfološke omejitve, multidisciplinarni značaj objektov). Dokumentacija se bo izdelala na podlagi sektorskih strokovnih podlag, v katerih bodo opredeljena območja energetske izrabe in osnovna izhodišča za določitev možnosti energetske izrabe. Pri tem bo vseskozi sodelovala strokovna skupina izdelovalcev sektorskih študij in krovne študije trajnostnega razvoja. Termoelektrarna oπtanj V TE uspeπno konëali remont Zadnji remont 275-megavatnega četrtega bloka, ki obratuje že od konca leta 1972, je bil opravljen pred štirimi leti. Blok naj bi deloval do leta 2015 in bil v pripravljenosti še do leta Po tem letu pa, verjetno, zaradi ostrejše okoljske zakonodaje, ne bo smel več obratovati. Na začetku avgusta so tako v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) začeli obsežen remont četrtega bloka in njegove čistilne naprave, z manjšim remontom 75-megavatnega tretjega bloka in 30-megavatnega prvega bloka. Na prvem in tretjem bloku so se lotili najnujnejših del, na četrtem pa so dela obsežnejša, in sicer gre za celovito obnovo generatorja, turbine, kotla in za obsežna vzdrževalna dela na razžvepljevalni napravi. Prav pri remontu turbine četrtega bloka se je v nasprotju s pričakovanji pokazalo slabo stanje lopatic in ventilov, zaradi česar so vzdrževalci morali opraviti dodatna dela. Remont razžvepljevalne naprave ter prvega in tretjega bloka opravljen več kot teden dni pred rokom, tako da je bil osemtedenski remont kljub nujnim dodatnim delom uspešno končan v predvidenem roku. Ob največjih konicah dela je bilo skupno pri remontu, z zaposlenimi in zunanjimi pogodbenimi izvajalci iz številnih slovenskih podjetij, pa tudi Slovaške, Nemčije in Poljske, na delu do tisoč ljudi. V TEŠ ocenjujejo, da remont ostaja v predvidenih finančnih V TE konëali remont. (foto: Arhiv TE )

7 okvirih, njegova vrednost znaša 15,5 milijona EUR. Med remontom je TEŠ v elektroenergetsko omrežje oddala 40 odstotkov manj električne energije, kar pa bodo do konca leta nadomestili z večjim angažiranjem blokov. Gradnja šestega bloka z manj krediti Decembra bodo morali biti izpolnjeni vsi pogoji, da se bodo lahko začele izvajati sklenjene pogodbe z dobavitelji za izvedbo gradnje šestega bloka. Zaradi novih okoliščin so tako v TEŠ izdelali novelirani investicijski program tretja revizija, ki je v fazi sprejemanja pri organih upravljanja. Zlata Zorko, vodja finančnega sektorja, je o noveliranem programu povedala:»v njem smo predvideli večji delež udeležbe z lastniškimi viri in manj s krediti. Načrtuje se, da bo za plačilo prvih letošnjih obveznosti zagotovljen lastniški kapital. Dolžniške vire, ki so temelj za sprejetje odločitve o financiranju projekta, skrbno pregleduje EBRD, to je zdaj v sklepni fazi, pogovori z EIB o povečanju zneska že odobrenega kredita še potekajo, prav tako razgovori z večjimi evropskimi bankami, ki prav tako izražajo interes o financiranju projekta.«poremontni piknik Poremontni piknik. (foto: Arhiv TE ) Na zadnji topli jesenski dan, 9. oktobra, so v TEŠ organizirali poremontni piknik, na katerem so gostili jubilante, ki so podjetju predani že 25 in 35 let. Bilo jih je kar 34. Na pikniku so prejeli tudi certifikat ISO Direktorju dr. Urošu Rotniku ga je podelil direktor podjetja TÜV Janez Bernard. Premogovnik Velenje Slovenski rudarski reševalci preizkusili usposobljenost Letošnja republiška reševalna vaja, v kateri so svojo strokovno usposobljenost preizkusile reševalne čete iz Premogovnika Velenje, Rudnika Trbovlje-Hrastnik, Idrije, Nafte Lendava, ter ekipe gasilcev PGD Premogovnika Velenje in PGD Velenje, je potekala 9. oktobra v Preizkus usposobljonosti. (foto: Arhiv PV) Premogovniku Velenje. Reševalna vaja spada v sklop skupnih republiških reševalnih vaj, ki potekajo enkrat letno v različnih rudarskih organizacijah. Reševalna služba Premogovnika Velenje šteje 104 člane, Rudnika Trbovlje- Hrastnik 60 članov, medtem ko je drugje ta številka precej manjša v Nafti Lendava 15 članov, v Idriji 8 in Mežici 6 članov. V letošnji vaji je sodelovalo 45 reševalcev, predstavniki reševalnih služb pa so se dan prej sestali tudi na strokovnem posvetu. Republiško reševalno vajo so si ogledali tudi ministrica za obrambo Republike Slovenije dr. Ljubica Jelušič, predstavniki MO Velenje, urada RS za zaščito in reševanje, civilne zaščite, GZ Slovenije, inšpektorata RS za energetiko in rudarstvo ter inšpektorata RS za varovanje pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pred začetkom vaje je zbrane pozdravil direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved:»Ker je za Preizkus usposobljonosti. (foto: Arhiv PV) Premogovnikom Velenje že častitljivih 134 let, smo v tem obdobju dobro spoznali, da je moč narave neomajna. Čeprav smo po napredku, razvoju in tehnologiji med premogovniki v svetovnem vrhu, večina nevarnosti, s katerimi so se rudarji srečevali nekoč, obstaja tudi danes. A zaradi znanja, izkušenj in sodobne opremljenosti te nevarnosti obvladujemo neprimerljivo bolje kot nekoč. Vse pomembne varnostne parametre spremljamo prek varnostnotehnološkega informacijskega sistema. Za vse nevarnosti oziroma izredne dogodke imamo izdelan načrt obrambe in reševanja. Kadar se pojavijo izredne razmere, po potrebi aktiviramo jamsko reševalno četo, kateri so najboljši delavci v podjetju.«predpostavka za vajo je bilo razlitje in vžig nafte na ranžirni postaji za transport materiala pred jaškom NOP. Pri tem se je poškodoval eden od delavcev. Ekipe gasilcev so požar na površini pogasile, zaustavile odtekanje nafte in poskrbele za ponesrečenca. Gost dim se je s tokom svežega vstopnega zraka hitro razširil tudi v jamo. Tja je vodstvo reševanja napotilo ekipe rudarskih reševalcev, Preizkus usposobljonosti. (foto: Arhiv PV) 7

8 8 ki so ukrepale v skladu z načrtom obrambe in reševanja ter med drugim ponudile prvo pomoč in iz jame prinesle tri ponesrečence. Ministrica dr. Ljubica Jelušič je po ogledu vaje povedala:»zelo sem zadovoljna, da smo imeli v Premogovniku Velenje priložnost spremljati, kako uspešno delujejo reševalci iz različnih slovenskih premogovnikov, kako v Premogovniku skrbijo za varnost svojih delavcev in kako zelo dobro so reševalne ekipe usposobljene za svoje delo. Premogovnik Velenje ima izjemno razčlenjen sistem usposabljanja reševalcev in na Ministrstvu za obrambo smo v okviru Uprave za zaščito in reševanje zelo veseli, da imamo tako dobro usposobljeno reševalno četo.«desetletje odsevanja vrednot æivljenja Muzej premogovništva Slovenije v Velenju praznuje letos 10. obletnico ustanovitve. Svoje začetke ima sicer v letu 1966, ko je bila zbirka Muzej slovenskih premogovnikov prvič postavljena na Velenjskem gradu, 3. julija 1999 pa premeščena v jamo Škale. Muzej, ki velja za najbolj obiskan slovenski podzemni muzej in eno izmed najbolj prepoznavnih turističnih točk Šaleške doline, je od 3. julija 1999 do začetka oktobra letos obiskalo obiskovalcev, kar je povprečno 91 obiskovalcev na dan. Muzej lahko obiščejo obiskovalci, starejši od sedem let, ki pred potovanjem proti središču Zemlje dobijo zaščitne površnike in čelade. Obiskovalcem delo rudarjev v podzemnem delu muzeja predstavijo vodiči, lutke rudarjev in multimedijska zgodba v slovenskem, hrvaškem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. Podzemni muzejski program vsebuje tudi rudarsko malico, vožnjo s podzemno železnico ter simulacijo rudarske nesreče in razstreljevanja v premogovniku. Poleg podzemnega doživetja si lahko obiskovalci v razstavnih prostorih na površini ogledajo tudi stalno zbirko slovenskega premogovništva, rudarsko stanovanje iz časa okoli leta 1930 in prikaz prireditve Skok čez kožo. Muzej, ki na strokovnem področju sodeluje z Muzejem Velenje in Tehniškim muzejem Slovenije, je v desetih letih prejel številna priznanja doma in v tujini. Med drugim posebno priznanje Evropskega muzejskega foruma, Valvazorjevo priznanje, Fordovo nagrado za ohranjanje tehnične dediščine in zlati grb Mestne občine Velenje. Prizadevanje muzeja ob njegovi desetletnici je približati muzej čim večjemu številu obiskovalcev, ne glede na starostne, gibalne, jezikovne in druge omejitve. Muzej je urejen tako, da ga lahko obiščejo tudi invalidi na vozičkih ter slabovidne in naglušne osebe. Javna razprava v ObËini oπtanj o dejavnostih Premogovnika Velenje Premogovnik Velenje je 9. septembra v Vili Široko v Šoštanju pripravil javno razpravo, na kateri je občanom Šoštanja predstavil dejavnosti, ki jih izvaja na območju občine. Direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved je predstavil razvojne načrte Premogovnika Velenje in okolju sprejemljivo pridobivanje premoga za potrebe proizvodnje električne energije v Šaleški dolini. Poudaril je, da Premogovnik podpira lokalne razvojne ambicije in v okviru svojih možnosti želi pri njih sodelovati. Pri tem sta nujna sodelovanje Občine Šoštanj in obojestransko razumevanje. Poudaril je tudi dobro usklajenost razvojnih načrtov TE Šoštanj in Premogovnika Velenje, kar je porok za kakovostna delovna mesta še naslednjih 50 let. Župan Občine Šoštanj Darko Menih je izrazil veselje nad pripravljenostjo Premogovnika Velenje, da se dejavno loteva sanacije ugrezninskega območja n da s svojimi projekti sodeluje pri razvoju občine, ter pričakuje dobro sodelovanje tudi v prihodnje. Premogovniku Velenje posebno priznanje ob 50-letnici mesta Velenje Mestna občina (MO) Velenje se je v svojem jubilejnem letu odločila podeliti priznanje za posebne zasluge, in sicer podjetju Premogovnik Velenje za prispevek pri graditvi in razvoju Velenja. Gre za bronasto maketo mesta z imenom Gradnik Velenja. Kot je zapisano v utemeljitvi, je Premogovnik Velenje od leta 1875 gonilna sila razvoja v Velenjski kotlini in širši okolici. Ves čas delovanja je med največjimi delodajalci v Šaleški dolini, ki zaposluje domačine in ljudi iz bližnje in daljne okolice. Premogovnik Velenje je družbeno in okoljsko odgovorno podjetje ter z vsem svojim delovanjem prispeva k hitrejšemu in uspešnejšemu razvoju vseh področij življenja v lokalni skupnosti ter s tem bistveno izboljšuje kakovost bivanja v MO Velenje in celotni Šaleški dolini. Intenziven razvoj jamskih deloviπë V Premogovniku Velenje pospešeno razvijajo izdelavo etažnih jamskih prog in posodabljajo opremo za izdelovanje jamskih prostorov. Zato izvajajo različne poskuse pri uvedbi novih tehnologij, materialov pri izdelavi etažnih jamskih prog, reorganizaciji na pripravskih deloviščih, pri izdelavi nove izolacijske obloge jamskih prog in nove transportne opreme. V tem sklopu je septembra v jami začel obratovati novi premični verižni transporter nemškega proizvajalca Hazemag, ki bo pokrival ključno funkcijo tehnološkega procesa. Njegova namestitev na delovišče v jami je bila zelo zahtevna zaradi teže in velikosti opreme in tudi zaradi novosti pri stroju. Zlasti zahtevna je bila namestitev elektrodelov in krmiljenja. Cel stroj tehta skoraj 33 ton in je dolg 28 metrov. Novi transporter prinaša na pripravsko delovišče več dobrih rešitev. Z vgrajenima drobilnikoma premoga in transporterjem z gumijastim trakom bo omogočal stabilnejši in bolj tekoč odvoz premoga s pripravskih delovišč ter tudi celovito avtomatizacijo odvažanja premoga s pripravskih delovišč do glavnega odvoza.

9 Bodi dober zgled v letu 2010 Ob zakljuëku leta 2009 se je Holding Slovenske elektrarne (HSE) odloëil priskoëiti na pomoë otrokom. Akcija z imenom Bodi dober zgled v letu 2010 je zasnovana na liku Modrega Jana, otroπke maskote, ki simbolizira obnovljive vire energije in trajnostni razvoj. Od 20. oktobra 2009 do 20. novembra 2010 lahko otroci na spletni strani poiπëejo vzorec pisma in nanj napiπejo ali nariπejo, kako bodo v letu 2010 razveselili ljudi in naravo. Prejeta pisma bo HSE spremenil v donacijo in jo decembra namenil pomoëi potrebnim otrokom. Dobrodelna akcija Holdinga Slovenske elektrarne»v Holdingu Slovenske elektrarne se zavedamo odgovornosti do družbe, v kateri živimo in ustvarjamo. Dobrodelna akcija, ki se začenja ta mesec, ni prva, pa tudi ne zadnja v nizu dejanj, s katerimi HSE stopa nasproti tistim, ki potrebujejo pomoč. Želimo si, da bi otroci napisali čim več pisem in tako združili prijetno s koristnim,«je ob začetku akcije povedal generalni direktor HSE Borut Meh. Projekt Modri Jan je zaživel leta 2004 hkrati z Modro energijo, blagovno znamko električne energije iz obnovljivih virov, ki jo proizvajajo hidroelektrarne skupine HSE. Do zdaj je bila izvedena cela vrsta akcij, v katerih je HSE s pomočjo Modrega Jana spodbudil otroke, od vrtcev do osnovnih šol, da so aktivno razmišljali o obnovljivih virih energije (risarski natečaj, izdelava pobarvank in pisanje stripov o obnovljivih virih energije, spletna stran ki otroke na didaktičen način izobražuje o električni energiji in varovanju okolja itd.). Vse dosedanje akcije so imele med najmlajšo populacijo in njihovimi starši izjemen odziv, kar je dodatna spodbuda za vedno nova razmišljanja o tem, kako tudi s pomočjo mlajših generacij postopno dvigniti energetsko in ekološko ozaveščenost. S tokratno dobrodelno akcijo je HSE storil korak naprej v povezovanju znanja, razmišljanja in čuta do soljudi. Dodatne informacije: Starši, povabite otroke, da sodelujejo v dobrodelni akciji druæbe HSE Bodi dober zgled v letu

10 intervju: Rajko Dolinšek, direktor agencije Informa Echo 10 Za varëne aparate smo pripravljeni plaëati veë Kako uëinkoviti Slovenci pri rabi energije in uvajanju obnovljivih virov? Katere vire energije najpogosteje uporabljamo? Kakπne so vedenjske navade in pripravljenost za izvajanje ukrepov uëinkovite rabe energije? Na ta vpraπanja ponuja odgovore raziskava energetske uëinkovitosti Slovenije - REUS, katere investitor in nosilec je agencija Informa Echo, eden od sooblikovalcev raziskave pa je tudi HSE. V pogovoru z direktorjem agencije Informa Echo Rajkom Dolinπkom predstavljamo odgovore na zgornja vpraπanja, pa tudi, zakaj je ta raziskava prva na tem podroëju, komu je namenjena, kakπni so njeni cilji Zakaj je bila taka raziskava narejena prvič šele letos? Področje učinkovite rabe energije je zelo kompleksno, zato se še nihče prej ni lotil take raziskave. Pri učinkoviti rabi energije je treba obravnavati skupno več sklopov, ki se medsebojno prepletajo. Med te sklope se uvrščajo toplotna zaščita stavb in ogrevanje, hlajenje in prezračevanje. Tretji sklop je raba električne energije, kjer gre precejšen del električne energije za gospodinjske aparate ali pa za ogrevanje sanitarne vode. V četrti sklop spada obveščenost ljudi, predvsem, koliko poznajo modro in zeleno energijo, od kod pridobivajo informacije, koliko so pripravljeni te ukrepe upoštevati, kaj mislijo o učinkoviti rabi energije in ali je to družbeno koristno. Pri učinkoviti rabi energije so pomembne tudi spodbude in subvencije ter zakonodaja. V letih dela na tem področju smo odkrili recept, kako ljudi prepričati o učinkoviti rabi energije, in sicer jih je treba ozaveščati, pa tudi spodbujati in z zakonodajo na njih pritiskati, da spremenijo navade, kajti ljudje smo navajeni, da smo energetsko potratni. Drugi razlog, zakaj se take raziskave ni nihče lotil, je, da mora v taki raziskavi nujno sodelovati več različnih strok komunikatorjev, energetskih strokovnjakov in raziskovalcev, saj je treba narediti določene izračune in poznati dejansko porabo, ki je zelo zapletena. Raziskava temelji na komunikacijskih, energetskih in raziskovalnih izhodiščih, zato so pri raziskavi REUS sodelovala tri podjetja: agencija Informa Echo kot pobudnik in investitor ter Eko consulting in Valicon. Dve podjetji sta sodelovali kot pristopnika in sta sooblikovali raziskavo, in sicer sta bili to HSE in Petrol. Kaj ljudi motivira, da spremenijo navade in kaj motivira za spremembe podjetja? Za posameznike je to nedvomno prihranek. V REUS smo se lotili tega vprašanja in ugotovili: štirikrat več ljudi k učinkoviti rabi električne energije Rajko Dolinπek motivira prihranek kakor pa okolje, čeprav je polovica vseh vprašanih navedla kot odgovor oboje. Interes podjetij je zelo preprost dobiček. Vprašanje pa je, kako ga podjetje ustvari, in to je naše sporočilo podjetjem, da je učinkovita raba energije konkurenčna prednost, tako da je priporočljivo osnovni program oblikovati v smeri družbene koristnosti. Menimo, da je minil čas, ko smo dajali sponzorska sredstva in bili zaradi tega družbeno odgovorni. Zdaj živimo v času, ko morajo podjetja to, s čimer ustvarjajo posel, povezati z družbeno odgovornostjo in učinkovito rabo energije. To vidimo kot globalno družbeno koristno ravnanje. Kaj je bil cilj raziskave? Cilj raziskave ni bil, koliko energije porabimo, ampak nas je zanimalo na primer, kakšno je stanje v gospodinjstvu, koliko so zgradbe toplotno izolirane, katere gospodinjske aparate imajo anketiranci, kako se ogrevajo, kako segrevajo sanitarno vodo, zanimale so nas vrednote, vedenjske navade in pripravljenost za uvajanje učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Že pet let se v okviru kampanje Energija si, bodi učinkovit trudimo, da bi ljudem svetovali, kako so lahko energetsko učinkoviti, zato nas je zanimalo tudi, kakšen je odnos do učinkovite rabe energije, saj nekateri še vedno mislijo, da je to marketinški trik. Eden od ciljev raziskave je torej bil raziskati odnos do problematike in zaznavanje relevantnih udeležencev. Zanimalo nas je tudi, pod kakšnimi pogoji so ljudje pripravljeni menjati energente, kje so meje, ki nas pripeljejo do tega, da bi zamenjali dobavitelja ali da se nam splača kupiti energetsko učinkovit aparat, saj bomo tako prihranil in naredili nekaj dobrega za okolje. Ne nazadnje je namen raziskave ugotoviti tudi, ali bomo uspeli doseči zastavljene cilje v okviru energetske politike Slovenije in izpolniti obljube Evropski uniji. Raziskava je tržno zasnovana, tako da podjetja lahko naročijo rezultate, določen del podatkov pa je namenjen širši javnosti. Koliko ljudi je bilo vključenih v raziskavo? Prvi val raziskave je bil opravljen na reprezentančnem vzorcu 1078 gospodinjstev. Anketiranje je potekalo z obiskom na domu, anketirana populacija pa obsega posameznike od 15 do 65 let. Raziskava je razdeljena v dva dela. Standardni modul omogoča celovito sliko učinkovite rabe energije v slovenskih gospodinjstvih, kjer se zastavijo osnovna vprašanja, ki se bodo v prihodnjih letih večinoma ponavljala, tako da bomo dobili celovit pregled in bomo lahko primerjali rezultate. Odprti modul pa je namenjen podjetjem ali ustanovam (pristopnikom k raziskavi), ki jih podrobneje zanima specifično področje rabe energije. V prvem valu sta sodelovala dva pristopnika: HSE za električno energijo in Petrol za kurilno olje, vendar pa v njem anketiranec ni vedel, za katero podjetje ga sprašujemo, tako da smo dobili objektivne podatke. Naša želja je, da bi v odprtem modulu sodelovalo več podjetij. Ker je bil zdaj opravljen šele prvi val, računamo, da se bo zanimanje povečevalo. Rezultati prvega vala raziskave so dostopni od avgusta 2009 in jih je mogoče naročiti na agenciji Informa Echo, uporabnikom pa so na voljo v dveh poročilih. Raziskava se bo predvidoma vsako leto ponovila, tako da bomo na podlagi opredeljenih kazalnikov primerjali vsakoletne rezultate in ugotavljali, kakšni so trendi rabe energije v Sloveniji.

11 In kaj so glavne ugotovitve REUS? V prvem poglavju ugotavljamo, kakšno je stanje objektov, v katerih živijo anketirani starost, tipi objektov, izolacija celotnega ovoja, kakovost oken, izvedene sanacije. Kot kažejo rezultati raziskave, se splošno stanje stanovanjskih objektov stalno izboljšuje, na kar kaže tudi podatek, da je bilo v zadnjih petih letih opravljenih veliko sanacij. Gospodinjstva imajo najmanj podatkov o kakovosti izolacije streh in fasad, zanimiv pa je podatek, da ima še skoraj polovica gospodinjstev (42 %) dvoslojna lesena okna (s 35 % pa sledijo izolacijska PVC-okna). Drugo poglavje vključuje sisteme ogrevanja, prezračevanja in hlajenja v gospodinjstvih. Med viri ogrevanja so kot najosnovnejši in najstarejši energent najbolj poznana drva (pozna jih 89 %), zaradi pogostosti uporabe in večje medijske pozornosti pa jim sledi kurilno olje (85 %). Visoko se je uvrstila tudi sončna energija, ki jo kot vir ogrevanja pozna 58 % anketiranih. Spodbudno je tudi dejstvo, da pri zamenjavah in dopolnitvah ogrevanja gospodinjstva razmišljajo o obnovljivih virih energije, saj se jih kar 25 % nagiba k uporabi toplotne črpalke. Približno polovica gospodinjstev v času bivanja vzdržuje temperaturo okoli 21 C, kar je blizu optimalne temperature, medtem ko v času odsotnosti večji del gospodinjstev nekoliko zniža notranje temperature. Ravnanje s toplo vodo je v gospodinjstvih nekoliko slabše, saj jih tretjina ne zapira tople vode med prhanjem, umivanjem zob ali pomivanjem posode. V tretjem poglavju je predstavljena raba električne energije za delovanje gospodinjskih naprav, razsvetljavo in zabavno elektroniko. Raziskava je pokazala, da povprečna poraba električne energije v gospodinjstvu znaša 3677 kwh/leto. Tretjina gospodinjstev (29 %) porabi več električne energije od povprečja, kot vzrok pa navajajo predvsem večje število naprav ali oseb v gospodinjstvu. Pri uporabi naprav in razsvetljave so gospodinjstva dokaj vestna. Osemnajst odstotkov gospodinjstev ima nameščenih več kot polovico varčnih svetil, s čimer so lahko porabo električne energije za razsvetljavo zmanjšali za 40 % in več. To se bo sicer v prihodnje zelo spremenilo, saj je EU sprejela zakonodajo, da bomo morali uporabljati varčne sijalke. Slabi dve tretjini (65 %) gospodinjstev ima navado, da ob izhodu iz posameznega prostora ugasne luč. Če bi puščali razsvetljavo vklopljeno, bi bila poraba energije za razsvetljavo vsaj 10 % večja. Zanimalo nas je tudi, kakšna je pripravljenost za plačilo energetsko varčne naprave. Pokazalo se je, da je povprečen Slovenec pripravljen doplačati do 15 % za gospodinjski aparat, ki je varčno učinkovit. V zadnjem, četrtem poglavju ugotavljamo obveščenost o učinkoviti rabi energije in druge splošne navade posameznikov v gospodinjstvih mnenja o lastni rabi energije, mišljenje o pomembnosti varčevanja in varovanja okolja, načinu iskanja in pridobivanja informacij o varčevanju z energijo. Varčevanje energije je pomembno za 51 % anketiranih, ljudi pa najbolj motivira predvsem prihranek. Opažamo pa, da se povečuje število ljudi, ki jim vse pomembnejša tudi skrb za okolje. Za 36 % Slovencev je največja motivacija za varčevanje možnost prihranka denarja, za 10 % varovanje okolja, 51 % anketiranih pa motivira oboje. Izjave o raziskavi REUS Je na raziskavo vplivala globalna gospodarska in finančna kriza? V zadnjem letu se je v Sloveniji sicer zmanjšala poraba električne energije za dobre 3 %, celotna poraba energije pa še vedno raste. Mislim, da ekonomska kriza prispeva k temu, da smo bolj pozorni, kako trošimo. Je pa tudi res, da se kriza pozna pri potencialnih naročnikih raziskave REUS. Lotili smo se je v težkem času, v katerem podjetja nimajo načrtovanih sredstev za tako raziskavo. Kljub temu ostajamo optimisti, saj se zavedamo potrebe po tovrstni raziskavi in vrednosti dobljenih rezultatov za mnoge potencialne uporabnike. P. B. Foto: Damjan Žibert»Učinkovita raba energije, ki jo spremlja raziskava REUS, je najcenejši, najhitrejši in najučinkovitejši način za zmanjševanje prevelike porabe energije, zato jo obravnavamo kot družbeno odgovornost. Recept za najhitrejše uvajanje sprememb pri zmanjševanju porabe energije pomeni usklajeno vključevanje treh dejavnikov: ozaveščanje porabnikov, finančne spodbude in pritisk v smislu prilagojene zakonodaje.«olivera Baćović Dolinšek, Informa Echo.»Raziskava REUS prinaša dragocene podatke o bivanjskih vzorcih sodobnih družin, o stanju stavb in opremljenosti gospodinjstev z napravami ter predvsem o odnosu do učinkovite rabe energije in okolja. Razveseljivo je predvsem to, da so zbrani podatki dovolj podrobni, da so lahko osnova za natančnejše modeliranj e energijske porabe v gospodinjstvih in strateške študije.«dr. Marjana Šijanec Zavrl, Gradbeni inštitut ZRMK.»Raziskava REUS na podlagi reprezentativnega vzorca anketirancev zelo pregledno prikazuje trenutno stanje vedenjskih navad uporabnikov energije. Rezultati prvega vala so pokazali, da se potrošniki v precejšnji meri zavedajo pomena učinkovite rabe energije, v HSE pa nas še zlasti veseli, da bi kar 73 odstotkov anketirancev želelo kupovati okolju prijazno energijo kljub njeni nekoliko višji ceni.«mag. Djordje Žebeljan, Holding Slovenske elektrarne.»z raziskavo REUS smo dobili koristne informacije o vedenju najštevilčnejšega segmenta naših odjemalcev, poleg tega pa je odtehtala samostojno izvedbo podrobne analize odjemalcev in njihove rabe energije. Rezultati raziskave so lahko za nas dobra usmeritev pri razvoju dodatnih storitev in proizvodov ter tudi pri dopolnjevanju obstoječih.«uršula Krisper, Elektro Ljubljana.»Za Merkur Group kot največjega trgovca s tehničnim blagom v Sloveniji je raziskava REUS pomembna tudi zato, ker bo močno vplivala na strateške in poslovne odločitve pri upravljanju asortimana, povezanega z učinkovito rabo energije, in uvajanja celostnih storitev, namenjenih gospodinjstvom.«dušan Biček, Skupina Merkur.»Pri pripravi javnih razpisov za dodeljevanje ugodnih kreditov ali nepovratnih finančnih spodbud občanom je zelo pomembno oblikovanje meril in namenov. Poznavanje stanja stanovanjskega fonda in sploh ravnanja z energijo pri občanih je predpogoj, da so merila in nameni usmerjeni k doseganju najboljših učinkov. Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije REUS zato prinaša zelo uporabne podatke, ki bodo vplivali na oblikovanje prihodnjih javnih razpisov.«franc Beravs, Eko sklad. 11

12 predstavljamo Zero CO 2 agenti v akciji Ob podpori sklada Modra energija je Slovenski E-forum pripravil inovativen projekt za usposabljanje mladih za promocijo nizkoogljiëne druæbe. Projekt ZERO CO 2 AGENTI - mladi kot promotorji nizkoogljiëne druæbe - je bil zasnovan na prepriëanju, da ni dovolj, da mladi le razumejo vzroke in posledice podnebnih sprememb, da bodo, ko odrastejo, sprejeli ustrezne osebne in kolektivne odloëitve, temveë je treba usposobiti generacije, ki odraπëajo danes, tudi za to, da bodo vplivali na starejπe generacije za pravoëasno sprejetje nujnih odloëitev. Inovativen projekt slovenskega e-foruma za usposabljanja mladih za promocijo nizkoogljiëne druæbe ob podpori sklada Modra energija Upravljanje podnebnih sprememb, ki bo preprečilo zlom globalnega podnebnega sistema in omogočilo pravočasno prilagajanje neizogibnim spremembam na način, ki bo omogočal izboljšanje kakovosti življenja za večino prebivalcev na planetu, je največji izziv sedanje in prihodnjih generacij. Tisti, ki danes odraščajo, pa stojijo še pred enim izzivom kako generacijo svojih staršev prepričati, da nujne ukrepe sprejme še pravočasno in ne prelaga bremena na generacije, ki, če ne bomo ukrepali danes in jutri, ne bodo več imele možnosti za smiselno ukrepanje, temveč bodo le še reševale, kar se bo rešiti dalo. Če naj verjamemo znanstvenikom, potem bo, če ne bomo ukrepali pravočasno, povprečna temperatura na našem planetu do konca stoletja narasla za štiri stopinje, pri tem pa bo na zemlji prostora le še za pol milijarde do milijardo ljudi. Včasih je moral od hiše zaradi lačnih ust deseti brat, v tem primeru jih bo moralo devet od desetih oditi na nek drug planet. Kam? podnebnih spremembah. Projekt ZERO CO 2 AGENTI mladi kot promotorji nizkoogljične družbe je bil zasnovan na prepričanju, da mladih ni smiselno strašiti z vse očitnejšimi in medijsko razvpitimi posledicami podnebnih sprememb niti»utrujati«z goro dejstev o vzrokih in posledicah podnebnih sprememb, ki že postajajo del šolskega kurikuluma. Pri projektu se tako poudarjajo doživljanje, čutenje in izražanje mladih ter njihovo usposabljanje za ustvarjalno delovanje. Nizkoogljična družba je predstavljena kot izziv, ki zahteva ustvarjalnost v znanosti in tehnologiji ter tudi pri socialni in kulturni inovaciji. S pristopom»učimo se z delovanjem«so mladi pridobili znanja in izkušnje v osebnostni rasti, pri timskem delu, delu s (spletnimi) mediji in pri organizaciji dogodkov skratka, znanja, ki jih v šoli ne dobijo dovolj, so pa zelo pomembna za njihovo poklicno kariero in državljanske kompetence, tudi če se ne bodo ukvarjali s podnebnimi in okoljskimi temami. Podpori Sklada norveškega finančnega mehanizma in Sklada modra energija HSE sta omogočili, da ta pristop v okviru projekta»00 CO 2 agenti mladi v akciji za nizkoogljično družbo«tudi praktično preizkusimo. Konec junija in prve dni julija sta v okviru projekta v domu Centra šolskih in obšolskih dejavnosti v Radencih ob Kolpi potekala dva tabora, na katerih je deset ekip po šest srednješolcev spoznavalo osnove učinkovite rabe in rabe obnovljivih virov energije, razpravljalo o tem, ali so podnebne spremembe res neprijetna resnica ali samo velika prevara medijev, znanstvenikov in politikov, ter se usposabljalo za delo z mediji in organizacijo promocijskih dogodkov na temo izzivov nizkoogljične družbe. Seznanili so se tudi s poslanstvom in dejavnostmi HSE, sistemom certificiranja obnovljive električne energije (RECS), z blagovno znamko in dejavnostmi sklada Modra energija. Mladinski ceh jih je vpeljal v skrivnosti programa 12 Spoznanje, da ni dovolj, da mladi le razumejo vzroke in posledice podnebnih sprememb, da bodo, ko odrastejo, sprejeli ustrezne osebne in kolektivne odločitve, temveč je treba usposobiti generacije, ki odraščajo danes tudi, da vplivajo na starejše generacije za pravočasno sprejetje nujnih odločitev, je Slovenski E-forum vodilo, da je spremenil pristop pri ozaveščanju mladih o

13 Nefiks, namenjenega osebnostni rasti mladih, naučili pa so se tudi izračunati osebni in družinski odtis CO 2. Ob predstavitvi male solarne elektrarne, za katero je fotonapetostne module in opremo prispevalo podjetje Enersis d.o.o., instalacijo in računalniški program za podporo delovanja pa dijaki Srednje tehnične in poklicne šole Trbovlje pod mentorstvom prof. Mihe Urbanija, so se udeleženci taborov podrobno seznanili s fotonapetostnimi elektrarnami. Kot je to že običaj na mladinski taborih SE-F, so sestavili sprejemnik sončne energije, ki bo grel vodo in tako zmanjševal emisije toplogrednih plinov na domu CŠOD. Ob zaključku vsakega tabora so za domačine in tabornike organizirali»solarni show«. Izvedbo taborov so podprli sklad Modra energije HSE, TE-TO Ljubljana in Mestna občina Ljubljana. Na začetku septembra so ekipe mladih na strokovni ekskurziji obiskale terme Snovik, kjer so jim predstavili izrabo geotermalne in solarne energije ter lesne biomase za brezogljično zagotavljanje termalne vode in ogrevanje prostorov. je ekipam na voljo tudi nadgrajena mala fotonapetostna elektrarna, ki jo naokoli prevaža z»grafiti«poslikan in na pogon na avtoplin predelan kombi, katerega nakup je pred tremi leti omogočil sklad Modra energija HSE. Ozaveščevalni promocijski dogodki v organizaciji in izvedbi ZERO CO 2 agentov se ocenjujejo glede na vsebino, udeležbo, izvedbo in medijski odmev. Vsi sodelujoči so prejeli majico z zanimivim logotipom projekta in logotipi sponzorjev, najboljše ekipe pa bodo nagrajene. Prvonagrajene bo Franci Petek, nekdanji svetovni prvak v smučarskih skokih, povabil na obisk in jim podrobno pojasnil, zakaj in kako se je lotil gradnje pasivne hiše. Obisk bo seveda že v času ogrevalne sezone, tako da bodo obiskovalci lahko doživeli oz. preizkusili, ali nam pametna zasnova, ustrezni gradbeni in izolacijski materiali ter natančna izvedba res lahko omogočijo, da nas brezplačno in seveda brez emisij toplogrednih plinov, ogreva sonce. Pristop se je izkazal za pravilnega. Srednješolci so pokazali veliko navdušenje nad tem, da so oni tisti, ki snujejo, načrtujejo in izvedejo promocijske dogodke, na katerih v okviru»solarnega showa«ob glasbi in drugem programu svojim vrstnikom, starejšim in/ali mlajšim generacijam predstavijo rešitve na poti v nizkoogljično družbo. Andrej Klemenc Foto: Slavica Peševska Pridobljena znanja s taborov in strokovne ekskurzije ekipe mladih ob pomoči mentorjev to jesen uporabljajo za organizacijo dogodkov, s katerimi poskušajo ozavestiti svoje vrstnike, starše in lokalne skupnosti o nujnosti čim hitrejšega prehoda v nizkoogljično družbo ter jim pokazati, da marsikatero dejanje že danes izboljša kakovost življenja. Pri organizaciji dogodkov 13

14 vzpon na Mangart S polno paro do vrha tudi predstavnika D HSE Radi drvite po cestah? Imate radi ob tem πe lepo zavito cesto s prekrasnim razgledom? Potem je Mangartsko sedlo pravi kraj za vas! Vzemite kolo in se povzpnite nanj po najviπje leæeëi asfaltni cesti v Sloveniji.»e pa æelite πe nekaj veë, potem to naredite konec avgusta, ko poteka tradicionalni rekreativni kolesarski vzpon na Mangart. Najbolj znan kolesarski vzpon v Sloveniji je Juriš na Vršič, ga pa Vzpon na Mangart prekaša v vseh pogledih, kar ga povzdigne v kraljevske višave. Razlogi za to so okrog 16 kilometrov cestišča, višinska razlika 1425 metrov, cilj na 2050 metrih nadmorske višine, pet predorov, nov most čez nekdanje plazišče in prekrasen razgled. Tisti najbolje pripravljeni potrebujejo za vzpon manj kot eno uro. S sodelavcem Janezom sva že od zgodnje pomladi pridno nabirala kolesarske kilometre. In potem je prišel 23. avgust, sončna in sveža nedelja. Odličen dan za ponoven obisk ceste, ki so jo zgradili v dveh letih konec tridesetih let prejšnjega stoletja in ki z v živo skalo vklesanimi predori vedno znova obuja spomine na kruto usodo tega čudovitega predela Slovenije. Kljub nedelji je bilo treba vstati bolj zgodaj kot med delovniki, saj je Log pod Mangartom daleč, ne glede na to, kje v Sloveniji živiš. Po dveh urah vožnje sva bila končno na parkirišču pred startom, temu sta sledila prevzem štartnih številk in umirjena priprava kolesa. Po krajšem ogrevanju sva se počasi postavila v bojne vrste med razgretimi mladci in mladenkami v štartnih blokih. No, roko na srce, med udeleženci je bilo tudi precej junakov v najboljših letih tja do 60. leta, ki marsikoga pustijo daleč za seboj. prvič zapeljali čez nov most, nato pa po ozki in zaviti cesti nadaljevali po klancu. Iz gozda se zavita cesta počasi vzpenja do prvih predorov. Tema v njih ni bila samo posledica neusmiljenega pritiskanja na pedale, ampak tudi dejansko pomanjkanja pretvarjanja električne energije v svetlobo. Tudi bakle, ki so jih v predore položili za čas tekme, niso pomagale prav veliko. Malo pod vrhom, pred odcepom do planinske koče, se cesta še zadnjič bolj strmo vzpne, nato pa v znosnem naklonu omogoča dolgo pospeševanje do cilja. Pred ciljem sem porabil še zadnje atome moči, srčni utrip pa je spominjal na udarce kladiva po nakovalu. Ampak ko sem bil enkrat skozi cilj, sem pozabil na vse muke. V meglenem vremenu na vrhu se je odlično prilegla topla pijača. Ko so še zadnji kolesarji privozili do cilja, so nam organizatorji pustili spust v dolino, kjer so nas čakali že pripravljeni obroki testenin za regeneracijo. Pravijo, da je zmagovalec vsak, ki pride do vrha, tako da sva tokrat med njimi tudi midva z Janezom. Ob tej priložnosti moram čestitati tudi poslovnim partnerjem iz Elektra Primorske, ki so imeli poleg zmagovalcev tudi prvouvrščene v moški in ženski kategoriji. dr. David Grgič Foto: mag. Janez Keržan in 14 Že pred piskom za start se je moj srčni utrip zaradi razburjenja v pisani množici močno dvignil, po pisku pa z veliko naglico zašel v rdeče območje. Po začetni gneči se je vrsta kolesarjev hitro raztegnila, najhitrejši so kmalu izginili v ospredju. Cesta skozi Strmec res upravičuje ime vasi. Pred odcepom iz glavne ceste proti Mangartu smo se V cilju

15 Pod Mangartom Na cilju so vse muke pozabljene 15

16 energiëni nasvet ZaπËita pred praπiëjo gripo Letoπnja jesen in zima utegneta biti zelo naporni, saj smo tudi v Sloveniji æe zabeleæili primere nove praπiëje gripe. Gre za gripo, ki so jo spomladi najprej odkrili v Mehiki, povzroëa akutno okuæbo dihal, njen povzroëitelj pa je virus gripe A (H1N1). Ker se naπ imunski sistem do zdaj πe ni sreëal z virusom pandemske gripe, je verjetnost okuæbe veëja kot pri sezonski gripi. Zato ne preseneëa, da je za gripo zbolelo æe nekaj maturantov, ki so bili na izletih v tujini, in osnovnoπolcev. 16 irjenje gripe Pandemska gripa se širi enako kot običajna sezonska gripa, največkrat kapljično. Kužne kapljice se prenašajo s kašljanjem, kihanjem ali govorjenjem, lahko pa se okužimo tudi, če se dotikamo onesnaženih površin. Virus na naših rokah preživi kratek čas, vendar ga v tem času, če nismo pazljivi, lahko prek oči, nosu ali ust vnesemo v telo. Zato je za zaščito zelo pomembno odgovorno ravnanje, zlasti pa upoštevanje ustreznih higienskih navad. Virus pandemske gripe se prenaša enako kot virus sezonske gripe s kužnimi kapljicami, ki nastajajo pri kašljanju, kihanju, govorjenju; z neposrednim tesnim stikom z obolelim (poljubljanje, objemanje) ter s posrednim stikom prek onesnaženih površin in predmetov (jedilni pribor, kozarci, kljuke, telefonske slušalke ). Pandemska gripa povzroča enake bolezenske znake kot sezonska gripa, razlikuje pa se v številu obolelih, ki je pri pandemski gripi bistveno večje. Znaki okužbe so vročina, kašljanje, bolečine v mišicah in žrelu, glavobol, mrzlica, slabo počutje. Nekateri zboleli so poročali tudi o driski in bruhanju. Po do zdaj znanih podatkih bi lahko za pandemsko gripo zbolelo od 25 do 30 odstotkov prebivalstva. Podatki tudi kažejo, da je smrtnost višja kot pri običajni gripi, in sicer v ZDA znaša 0,4 odstotka, v Veliki Britaniji pa 0,3 odstotka. Večina smrtnih primerov je bila posledica zapletov pri ljudeh z drugimi kroničnimi boleznimi (pljučne, srčno-žilne bolezni ). Virus gripe A (H1N1), ki povzroča pandemsko gripo, lahko zunaj človeškega telesa preživi različno dolgo na trdih površinah (plastika, kovina) od 24 do 48 ur, na mehkih površinah (blago, papir, tkanina) pa od 8 do 12 ur. Tudi čas, ko se lahko okužimo z virusom, je odvisen od tega, na kakšni onesnaženi površini je virus. Okužimo se lahko v obdobju od 2 do 8 ur po tem, ko se je pojavil na trdi površini, ali le nekaj minut po tem, ko se je virus pojavil na mehki površini. Bolnik je najbolj kužen na začetku bolezni, kužnost pa se s trajanjem bolezni zmanjšuje in po 7 dneh praviloma preneha. Manjši otroci in imunsko oslabljeni ljudje so kužni nekoliko dlje. Obstajajo tudi skupine prebivalstva z večjim tveganjem za okužbo in nastanek zapletov ob obolenju za pandemsko gripo. Dokazano je, da so lahko najbolj tvegane skupine tiste, ki imajo kronične pljučne bolezni, kronične srčno-žilne bolezni, kronične ledvične bolezni, kronične nevrološke bolezni (multipla skleroza, Parkinsonova bolezen ), imunsko oslabelost zaradi bolezni ali zdravil, sladkorno bolezen. V skupino z večjim tveganjem spadajo tudi nosečnice, ljudje, starejši od 65 let, in otroci, mlajši od 2 let. Kako se zaπëitimo? Že sami lahko veliko naredimo, da preprečimo širjenje okužbe z novim virusom gripe. Zdravniki zato svetujejo, da si pogosto umivamo roke, ker je to ena od najučinkovitejših zaščit. Roke si vedno umijemo po kašljanju, kihanju, brisanju nosu in dotikanju onesnaženih površin, s katerimi je bilo v stiku veliko ljudi. Temeljito jih z milom umivamo vsaj 20 sekund in jih nato speremo s toplo vodo. Roke obrišemo s papirnato

17 brisačo in z njo zapremo pipo. Kadar nimamo možnosti umivanja rok (na potovanju), so učinkoviti tudi robčki z alkoholnim razkužilom. Pomembno je tudi, da se z rokami ne dotikamo oči, nosu in ust. Okužba se pogosto širi tako, da si virus z dotikanjem različnih onesnaženih površin sami vnesemo v telo. Zdravniki tudi svetujejo, da si, ko kihnemo ali zakašljamo, usta ali nos prekrijemo s papirnatim robčkom, ki ga takoj po uporabi varno odvržemo v najbližji koš. Če robčka nimamo, lahko kihnemo ali zakašljamo v zgornji del rokava. Prav tako se je treba izogibati tesnim stikom z ljudmi, ki imajo znake bolezni, in se jim ne približamo na manj kot en meter. V času obolenja pa strokovnjaki v celoti odsvetujejo sprejemanje obiskov. Če pri sebi opazimo bolezenske znake pandemske gripe, ostanemo doma in pokličemo izbranega zdravnika, ki nam bo svetoval, kako ravnati. Ste vedeli? Da o nastanku prašičje gripe kroži kar nekaj teorij zarot. Predstavljamo le dve od njih. Prašičja gripa je nastala v laboratorijih ameriške vojske. Je biološko orožje, ki je ušlo znanstvenikom. Vprašanje pa je, ali so virus spustili nalašč, da bi zmanjšali prenaseljenost, oziroma, kot pravi druga od teorij zarot, da so novo gripo ustvarili v laboratorijih proizvajalcev cepiv proti gripi, saj je finančna kriza načela vrednost njihovih delnic in so s tem povečali svoje prihodke. Na vprašanje, zakaj se prašičja gripa širi tako hitro, še ni odgovora, saj trenutno o virusu še ni dovolj podatkov. ZaπËita na poti Za zdaj potovanj v tujino ministrstvo za zdravje ne odsvetuje, je pa treba dosledno upoštevati vsa navodila in priporočena higienska ravnanja. Potnikom svetujejo, da spremljajo informacije in morebitna nova priporočila. Glede na to, da je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo, to pomeni, da se virus hkrati širi po več celinah. O številu okuženih poročajo z vsega sveta, tako da ni države na svetu, kjer ne bi tvegali okužbe z virusom. Zagotovo pa je največja možnost okužbe v državah, kjer je trenutno največje število okuženih in kjer so slabše higienske razmere. Okužite se lahko v vseh državah sveta. Pred potovanjem se morate pozanimati, kakšna je zdravstvena oskrba v državah, ki jih nameravate obiskati. Poskrbeti morate tudi za ustrezno zdravstveno zavarovanje. Tako kot doma se tudi v tujini obrnemo na zdravstveno službo, informacije pa so na voljo tudi na konzularnih predstavništvih. Potniki naj si pred potovanjem preberejo informacije na spletnih straneh Svetovne zdravstvene organizacije (informacije v angleščini), Evropskega centra za preprečevanje in nadzor nad nalezljivimi boleznimi (informacije v angleščini), Centra za obvladovanje in preprečevanje nalezljivih bolezni v Atlanti, ZDA, (informacije v angleščini) in Inštituta za varovanje zdravja. Cepljenje Proti pandemski gripi se najučinkoviteje zavarujemo s cepljenjem, vendar običajno cepivo proti sezonski gripi ne pomaga. Zato bo v Sloveniji že to jesen na voljo posebno cepivo proti pandemski gripi, ki bi ga morale uporabiti predvsem osebe z večjim tveganjem za potek bolezni. Dovoljenje za uporabo cepiva bo izdala Evropska agencija za zdravila (EMEA) na podlagi podatkov o učinkovitosti in varnosti cepiva. P. B. 17

18 18

19 19

20 Maja Ranzinger - pobarvanka Nikita PolenËiË MuhviË - pobarvanka Klemen Horvat - pobarvanka Ajπa Kuzna - pobarvanka Domen Perko - pobarvanka Anæe AmbroæiË - pobarvanka Tina Gradiπar - pobarvanka Gaπper KovaËiË - pobarvanka Amadeja HoËevar - pobarvanka Tjaπa Dim - strip Iva BojaniË - strip Manca Nograπek - strip