Spletna knjižica je bila izdelana v okviru diplomske naloge z naslovom Vsebnost potencialno škodljivih snovi v pripomočkih za osebno higieno na Grmu

Transcript

1 TINA BRULC Sevno, 2016

2 Spletna knjižica je bila izdelana v okviru diplomske naloge z naslovom Vsebnost potencialno škodljivih snovi v pripomočkih za osebno higieno na Grmu Novo mesto centru biotehnike in turizma, na Višji strokovni šoli.

3 KAZALO 1 UVOD SLOVARČEK NEKATERIH STROKOVNIH IZRAZOV POTENCIALNO ŠKODLJIVE SESTAVINE Butilfenil metilpropional (butylphenyl methylpropional (BMHCA)) Hidroksiapatit (nano) (hydroxyapatite (nano)) Triklozan (triclosan) Metilizotiazolinon (methylisothiazolinone (MI)) Parabeni Alergene dišave UV-filter S86 Fenilen bis-difeniltriazin (UV-filter S86 phenylene bis-diphenyltriazine) Snovi z oznako PEG Snovi v nano obliki ZAKLJUČEK VIRI KAZALO TABEL Tabela 1: Kemično pridobljene dišave in naravni izvlečki iz rastlin, ki po dosedanjih ugotovitvah veljajo za alergene in lahko povzročijo kontaktne alergije KAZALO SLIK Slika 1: Deklaracija šampona Le petit Marseillais... 3 Slika 2: Deklaracija zobne kreme Dontodent Slika 3: Deklaracija zobne kreme Colgate Slika 4: Deklaracija tekočega mila za telo Afrodita... 6 Slika 5: Deklaracija šampona Keune Slika 6: Deklaracija kreme za obraz Ziaja Slika 7: Deklaracija zobne kreme Elmex Slika 8: Deklaracija kreme za sončenje Mercator Lumpi ZF

4 1 UVOD V naši diplomski nalogi z naslovom Vsebnost potencialno škodljivih snovi v pripomočkih za osebno higieno smo se lotili raziskovanja problematike o potencialno škodljivih sestavinah, ki so lahko prisotne v vsakdanji kozmetiki. V raziskavi smo se osredotočili na šampone, zobne kreme, tekoča mila za telo, kreme za obraz in kreme za sončenje. Za vsako sestavino, ki je bila navedena na deklaracijah, smo preverili podatke o njeni varnosti. Oprli smo se predvsem na mnenja Znanstvenega odbora za varstvo potrošnikov (v nadaljevanju: SCCS ali Scientific Committee on Consumer Safety) ter na varnostne liste sestavin. Sestavine, ki jih običajno najdemo v pripomočkih za osebno higieno, so: o površinsko aktivne snovi ali tenzidi (natrijev lavret sulfat, natrijev lavril sulfat...), o konzervansi (parabeni, natrijev benzoat...), o antioksidanti (citronska kislina), o topila (prečiščena voda), o vlažilne snovi (glicerin), o snovi za uravnavanje viskoznosti (natrijev klorid), o snovi za zgostitev (arabski gumi, polietilenglikol...), o hranilne snovi (lanolin), o emoliensi (glicerin, pantenol, rastlinska olja...), o UV filtri (organski (oktokrilen) in anorganski (titanov dioksid)), o barvila (CI 19140), o kemično pridobljene dišave (linalol, limonen...) in naravni izvlečki iz rastlin (poprova meta). V spletni knjižici smo se odločili predstaviti nekatere izmed potencialno škodljivih sestavin, ki smo jih našli v preiskovanih pripomočkih za osebno higieno. 1

5 2 SLOVARČEK NEKATERIH STROKOVNIH IZRAZOV POVRŠINSKO AKTIVNE SNOVI ALI TENZIDI: Snovi, ki imajo čistilne sposobnosti. Delimo jih na anionske (mila, natrijev lavril sulfat), kationske (benzalkonijev klorid), amfoterne (lecitini, betaini...) in neionogenske tenzide (lanolinski alkoholi, estri polietilenglikolov...)(rak Namestnik, 2015k). KONZERVANSI: Snovi, ki so namenjene zaviranju razvoja mikroorganizmov v kozmetičnem izdelku. Najpogosteje se uporabljajo sintezni konzervansi (parabeni, natrijev benzoat, fenoksietanol, imidazolidinil urea...). Tudi nekateri ekstrakti rastlin (rožmarina, grenivkinih pečk) in eterična olja (timijan, čajevec...) imajo antimikrobne učinke, vendar je njihova učinkovitost slabša (Rak Namestnik, 2015k). ANTIOKSIDANTI: Snovi, ki preprečijo oksidativne spremembe v kozmetičnem izdelku. To so citronska kislina, flavonoidi, vitamini, butilhidroksitoluen (BHT) in butilhidroksianizol (BHA) (Rak Namestnik, 2015k). EMOLIENSI: Snovi, ki preprečujejo izsuševanje kože in ohranjajo normalno vlažnost. Delimo jih na hidrofilne (glicerin, propilenglikol, pantenol...) in na lipofilne (tekoči parafin, rastlinska olja, karitejevo maslo, palmitinska kislina...) (Rak Namestnik, 2015k). ABRAZIVI: Netopni delci v zobnih kremah, ki pomagajo odstranjevati obloge na zobeh. To so aluminijev hidroksid, kalcijev karbonat, silikati, hidroksiapatit...(opera, 2015m). ORGANSKI UV-FILTRI: Sestavine krem za sončenje, ki ščitijo kožo tako, da absorbirajo UV- žarke. Poznamo UVA-organske filtre (benzofenoni, avobenzon, metoksifenil triazin...) in UVB- filtre (oktokrilen, triazoni, salicilati, estri PABA...) (Rak Namestnik, 2015k). ANORGANSKI UV-FILTRI: Snovi, ki odbijajo sončno svetlobo in tako ščitijo pred UVA-in UVB-žarki. Poznamo titanov dioksid in cinkov oksid (Opera, 2015n). MUTAGENOST: Lastnost določene snovi ali sevanja, da spreminja genetski material (DNK) in s tem poveča pogostost mutacij (Opera, 2016f). GENOTOKSIČNOST: Lastnost določene snovi ali sevanja, da lahko povzroči poškodbe genetskega materiala (DNK) (Opera, 2016g). KARCINOGEN ALI KANCEROGEN: Vsak dejavnik, ki povzroča rakasto obolenje oziroma je rakotvoren (Opera, 2016e). 2

6 3 POTENCIALNO ŠKODLJIVE SESTAVINE 3.1 Butilfenil metilpropional (butylphenyl methylpropional (BMHCA)) a) Kemijska sestava Formula: C14H20O EC ime: 2-(2-(4-terc-butilbenzil) propionaldehid) para-terc-butil-alfa-metil-hidrocinamaldehid) (2-(2-(4-tert-butylbenzyl) propionaldehyde) para-tert-butyl-α-methylhydrocinnamaldehyde). IUPAC ime: 3-(4-terc-butilfenil)-2-metilpropanal (3-(4-tert-butylphenyl)-2-methylpropanal). INCI ime: butilfenil metilpropional (butylphenyl methylpropional). Blagovne znamke in kratice: Lilial, Lilestralis, Monastral Red B, Quinacridone, Lysmeral Extra in BMHCA. b) Namen in pogostost Je sestavina, ki daje prijeten vonj mnogim mešanicam v dekorativni kozmetiki, v parfumih, šamponih, toaletnih milih ter ostalih toaletnih pripomočkih. Dodajajo jo tudi v čistila in detergente. c) Varnost SCCS (Scientific Commitee on Consumer Safety) je mnenja, da sestavina ni varna za uporabo v kozmetiki, ker ostane na koži (npr. kreme, parfumi), kot tudi ne v izdelkih, ki se morajo izplakovati (šamponi, mila). Menijo, da ni zanesljivih zaključkov glede potencialne mutagenosti. Menijo tudi, da sestavina povzroča občutljivost kože (SCCS Opinons, 2015a). Slika 1: Deklaracija šampona Le petit Marseillais. Vir: Lastni vir,

7 3. 2 Hidroksiapatit (nano) (hydroxyapatite (nano)) a) Kemijska sestava Formula: Ca5(PO4)3(OH) INCI ime: hidroksiapatit (hydroxyapatite). Kemijska imena: hidroksiapatit (hydroxyapatite), kalcijev fosfat (V) (calcium phosphatetribasic), kalcijev hidroksifosfat (calcium hydroxyphosphate) in hidroksilapatit (hydroxylapatite). b) Namen in pogostost Hidroksiapatit je naravni mineral. Uporabljajo ga v nepremazani nano obliki v izdelkih, ki se ne izpirajo, in v izdelkih, ki se morajo izpirati. Najdemo ga v zobnih kremah, belilnih kremah za zobe in v ustnih vodicah. c) Varnost SCCS (Scientific Commitee on Consumer Safety) je mnenja, da nanoiglična oblika minerala, ki jo uporabljajo kot sestavino, ni primerna zaradi potencialne toksičnosti (SCCS Opinons, 2015b). Slika 2: Deklaracija zobne kreme Dontodent. Vir: Lastni vir,

8 3.3 Triklozan (triclosan) a) Kemijska sestava Formula: C12H7Cl3O2 Kemijsko ime: 2,4,4'-trikloro-2'hidroksi-difenileter) (2,4,4 trichloro-2 -hydroxy-diphenylether) in 5-kloro-2-(2,4-diclorofenoksi)fenol (5-chloro-2-(2,4-dichlorophenoxy)phenol). Blagovne znamke in kratice: Irgasan DP300, Irgasan PG60, Irgacare MP, Irgacare CF10, Irgacide LP10, FAT ), CH 3565, in GP b) Namen in pogostost Snov uporabljajo kot konzervans v mnogih kozmetičnih izdelkih z najvišjo dovoljeno koncetracijo 0,3 % (Uredba o kozmetičnih izdelkih, 2009). c) Varnost SCCS (Scientific Commitee on Consumer Safety) je mnenja, da triklozan ni varen za uporabo ter da tudi dovoljena koncentracija ni primerna v vseh izdelkih. Zaenkrat je koncentracija primerna za uporabo v zobnih kremah, milih za roke in telo ter deodorantih v stiku. Težavo vidijo tudi v prekomerni izpostavljenosti uporabnikov. Torej če uporabniki koristijo več izdelkov, ki vsebujejo triklozan, so lahko izpostavljeni potencialno škodljivi količini triklozana. Nove raziskave so pokazale še več dokazov o nevarnostih uporabe. Prvi je učinek triklozana na sprožitev in regulacijo genov za odpornost v bakterijah, ki bi lahko privedli do odpornosti človeku škodljivih bakterij na biocide in antibiotike. Sporne so tudi najdene visoke koncentracije triklozana na določenih območjih v okolju, kar postavlja vprašanja o negativnih učinkih na okolje (SCCS Opinions, 2015f, 2015g, 2015h). Slika 3: Deklaracija zobne kreme Colgate. Vir: Lastni vir,

9 3.4 Metilizotiazolinon (methylisothiazolinone (MI)) a) Kemijska sestava Formula: C4H5NOS INCI ime: metilizotiazolinon (methylisothiazolinone). Kemijska imena: metilizotiazolinon (methylisothiazolinone), 2-metil-4-izotiazolin-3-on (2- methyl-4-isothiazolin-3-one). IUPAC ime: 2-metilizotiazol-3(2H)-on (2-methylisothiazol-3(2H)-one). b) Namen in pogostost Sestavino uporabljajo kot konzervans z najvišjo dovoljeno koncentracijo 0,01 % (Uredba o kozmetičnih izdelkih, 2009). Uporablja pa se tudi v kombinaciji s konzervansom metilkloroizotiazolinonom (methylchloroisothiazolinone (MCI)) do najvišje dovoljene koncentracije 0,0015 %, in sicer samo v izdelkih, ki se morajo izpirati (Uredba o kozmetičnih izdelkih (spremembe prilog), 2014). c) Varnost SCCS (Scientific Commitee on Consumer Safety) je mnenja, da sestavina ni varna za uporabo, tudi priporočena dovoljena koncentracija ni varna. Ni zadosti trdnih dokazov, ki bi potrdili varnost, obstajajo tudi sumi, da metilizotiazolinon povzroča občutljivost kože (SCCS Opinions, 2015k). Slika 4: Deklaracija tekočega mila za telo Afrodita. Vir: Lastni vir,

10 3.5 Parabeni a) Kemijska sestava Kemična imena: metilparaben (methylparaben), etilparaben (ethylparaben), propilparaben (propylparaben), butilparaben (butylparaben), izopropilparaben (isopropylparaben), izobutilparaben (isobutylparaben), fenilparaben (phenylparaben), benzilparaben (benzylparaben), pentilparaben (pentylparaben). b) Namen in pogostost Parabeni so alkalni estri 4-hidroksibenzojske kisline in se uporabljajo kot antimikrobni konzervansi v hrani, medicinskih produktih in v kozmetiki. Najvišja dovoljena kocentracija za metilparaben in etilparaben je 0,4 %, če sta uporabljena posamezno, in 0,8 %, če sta uporabljena v kombinaciji med seboj. Butilparaben in propilparaben zaenkrat veljata za varna, če njuna skupna koncentracija ne preseže 0,19 % (Uredba o kozmetičnih izdelkih, 2009). c) Varnost SCCS (Scientific Commitee on Consumer Safety) je mnenja, da metilparaben in etilparaben zaenkrat veljata kot varna. Zaradi pomanjkanja trdnejših dokazov o varnosti butil- in propilparabena SCCS meni, da ju ne more označiti kot varna. Enako velja tudi za ostale parabene (izopropilparaben, izobutilparaben, fenilparaben, benzilparaben, pentilparaben) (SCCS Opinions, 2015n, 2015o). Izopropilparaben, izobutilparaben, fenilparaben, benzilparaben, pentilparaben so na seznamu prepovedanih snovi v kozmetiki (Uredba o kozmetičnih izdelkih, 2009). Slika 5: Deklaracija šampona Keune. Vir: Lastni vir,

11 3.6 Alergene dišave Kemično pridobljene dišave ali pa naravne izvlečke iz rastlin uporabljajo v mnogih kozmetičnih izdelkih. Uporabljajo jih tudi v detergentih, mehčalcih in čistilih. Vendar pa je mnogo takih, ki so po dosedanjih ugotovitvah alergeni in lahko povzročijo kontaktne alergije. Tabela 1: Kemično pridobljene dišave in naravni izvlečki iz rastlin, ki po dosedanjih ugotovitvah veljajo za alergene in lahko povzročijo kontaktne alergije. Kemične pridobljene dišave Naravni izvlečki iz rastlin 2-benzilidenheptanal (amyl cinnamal) navadni lovor (Laurus nobilis) benzil alkohol (benzyl alcohol) cedra (Juniperus virginana) benzil salicilat (benzyl salicylate) jasmin (Jasminum grandiflorum) benzil benzoat (benzyl benzoate) narcisa (Narcissus spp.) cinamil alkohol (cinnamyl alcohol) geranija (Pelargonium graveolens) 2-propenal (cinnamal) sandalovina (Santalum album) 3,7-dimetil-2,6-oktadienal (citral) nageljnove žbice (Eugenia caryophyllus) 2H-1-benzopiran-2-on (coumarin) prava sivka (Lavandula officinalis) 2-metoksi-4-(2-propenil) (eugenol) terpentinovo olje 2,6-oktadien-1-ol (geraniol) poprova meta (Mentha piperita) (4R)-1-metil-4-(1-metileten)cikloheksen sandalovina (Santalum album) (limonene) 1,6-oktadien-3-ol (linalool) zelena meta (Mentha spicata) Vir: SCCS Opinion on Fragrance allergens in cosmetic products, (SCCS Opinions, 2015i). SCCS (Scientific Commitee on Consumer Safety) je mnenja, da je označevanje dišav na deklaracijah kozmetičnih izdelkov neprimerno. Pravila označevanja so namreč takšna, da ni potrebno napisati točne sestavine, označena je lahko kot»parfum«in»aroma«(»perfume«in»aroma«). Tako uporabniki kozmetike, še posebej tisti, ki imajo kožne alergije, ne morejo vedeti, ali je določen kozmetični izdelek za njih varen ali ne (SCCS Opinions, 2015i). Slika 6: Deklaracija kreme za obraz Ziaja. Vir: Lastni vir,

12 3.7 UV-filter S86 Fenilen bis-difeniltriazin (UV-filter S86 phenylene bisdiphenyltriazine) a) Kemijska sestava Formula: С36H24N6 IUPAC ime: 5,6,5',6'-tetrafenil-3,3'-(1-,4'-fenilen)bis[1,2,4-triazin]) (5,6,5,6 -tetraphenyl-3,3 -(1,4 -phenylene)bis[1,2,4-triazine]). Blagovne znamke in kratice: Colipa No. S 86. b) Namen in pogostost Uporablja se kot UV-filter v sončnih kremah do najvišje dovoljene koncentracije 10 % (Uredba o kozmetičnih izdelkih, 2009). c) Varnost SCCS (Scientific Commitee on Consumer Safety) je mnenja, da sestavina ni varna. Ne izključujejo tudi potencialne genotoksičnosti. Menijo tudi, da ni zadosti raziskav, ki bi dokazale nasprotno. Ocenjujejo tudi tveganje za okolje, saj obstaja možnost, da je fenilen bis-difeniltriazin bioakumulativen in da pušča dolgoročne negativne posledice na okolje (SCCS Opinions, 2015j). 3.8 Snovi z oznako PEG Pogosto se pojavljajo sestavine z oznako PEG, npr.: o PEG-7 gliceril kokoat, o PEG-40 hidrogenirano ricinusovo olje, o PEG-55 propilen glikol oleat... To so sintetični polimeri. Nastanejo na osnovi polietilenglikola, ki pa lahko vsebuje primesi 1,4- dioksana in etilen oksida, ki sta dokazano karcinogena (Opera, 2016a in 2016b). Slika 7: Deklaracija zobne kreme Elmex. Vir: Lastni vir,

13 3.9 Snovi v nano obliki Najpogosteje uporabljeni so: o titanov dioksid (nano), o hidroksiapatit (nano), o silicijev dioksid (silica, hydrated silica (nano))... Uporaba sestavin v nano obliki je pereča tema in odpira mnogo vprašanj o varnosti za uporabnika. o Ni namreč zadosti raziskav, ki bi potrdile varnost uporabe nano delcev. Obstajajo negotovosti glede možnega prodiranja nano delcev globlje v kožo in v telo. o Ravno tako ni zadosti dokazov o varnosti uporabe v pudrih in pršilih, v zadnjem primeru zaradi možne inhalacije nano delcev. o Veljavnost in zanesljivost trenutno uporabljenih postopkov testiranj varnosti nano delcev je vprašljiva (SCCS Opinions, 2016c, 2016d). Slika 8: Deklaracija kreme za sončenje Mercator Lumpi ZF 30. Vir: Lastni vir,

14 4 ZAKLJUČEK Za zaključek bi radi podali naše mnenje o problematiki potencialno škodljivih snovi v pripomočkih za osebno higieno. o Kdorkoli se loti iskanja merodajnih virov o varnosti določene snovi, hitro ugotovi, kako časovno in podatkovno obsežno je raziskovanje omenjene problematike. o Pomembna je predvsem kritična presoja najdenih podatkov. Na spletu namreč obstaja množica spletnih strani, ki strašijo o nevarnosti določene sestavine, vendar če nimajo navedenih zanesljivih virov za svoje trditve, jih ne moremo jemati resno. o Lahko pa najdemo različne vire, ki si glede varnosti določene sestavine nasprotujejo. Tudi v tem primeru se moramo na osnovi lastnega znanja in zanesljivosti vira sami odločiti, kateremu viru bomo zaupali. o Raziskovanje varnosti sestavin otežuje dejstvo, da za eno sestavino obstaja več različnih imen, še vedno so v uporabi tudi zastarela poimenovanja. o Zaskrbljujoče se nam zdi, da precej virov (varnostni listi sestavin) in strokovnih mnenj (mnenja SCCS) poudarja pomanjkanje raziskav glede genotoksičnosti, mutagenosti in karcinogenosti sestavin, ki se uporabljajo v kozmetiki. o Na osnovi 45 preiskovanih pripomočkov za osebno higieno smo sicer ugotovili, da največ potencialno škodljivih sestavin vsebujejo šamponi (63), najmanj pa zobne kreme (31). o Ugotovili smo tudi, da so glede varnosti uporabe najbolj problematični konzervansi. o Zaradi lastne varnosti potrošnikom priporočamo, da izbirajo tiste izdelke, ki vsebujejo čim manj potencialno škodljivih sestavin. Katere so to, pa je razvidno iz mnogih virov, med drugim tudi iz pričujoče spletne knjižice. Naj vam bo knjižica v pomoč. 11

15 5 VIRI 1. Scientific Committee on Consumer Safety: Opinion on Butylphenyl methylpropional (BMHCA). (URL: df), a. 2. Scientific Committee on Consumer Safety: Opinion on Hydroxyapatite (nano). (URL: b. 3. Scientific Committee on Consumer Safety: Opinion on Triclosan. (URL: c. 4. Scientific Committee on Consumer Safety: Opinion on Triclosan. Antimicrobical resistance. (URL: d. 5. Scientific Committee on Consumer Safety: Opinion on Triclosan. (URL: e. 6. Scientific Committee on Consumer Safety: Opinion on Methylisothiazolinone (P94). (URL: f. 7. Scientific Committee on Consumer Safety: Opinion on Parabens. Updated request for a scientific opinion on propyl- and butylparaben. (URL: df), g. 8. Scientific Committee on Consumer Safety: Opinion on Parabens. (URL: h. 12

16 9. Scientific Committee on Consumer Safety: Opinion on Fragrance allergens in cosmetic products. (URL: ), i. 10. Scientific Committee on Consumer Safety: Opinion on UV filter S86 Phenylene bisdiphenyltriazine. (URL: j. 11. Opera. (URL: a. 12. Opera. (URL: b. 13. Scientific Committee on Consumer Safety: Opinion ON Titanium Dioxide (nano form). (URL: c. 14. cientific Committee on Consumer Safety: Opinion on Silica, Hydrated Silica, and Silica Surface Modified with Alkyl Silylates (nano form). (URL: d. 15. Rak Namestnik Marjeta: Višja strokovna šola. Kozmetologija. Višješolski učbenik. (URL: k. 15. Opera. (URL: Microsoft, m. 16. Opera. (URL: Microsoft, n. 17. Opera. (URL: Microsoft, e. 18. Opera. (URL: Microsoft, f. 19. Opera. (URL: Microsoft, g. 13

17 20. Opera. (URL: (slika na naslovnici). 14