VODNI CIKEL - VODA V ATMOSFERI. Voda nastopa v atmosferi v vseh treh agregatnih stanjih:

HTML
DOWNLOAD

Μέγεθος: px

Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "VODNI CIKEL - VODA V ATMOSFERI. Voda nastopa v atmosferi v vseh treh agregatnih stanjih:"

Δίδυμος Ρέντης
8 χρόνια πριν
Προβολές:

1 VODNI CIKEL - VODA V ATMOSFERI Voda nastopa atmosferi seh treh agregatnih stanjih: odna para (naječ do 4 olumske procente zraka) tekoča oda (oblačne, meglene in padainske kapljice) led (oblačni ledeni kristali in trdi padainski elementi snežinke, zrna sodre, toče in babjega pšena) Voda narai es čas kroži! Z odo atmosferi je poezana tudi tekoča oda morjih, jezerih in rekah, na poršini tal in tleh; sezonske ali stalne snežne oziroma ledene plasti na kopnem in na poršini tekoče ode. Voda prehaja atmosferi iz enega agregatnega stanja drugo: utekočinjenje oziroma kondenzacija (+ 2,5 MJ/kg) izhlapeanje oziroma eaporacija ( - 2,5 MJ/kg) zmrzoanje (+ 0,3 MJ/kg) taljenje ( - 0,3 MJ/kg) depozicija (+ 2,8 MJ/kg)

3 RAZPOREDITEV VODE Rezeroar Volumen (10 6 km 3 ) % celote Ocean Kriosfera(ledene kape in ledeniki) Podtalnica Jezera Tla (prst) Atmosfera Reke Biosfera Skupaj VODNI CIKEL Šteilke oklepajih pomenjo 1000 kubičnih kilometro ode na leto

4 VLAGA V ZRAKU Zrak ni nikoli popolnoma suh edno sebuje nekaj odne pare. Vodno paro zraku ter njene mejne rednosti lahko podajamo na različne načine. ENAČBE ZA PRERAČUNAVANJE PARAMETROV ZA IZRAŽANJE ZRAČNE VLAGE 1. Parni pritisk (e mb) definicija izhaja iz enačbe stanja 2. Nasičeni parni pritisk (E mb) E a 10 Običajno ga določamo iz tabel!! b 1 e ρ R T T o T a 6,1mb b 8,61 (za odo) 3. Relatina laga (f %) f E e 100 % 4. Absolutna laga (ρ gm -3 ) je gostota odne pare zraku ρ e zgornja meja R T ρ, max E R T 5. Specifična laga (q gkg -1 ) je razmerje med maso odne pare in maso lažnega zraka e Rzrak 287 J/kgK q ε ε 0, 622 p R 461 J/kgK 6. Razmerje mešanosti (r gkg -1 ) je razmerje med maso odne pare in maso suhega zraka. H O e r ε p e 7. Temperatura rosišča (T d C) je odisna samo od e T d a 1 c Običajno jo določamo iz tabel!! ( log e b ) ( log e b ) 2 a31,6 C b0,785 c0, Pri meritah zračne lage s psihrometrom uporabljamo pri določanju parnega pritiska psihrometrsko enačbo, kateri nastopa temperatura mokrega termometra (T C) e E p c ε L p i ( T T ) kjer je p c p ε L i 1013 mb 1004 J/kgK 0,622 2,5 10 J/kg 6 mb 0,6 K

5 Pregled mednarodne klasifikacije oblako SKUPINA ROD VIŠINA SESTAVA VISOKI OBLAKI SREDNJI OBLAKI rod: cirrus (Ci) rod: cirrocumulus (Cc) rod: cirrostratus (Cs) rod: altocumulus (Ac) rod: altostratus (As) rod: nimbostratus (Ns) 6 do 11 km ledeni kristali 2 do 6 km ledeni kristali, odne kapljice ali iz mešanice obojega NIZKI OBLAKI rod: stratocumulus (Sc) rod: stratus (St) skoraj od tal do 2 km ečinoma iz odnih kapljic OBLAKI VERTIKALNEGA RAZVOJA rod: cumulus (Cu) rod:cumulonimbus (Cb) spodnja meja 0,5 in 2 km zgornja tudi do 18 km odne kapljice ali iz mešanice ledenih kristalo in odnih kapljic POSEBNI OBLAKI rodo ni biserni oblaki nočni setleči se oblaki sledoi reaktinih letal oblak pri eksplozijah oblaki nad gejzirji, slapoi ter podobno stratosfera troposfera odne kapljice

6 PADAVINE VRSTE PADAVIN PADAVINE SLABEGA VREMENA PADAVINE LEPEGA VREMENA MERITVE KOLIČINE PADAVIN enota [mm][l/m 2 ] OMBROMETER (OMBROGRAF) TOTALIZATOR ČASOVNA PORAZDELITEV KOLIČINE PADAVIN letni hod padain na različnih območjih ariabilnost med posameznimi leti KRAJEVNA PORAZDELITEV KOLIČINE PADAVIN loga reliefa padainska karta Sloenije NEVIHTE IN NALIVI poprečno šteilo neiht Sloeniji najišje možne 24-urne količine padain Sloeniji poplae SNEŽNA ODEJA krajena in časona ariabilnost Časona porazdelite količine padain Letne količine padain Ljubljani. Časona porazdelite padainskih maksimumo in minimumo na različnih območjih Sloeniji maximum minimum pli SV Sloenija junij januar oz. februar Panonska nižina Osrednja in Z oktober oz. marec sredozemski cikloni Sloenija noember gorski set junij januar oz. februar orografija - neihte J Sloenija oktober oz. noember julij oz. agust Sredozemlje in cikloni

7 NEVIHTE NEVIHTA je izrazit padainski poja, nali z močnim dežjem, snegom, sodro, točo,... ZNAČILNOSTI lažno labilno ozračje konektini oblak - CUMULUNIMBUS močan eter, bliskanje in grmenje - sproščanje elikih energij trajanje naječ nekaj ur VRSTE TERMIČNE (pomladi in poleti, konekcija) FRONTALNE (ezane na hladno fronto) Vertikalni prerez kumulonimbusa V poprečju je Sloeniji približno 40 neihtnih dni na leto. Poprečno šteilo neiht Sloeniji in delu Astrije in poprečni letni hod šteila dni z neihtami

8 Delež območja in prebialsta Sloenije nearnosti pred poplaami OBMOČJE arno pred poplaami 83% poplaa sako leto 1% poplaa sakih 10 let 1% možne poplae 15% PREBIVALSTVO arno pred poplaami 51% možne poplae 16% poplaa sako leto 7% poplaa sakih 10 let 26%

9 VODA V TLEH Tla so sestaljena iz različnih snoi : trdnem stanju (mineralni in organski delci); plinastem stanju (zrak tleh); tekočem stanju (talna raztopina oda tleh ter njej raztopljene mineralne snoi in plini). Pore olumen por olumen med skupki (agregati) oziroma posameznimi minerali in organskimi delci olumen por zapolnjuje zrak in talna raztopina dosegljii olumen por zrak in oda ga lahko zapolnita blokiran olumen por z odo ga lahko zapolnimo ali ga izsušimo le tako, da pri tem uničimo agregate, ki tla sestaljajo Brigs loči odo tleh glede na to, kako močno je ezana na talne delce: higroskopna oda odni hlapi tleh so adsorbirani na poršini talnih delce kot posledica prilačnih sil na poršini teh delce; kapilarna oda oda, ki se zaradi poršinske napetosti nabira kot preleka okoli talnih delce, se zadržuje med njimi in se nabira kapilarah; graitacijska oda oda, ki odteče pod pliom teže podtalnico in se zgornjih plasteh tal zadržuje le začasno. Količina ode tleh Utežni procent: Volumski procent: razmerje med maso ode in maso suhih tal V m m VODA SUHATLA 100% (celo do 55 %) razmerje med olumnom, ki ga zasede oda tleh in olumnom, ki ga zasedejo suha tla V V ol ol V V VODA SUHATLA ρ V ρ SUHATLA VODA 100%

10 IZHLAPEVANJE (EVAPORACIJA) IN TRANSPIRACIJA IZHLAPEVANJE TRANSPIRACIJA definicija prehajanje ode z tok ode obliki zemeljske ali odne odne pare skozi poršine obliki odne listne reže pare atmosfero atmosfero enota milimeter (mm) milimeter (mm) določanje merite eaporimetri merite lizimetri indirektne metode indirektne metode EVAPOTRANSPIRACIJA EVAPORACIJA + TRANSPIRACIJA EVAPORACIJA je odisna od: temperature zraka; relatine lage; temperature poršine od koder oda izhlapea; etronih razmer; sončnega obseanja; razpoložljie ode. TRANSPIRACIJA pa je odisna tudi od: lastnosti rastlin (zapiranje in odpiranje rež). Indirektne metode določanja eapotranspiracije so računski postopki, kjer na podlagi rednosti različnih meteoroloških parametro ocenimo njene rednosti. IZPARILNA TOPLOTA VODE Za izpareanje ode moramo doesti energijo toploto. m Q i L i Q m i L i - masa ode, ki jo izparimo - toplota, ki jo moramo doesti odi, da jo izparimo - izparilna toplota ode Izparilna toplota ode splošnem ni konstantna temeč je odisna od temperature ode. L i ( T ) 2,5 MJ/kg 0,00235 MJ/kg T f C Pri tem temperaturo ode našamo C. T ( C) L i (MJ/kg) 0 2, , ,26

Σχετικά έγγραφα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx