Hipparcos, Gaia in Hubble

HTML
DOWNLOAD

Μέγεθος: px

Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "Hipparcos, Gaia in Hubble"

Ἐπίκτητος Παπαφιλίππου
7 χρόνια πριν
Προβολές:

1 , in Tekavec Jernej Vidmar Blaž Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 20. april 2012 Tekavec Jernej Vidmar Blaž, in

2 Astrometrija Tekavec Jernej Vidmar Blaž, in

3 Astrometrija Veja astronomije Določevanje položajev, magnitud, barve, rektascenzije, deklinacije, zvezdne paralakse,... Izdelava zvezdnih katalogov. Definiranje referenčnega sestava za astronome, podatke za nebesno mehaniko, gibanje zvezd, astronomijo galaksij,... Tekavec Jernej Vidmar Blaž, in

4 Astrometrija Zvezdna paralaksa Omogoča določevanje oddaljenosti astronomskih objektov. V preteklosti določena le za najbljižje zvezde. Navidezno premikanje zvezde, ko jo opazujemo iz različnega položaja Zemlje na poti okoli Sonca. Tekavec Jernej Vidmar Blaž, in

5 Astrometrija Meritve Zemeljski teleskopi - problem vpliva atmosfere. σ 0.5 v odličnih pogojih in σ 1.5 v realnih pogojih. Npr. problem opazovnja Plutona s paralako 0.1. Rešitev se je pojavila z začetkom vesoljske dobe. Projekti (ESA), (ESA), Space Interferometry Mission (NASA),... Tekavec Jernej Vidmar Blaž, in

6 HIgh Precision PARallax COllecting Satellite Prvi satelit izstreljen za potrebe astrometrije. European Space Agency Izstrelitev: Avgust 1989 v Francoski Gvajani Trajanje misije 3.5 let Tekavec Jernej Vidmar Blaž, in

7 Cilji in dosežki misije Vzpostavitev referenčnega sestava Izbolšanje modelov razvoja in struktur zvezd Opis gibanja in dinamike galaksij... Izdelava katalogov: Tycho ( zvezd) Tycho-2 ( zvezd) ( zvezd) Tekavec Jernej Vidmar Blaž, in

8 Primer izpisa iz kataloga za Polaris, HIP: 11767: F i e l d Value F i e l d D e s c r i p t i o n H0 : H Catalogue (H =, T = Tycho ) H1 : I d e n t i f i e r ( HIP number ) H2 : P r o x i m i t y f l a g H3 : I d e n t i f i e r RA, h m s ( J ) H4 : I d e n t i f i e r Dec, d m s ( J ) H5 : 1.97 V ( Johnson ) magnitude H6 : 1 Coarse v a r i a b i l i t y f l a g H7 : H Source o f magnitude i d e n t i f i e r H8 : alpha, degrees ( J ) H9 : delta, degrees ( J ) H10 : R e f e r e n c e f l a g f o r a s t r o m e t r y H11 : T r i g o n o m e t r i c p a r a l l a x ( mas ) H12 : mu alpha ( mas/ y r ) H13 : m u d e l t a ( mas/ y r ). H75 : V I (mag) used f o r r e d u c t i o n s H76 : F7 : Ib I I v SB S p e c t r a l t y p e H77 : G Source o f s p e c t r a l t y p e Tekavec Jernej Vidmar Blaž, in

9 Global Astrometric Interferometer for Astrophysics Nadaljevanje misije (ESA) Predvidena izstrelitev augusta 2013 Cilj je izgradnja kataloga z približno milijardo zvezd (1% zvezd v galaksiji Rimska cesta) Vsak objekt posnet vsaj 70 krat v obdobju 5 let Položaj objekta Parametri spremembe položaja skozi čas Zvezdna paralaksa Radialna hitrost (Dopplerjev efekt s pomočjo spektrometra) Predvidena natančnost meritev 20µs do magnitude 15 in 200µs do magnitude 20 Tekavec Jernej Vidmar Blaž, in

10 Space Telescope Osnovni podatki: NASA v sodelovanju z ESA Izstrelitev , misija še traja Orbita 559 km (LEO), skoraj krožna Glavno zrcalo 2.4 m Vidna, ultravijolična in bližnja IR Tekavec Jernej Vidmar Blaž, in

11 Zgodovina V letu 1946 Lyman Spitzer predstavi prednosti vesoljskega teleskopa V vesolju ločljivost teleskopa ni obremenjena z atmosfero Možnost opazovanja v ultravijoločnem in IR spektru, ki ju atmosfera močno absorbira Prve misije OAO (orbiting Astronomic Observatory) in OAO-2 dokažejo smotrnost uporabe teleskopov v vesolju Pojavi se potreba po velikem vesoljskem teleskopu (LST Large Space Telescope) Izstrelitev sprva načrtovana za leto 1983 Vzroki za prestavitev: Challenger nesreča, čas krize rezanje proračuna (vključitev ESA v projekt) Tekavec Jernej Vidmar Blaž, in

12 Teleskop Tip : reflektor (Cassegrainov) Dve hiperbolični zrcali Prednosti: zelo dobre zmogljivosti ob širokem vidnem polju Slabosti: obe zrcali je zelo težko izdelati in kontrolirati njuno obliko Zrcalo je zbrušeno z natančnostjo 10 nm, kar odpravlja vpliv uklona - difrakcije Uporabljena posebna tehnologija podpiranja zrcala, ki simulira breztežnost Tekavec Jernej Vidmar Blaž, in

13 Ohišje Izdelava: Lockheed Dimenzije : dolžina - 5,5 m, premer - 2,9 m, teža: 114 kg Okolje v vesolju je izjemno neugodno zaradi neprestane menjave dneva in noči (15 krat na dan) Večplastna izolacija ohranja konstantno temperaturo v notranjosti, ki je potrebna za normalno delovanje instrumentov Na zunanji strani ga obdaja lahek aluminijast ovoj Konstrukcija, ki podpira instrumente in teleskop je iz ogljikovih vlaken Tekavec Jernej Vidmar Blaž, in

14 Instrumenti Sprva je bilo na krovu 5 instrumentov Wide Field and Planetary Camera (WFPC - širokokorna kamera in planetarna kamera). 48 filtrov za različna spektralna območja, 8 CCD senzorjev (2 kameri po 4 CCD) High Speed Photometer (HSP - hitri fotometer). Do meritev na sekundo, primeren za opazovanje objektov s spremenljivo svetlostjo Goddard High Resolution Spectrograph (GHRS - Goddard-ov visokoločljivostni spektrograf) Faint Object Camera (kamera za svetlobno šibke objekte) Faint Object Spectrograph (FOS - spektrograf za svetlobno šibke objekte) Zadnji trije instrumenti so uporabljali poseben fotonski detektor namesto CCD senzorjev Tekavec Jernej Vidmar Blaž, in

15 Začetek misije Hitro po izstrelitvi in prvih narejenih posnetkih je bilo znanstvenikom jasno, da je z optičnim sistemom nekaj narobe. Pri največji povečavi se je pojavila močna sferična aberacija. Vzrok na robovih je bilo glavno zrcalo premalo zakrivljeno (odstopanje 2,2 mikrometra) Analiza je pokazala, da je do napačnega brušenja prišlo zaradi pokvarjene naprave za preverjanje oblike zrcala Teleskop je bil uporaben le za spektroskopijo in za opazovanje svetlih objektov, večjega dela nalog, za katere je bil zasnovan (opazovanje svetlobno šibkih objektov), pa ni mogel opravljati. Razvili so poseben modul COSTAR (korektivna optika za teleskop), namenjen za prvo servisno misijo. Tekavec Jernej Vidmar Blaž, in

16 Slika: Optika Tekavec Jernej Vidmar Blaž, in

Servisne misije servisna misija 1 (STS-61 Endeavour), December 1993 servisna misija 2 (STS-82 Discovery), Februar 1997 servisna misija 3A (STS-103 Discovery), Februar

17 Servisne misije servisna misija 1 (STS-61 Endeavour), December 1993 servisna misija 2 (STS-82 Discovery), Februar 1997 servisna misija 3A (STS-103 Discovery), Februar 1999 servisna misija 3B (STS-109 Columbia), Marec 2002 servisna misija 4 (STS-125 Atlantis), Maj 2009 Instrumenti na krovu teleskopa skozi čas: Tekavec Jernej Vidmar Blaž, in

18 Največji dosežki Hubblov vesoljski teleskop je v zgodovini astronomije eden največjih mejnikov. Njegova odkritja so korenito spremenila naš pogled na vesolje. Klikni Kozmologija fotografije najzgodnejšega vesolja 0,9 miljarde let od velikega poka določitev starosti in hitrosti širjenja vesolja opazovanje kvazarjev in odkritje črnih lukenj v središčih galaksij odkritje temne snovi in energije, ki galaksije odriva narazen Planetarna znanost odkritja zvezdnih porodnišnic - meglic v katerih nastajajo zvezde odkritja eksoplanetov opazovanja trkov kometov s planeti Galaktična znanost opazovanja ostankov supernov, nevtronskih zvezd in izbruhov gama žarkov opazovanja naše sosede Andromede podobna naši galaksiji posnetki različnih koncev zvezd Tekavec Jernej Vidmar Blaž, in

19 Tekavec Jernej Vidmar Blaž, in

Σχετικά έγγραφα

GALAKSIJE OPAZOVANJE GALAKSIJ, izračuni, posledice

Moderna fizika - seminarska naloga GALAKSIJE OPAZOVANJE GALAKSIJ, izračuni, posledice Domžale, dne 20. 2. 2004 Marjan Grilj, 3.l. fizika vsš, FMF Vsebina: (1) Osnove: (a) opazovanje (b) določanje oddaljenosti