RTP 110/20 kv LOČNA S 110 kv PRIKLJUČNIM DV PROJEKT ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA (PGD)

Transcript

1 RTP 110/20 kv LOČNA S 110 kv PRIKLJUČNIM DV PROJEKT ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA (PGD) 4 NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME NOVA GRADNJA K E01 1 (Rev.0) Ljubljana, december 2013

2

3 Sodelavci: Dragana Pribić, univ.dipl.inž.el. Poglavje: Naslovna stran Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 2 od 2

4 4.2.1 KAZALO VSEBINE NAČRTA Št. Dokument Id. oznaka Strani Št. projekta: K-4369 Št. načrta/mape: E Naslovna stran Kazalo vsebine načrta Kazalo vsebine projekta 4.3 Izjava odgovornega projektanta načrta 4.4 Tehnično poročilo 4.5 Risbe Poglavje: Kazalo vsebine načrta Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 1 od 1

5 4.2.2 KAZALO VSEBINE PROJEKTA Št. Načrt/prikaz: Št. načrta: Št. mape: 0 VODILNA MAPA X X01 1 NAČRT ARHITEKTURE A A01 3 NAČRT GRADBENIH KONSTRUKCIJ G G NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME E E01 NAČRT STROJNIH INŠTALACIJ IN STROJNE OPREME S S01 10 ELABORATI 10/1 Zasnova požarne varnosti z izkazom 62/13-PV 62/13-PV 10/2 Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki 4369.NGGO 4369.NGGO 10/3 Elektromagnetno sevanje in hrup VENO 3130 VENO /4 Elaborat gradbene fizike za področje učinkovite rabe energije v stavbah 4369.EGF 4369.EGF 10/5 Geodetski načrt Geomeja Geomeja /6 Inžinirsko geološko poročilo D.N.25 11/13 D.N.25 11/13 10/7 Hidro geološko poročilo D.N. 6 4/14 D.N. 6 4/14 Poglavje: Kazalo vsebine projekta Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 1 od 1

6

7 4.4 TEHNIČNO POROČILO Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 1 od 66

8 VSEBINA TEHNIČNEGA POROČILA: 1. UVOD OBSEG PREDMETA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE UVOD RTP 110/20 KV LOČNA KV PRIKLJUČNI DV LOKACIJA ELEKTROENERGETSKA UTEMELJITEV DOSEDANJE ŠTUDIJE NORMALNO OBRATOVALNO STANJE DIMENZIONIRANJE KRATKOSTIČNE RAZMERE V 110 KV IN 20 KV OMREŽJU VHODNI PODATKI KV OPREMA kv vrvi Odklopnik DV polja Odklopnik TR polja Ločilke Ozemljilniki TR polje DV polje Vzdolžno merilno polje KV OPREMA Stikalna oprema Vodne celice Tokovni instrumentni transformatorji Objemni tokovni transformator Merilne celice Napetostni instrumentni transformator Transformatorske celice Tokovni instrumentni transformatorji Napetostni instrumentni transformator Kompenzacijske celice Tokovni instrumentni transformatorji KV KABELSKA POVEZAVA MED ENERGETSKIM TR IN 20 KV STIKALIŠČEM Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 2 od 66

9 KV KABELSKA POVEZAVA MED TRLR IN 20 KV STIKALIŠČEM KV PRIKLJUČNI DV Vodniki OPGW Izolacija Obesni in spojni material Ozemljitve Opozorilne tablice in oštevilčenje daljnovoda Stebri Razpored faz Kabelske spojke METEOROLOŠKI PODATKI GOZDNI POSEK KONTROLA DIMENZIONIRANJA PO SIST EN Kontrola notranjih razdalj- glave stebrov Kontrola zunanjih razdalj- varnostne višine Kontrola mehanskega dimenzioniranja vrvi Kontrola mehanskega dimenzioniranja izolatorjev Kontrola mehanskega dimenzioniranja obesnega materiala NN OPREMA Splošna in izmenična lastna raba =ND in =NE Usmernik Razsmernik AKU baterija KOORDINACIJA IZOLACIJE ODVODNIKI PRENAPETOSTI UPOR ZA OZEMLJEVANJE NEVTRALNE TOČKE 20 KV DELA TRANSFORMATORJA Upor IZRAČUN OZEMLJITEV Specifična upornost tal Enopolni kratki stik 3I Odvod toka enopolnega kratkega stika Izbira ozemljitvene vrvi (vodnika) Izračun ponikalne upornosti ozemljila novega 110 kv stikališča Izračun toka 3Iodv, ki ga mora odvesti ozemljilo novega 110 kv stikališča Strelovodna zaščita na območju 110 kv stikališča Ozemljitev priključnega 110 kv stebra FAZNOST PRIKLJUČNI 110 KV DVOSISTEMSKI DALJNOVOD UVOD OSNOVNI TEHNIČNI PODATKI VZANKANJE V DV RTP BRŠLJIN RTP GOTNA VAS Dostopne poti do stojnih mest...41 Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 3 od 66

10 8. ELEKTROTEHNOLOŠKI OPISI RTP 110/20 kv LOČNA UVOD KV STIKALIŠČE kv DV polje kv transformatorsko polje kv Vzdolžno merilno polje ENERGETSKI TRANSFORMATORJI 110/20 KV Oljna jama in lovilec olja OZEMLJITEV NEVTRALNE TOČKE 110 KV IN 20 KV KV STIKALIŠČE KOMPENZACIJA JALOVE ENERGIJE SEKUNDARNI SISTEMI UVOD SISTEM VODENJA Nivoji vodenja Omara vodenja in nadzora =W+Y Postajni računalnik Komunikacija ZAŠČITA Splošne značilnosti zaščitnih naprav Zaščita DV polj Zaščita TR polj Zaščita vzdolžno merilnega polja ŠTEVČNE MERITVE KAKOVOST ELEKTRIČNE ENERGIJE LASTNA RABA UVOD TRANSFORMATOR LASTNE RABE IZMENIČNI SISTEM ENOSMERNI SISTEM AKUMULATORSKA BATERIJA RAZSMERJENI SISTEM TELEKOMUNIKACIJE OPTIČNE IN BAKRENE POVEZAVE UREDITEV TELEKOMUNIKACIJSKEGA PROSTORA Omare za telekomunikacijsko opremo Podstavki za omare za telekomunikacijsko opremo OPREMA V TELEKOMUNIKACIJSKEM VOZLIŠČU Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 4 od 66

11 11.4 NAPAJANJE TELEKOMUNIKACIJSKEGA VOZLIŠČA Napajalni sistem 48 V DC FMX/SDH OPREMA IP/MPLS OPREMA OPREMA ZA IP TELEFONIJO NADZOR TELEKOMUNIKACIJSKEGA OMREŽJA TELEKOMUNIKACIJSKA OPREMA ELES ELEKTRIČNE INŠTALACIJE UVOD RAZSVETLJAVA IN MALA MOČ Razsvetljava objekta Zunanja razsvetljava OGREVANJE IN HLAJENJE POŽARNA ZAŠČITA VLOM IN KONTROLA PRISTOPA Vlom Kontrola pristopa VIDEO NADZOR OZEMLJITVE STRELOVODNA ZAŠČITA OCENA VPLIVOV NA OKOLJE ELEKTROMAGNETNO SEVANJE HRUP ELEKTROMAGNETNA KOMPATIBILNOST - EMC POŽARNA VARNOST Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 5 od 66

12 1. UVOD Za potrebe napajanja širšega konzuma; severni del Novega mesta in tovarne zdravil Krka, je predvidena izgradnja novega objekta RTP 110/20 kv Ločna. RTP bo priključen na novi dvo-sistemski daljnovod 2 x 110 kv Bršljin - RTP Gotna vas tako, da bo en sistem vzankan na novo 110 kv stikališče v RTP Ločna. RTP je načrtovan na nenaseljenem območju in bo varovan z ograjo. Za dostop bo predvidena dovozna cesta. Zaradi velikih višinskih razlik na terenu bo na določenih mestih predviden oporni betonski zid. RTP 110/20 kv Ločna bo klasične izvedbe, z zunanjim 110 kv stikališčem in zidanim dvoetažnim objektom, v katerem bodo vsi prostori, potrebni za obratovanje objekta. Energija se bo preko dveh energetskih transformatorjev TR 110/20 kv, moči 31,5 MVA, transformirala na 20 kv nivo in napajala 20 kv stikališče. RTP Ločna je zasnovan z vsemi tehnološkimi sistemi za obratovanje. Tako bodo v objektu predvideni sistemi razvodov lastne rabe, vodenje in zaščit... Objekt bo voden daljinsko, brez stalno prisotnega osebja. Celotno vodenje bo izvedeno iz DCV Elektro Ljubljana in RCV Eles. 2. OBSEG PREDMETA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE 2.1 UVOD Projektna dokumentacija, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) za RTP 110/20 kv Ločna s 110 kv priključnim daljnovodom, obsega: - RTP 110/20 kv Ločna kv priključni DV 2.2 RTP 110/20 KV LOČNA Nova distribucijska razdelilna transformatorska postaja 110/20 kv Ločna (RTP) je predvidena v naslednjemu obsegu: - prostozračno 110 kv stikališče, - prostor za dva energetska transformatorja 110/20 kv, - stavba, ki vsebuje: 20 kv stikališče, komandni in telekomunikacijski prostor, ostale tehnološke in pomožne prostore KV PRIKLJUČNI DV Za vključitev RTP v južni del daljnovoda kv DV RTP Bršljin - RTP Gotna vas, je predviden napenjalni končni steber na stojnemu mestu SM01, na stojnemu mestu SM4 pa specialni odcepni napenjalni steber. Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 6 od 66

13 Steber SM01 bo oblike»sod«in bo povezoval dvo-jamborski portal v 110 kv stikališču RTP Ločna s stebrom na SM4. Na DV stebru in portalu je predviden fiksni varovalni vzpenjalni sistem. Steber SM4 je v liniji trase novega daljnovoda kv Bršljin Gotna vas in ni predmet tega projekta. 3. LOKACIJA Lokacija predvidena za gradnjo nove RTP se nahaja severo-zahodno od naselja Ločna, ob cesti, ki pelje od avtocestnega priključka Novo mesto - vzhodno od severne obvoznice. Na območju je trenutno gozd. Teren je na območju precej razgiban in ga je potrebno pred izvedbo RTP in dovozne ceste ustrezno izravnati. Območje infrastrukturno ni urejeno, razen gozdne ceste, ki poteka na parcelni št. 1138/1 k.o. Bršljin. Lokacija nove RTP 110/20 kv Ločna je predvidena na parcelah: - 816/17, 817/27, 1138/9, 1138/8, 816/16, 816/15, 817/28, 1138/10, k.o. Bršljin Dostopne poti do nove RTP 110/20 kv Ločna ter stojnega mesta SM01 sta predvideni na parcelah: - 817/29, 1138/11, 817/24, 1138/5, 869/12, 817/22, 1138/4, 869/10, k.o. Bršljin Območje koridorja daljnovoda na parcelah: - št. 811/1, 1139, 809, 810, 817/25, 1140, k.o. Bršljin Območja stojnih mest (SM01): - št. 817/26, k.o. Bršljin Območja načrtovanih posekov gozda: - št. 817/25, 1140, 810, 809, 1139, 811/1, k.o. Bršljin Obstoječo občinsko cesto na parceli št. 1138/1 bo potrebno prestaviti jugozahodno, ker poteka po parcelah, na katerih je načrtovana RTP Ločna. 4. ELEKTROENERGETSKA UTEMELJITEV Na območju Novega mesta se do leta 2015 pričakuje znaten porast koničnih obremenitev dveh največjih odjemalcev, Krke in Revoza. Normalno in rezervno napajanje Krke bo zagotovljeno iz nove RTP Ločna, za Revoz je normalno in rezervno napajanje zagotovljeno iz RTP Gotna vas. Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 7 od 66

14 4.1 DOSEDANJE ŠTUDIJE Vhodni podatki za izdelavo PGD za RTP 110/20 kv Ločna s priključnim 110 kv daljnovodom so pridobljeni iz Študije št. 2071/4, REDOS 2035 Razvoj elektrodistribucijskega omrežja Elektro Ljubljana Dolenjska, EIMV, 2011 (vir REDOS 2035). 4.2 NORMALNO OBRATOVALNO STANJE Naslednja shema prikazuje predvidene perspektivne ojačitve proizvodnega, prenosnega in distribucijskega 110 kv sistema za območje Dolenjske, ki izhajajo iz dosedanjih izsledkov razvojnih študij prenosnega in distribucijskih omrežij (vir REDOS 2035). Po izgradnji objekta RTP Ločna še ne bo zgrajena 110 kv DV povezava med RTP Grosupljem in RTP Trebnje z vzankanjem v RTP Ivančna Gorica, ter 110 kv DV RTP Kočevje - RTP Črnomelj. Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 8 od 66

15 5. DIMENZIONIRANJE Za izračun kratkega stika na 110 kv, 20 kv in 0,4 kv opremo je potrebno upoštevati rezultate študije v okvirju REDOS KRATKOSTIČNE RAZMERE V 110 KV IN 20 KV OMREŽJU Za izračun kratkega stika za VN, SN in NN opremo je potrebno upoštevati rezultate v uvodu omenjene študije REDOS Pri določitvi opreme bo potrebno upoštevati kakovostno opremo tako, da bodo vsi glavni konstruktivni deli dolgoročno odgovarjali kratkostičnim razmeram. SN oprema mora biti dimenzionirana tako, da kratkostična in termična zmogljivost elektroenergetskih naprav omogoča dovolj rezerve za bodoče razširitve objekta in omrežja (v skladu z razvojnimi akti distribucijskega omrežja). Moči tripolnih kratkih stikov v RTP Ločna (REDOS 2035): kv 5000 MVA - 20 kv 500 MVA Elektroenergetske naprave bodo dimenzionirane za vrednosti večje od: kv naprave I k '' = 31,5 ka - 20 kv naprave I k '' = 25 ka 5.2 VHODNI PODATKI Za slovensko 110 kv prenosno omrežje veljajo naslednji podatki: - nazivna napetost sistema 110 kv - najvišja obratovalna napetost 123 kv - nazivna frekvenca 50 Hz V 110 kv omrežju v vozlišču RTP Ločna veljajo naslednji parametri: - moč pri tripolnem kratkem stiku S k '' 5000 MVA - efektivni tok tripolnega kratkega stika I k3 '' 26,24 ka - udarni tok tripolnega kratkega stika I u '' 66,79 ka Za 20 kv napetostno omrežje veljajo naslednji podatki: - nazivna napetost sistema 20 kv - najvišja obratovalna napetost 24 kv - nazivna frekvenca 50 Hz V 20 kv omrežju v RTP Ločna veljajo naslednji parametri: - moč pri tripolnem kratkem stiku S k '' 500 MVA - efektivni tok tripolnega kratkega stika I k3 '' 14,4 ka - udarni tok tripolnega kratkega stika I u '' 36,6 ka - termični tok kratkega stika I k,th 15,77 ka Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 9 od 66

16 V 0,4 kv omrežju v RTP Ločna veljajo naslednji parametri: - moč pri tripolnem kratkem stiku S k '' 3,64 MVA - efektivni tok tripolnega kratkega stika I k3 '' 5,25 ka - udarni tok tripolnega kratkega stika I u '' 13,36 ka * Vsa dimenzioniranja se izvedejo za TR moči 40 MVA. Vse naprave morajo ustrezati zgoraj navedenim parametrom VN, NN in SN omrežja v RTP Ločna, kjer bodo vgrajene KV OPREMA 110 kv nivo - obremenitev V RTP 110/20 kv Ločna bosta vgrajena dva TR moči 31,5 MVA. Vsa dimenzioniranja se izvedejo za TR moči 40 MVA. Nazivni tokovi transformatorjev na 110 kv strani so: I tr n = S n 3 U n = 40 MVA kv = 210 A Nazivni tok 110 kv daljnovoda Gotna vas in Bršljin, ki se s vrvmi Al/Fe 240/40 mm 2 vzanka v RTP Ločna je: I n,dv = 645 A kv vrvi Vrvi 110 kv: Zahtevana vrednost: I n = 1250 A > 645 A I'' k = 31,5 ka (1 s) > 26,24 ka I'' u = 80 ka > 66,79 ka Odklopnik DV polja Odklopnik 110 kv: Zahtevana vrednost: I n = 1250 A > 645 A I'' k = 31,5 ka (1 s) > 26,24 ka I'' u = 80 ka > 66,79 ka Odklopnik TR polja Odklopnik 110 kv: Zahtevana vrednost: I n = 1250 A > 210 A I'' k = 31,5 ka (1 s) > 26,24 ka I'' u = 80 ka > 66,79 ka Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 10 od 66

17 5.3.4 Ločilke Ločilke 110 kv: Zahtevana vrednost: I n = 1250 A (zvezno polje) > 645 A I n = 1250 A (transformatorsko polje) > 210 A I n = 1250 A (daljnovodno polje) > 645 A I'' k = 31,5 ka (1 s) > 26,24 ka I'' u = 80 ka > 66,79 ka Ozemljilniki Ozemljilniki 110 kv: Zahtevana vrednost: I'' k = 31,5 ka (1 s) > 26,24 ka I'' u = 80 ka > 66,79 ka TR polje TIT Splošni podatki TIT-a se nahajajo v spodnji tabeli -T1 Razmerje Nazivna moč Razred Namen Jedro 1 200/1 A 5 VA 0,2s št. meritve (ELES, ELJ) Jedro 2 200/1 A 10 VA 0,2s rač. polja Jedro 3 200/1 A 30 VA 5P20 diferenčna zaščita Jedro 4 200/1 A 30 VA 5P20 rezervna nadtokovna zaščita TEHNIČNE KARAKTERISTIKE TOKOVNIH INSTRUMENTNIH TRANSFORMATORJEV Nazivna napetost Nazivna vzdržna napetost Nazivna udarna napetost Kratkotrajni termički tok Dinamički tok 123 kv 230 kv 550 kv 40 ka 100 ka Jedro 1: 200/1 A, 5 VA, 0,2s, FS10 Breme: Števčne meritve, poraba približno P št = 1,5 VA Upornost povezovalnih žic na dolžini l = 100 m Skupne izgube so enake P sum = P št + P žic = 1,895 VA Jedro ima zadostno nazivno moč in je pravilno izbrano. Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 11 od 66

18 Jedro 2: 200/1 A, 10 VA, 0,2s, FS10 Breme: Računalnik polja, P rač = 0,1 VA Upornost povezovalnih žic na dolžini l = 100 m R žic = Izgube na povezavah so 2 ρ l A = 2 0,0179 Ωm 100 m 4 mm 2 = 0,895 Ω P žic = I 2 R žic = 1 A 0,895 Ω = 0,895 VA Skupne izgube so enake P sum = P rač + P žic = 0,995 VA Jedro ima zadostno nazivno moč in je pravilno izbrano. Jedro 3: 200/1 A, 30 VA, 5P20 Breme: Zaščite transformatorja, poraba približno (P dif.zašč = 0,05 VA + P nadt.zašč = 0,25 VA) Upornost povezovalnih žic na dolžini l = 100 m Skupne izgube so enake P sum = P zašč + P žic = 1,195 VA Jedro ima zadostno nazivno moč in je pravilno izbrano. Jedro 4: 200/1 A, 30 VA, 5P20 Breme: Avtonomna nadtokovna zaščita TR, poraba približno P zašč = 0,05 VA Upornost povezovalnih žic na dolžini l = 100 m Skupne izgube so enake P sum = P zašč + P žic = 0,945 VA Jedro ima zadostno nazivno moč in je pravilno izbrano. TEHNIČNE KARAKTERISTIKE NAPETOSTNIH INSTRUMENTNIH TRANSFORMATORJEV Nazivna napetost Nazivna udarna napetost Nazivna vzdržna napetost Primarna napetost 123 kv 550 kv 230 kv kv Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 12 od 66

19 NIT v TR polju bo imel 4 sekundarna navitja s prestavnimi razmerji ,1 0,1 0,1 0,1 kv: NAVITJE: 110 0,1 kv, 10 VA, razred 0,2 3 3 Breme: A. števčne meritve, poraba 1,5 VA 2. NAVITJE: 110 0,1 kv, 15 VA, razred 0,2 3 3 B. Breme: C. računalnik polja, poraba 0,3 VA, kakovost el. en., poraba 0,002 VA 3. NAVITJE: 110 0,1 kv, 30VA, razred 3P 3 3 Breme: D. zaščita, poraba 0,1 VA 4. NAVITJE: 110 0,1 kv, 30 VA, razred 3P 3 3 Breme: E. prosto Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 13 od 66

20 5.3.7 DV polje TIT Splošni podatki TIT-a se nahajajo v spodnji tabeli -T1 Razmerje Nazivna moč Razred Namen Jedro /1 A 5 VA 0,2s št. meritve (ELJ in ELES) Jedro /1 A 10 VA 0,2s rač. polja, kakovost el. en. Jedro /1 A 30 VA 5P20 distančna zaščita Jedro /1 A 30 VA 5P20 diferenčna zaščita TEHNIČNE KARAKTERISTIKE TOKOVNIH INSTRUMENTNIH TRANSFORMATORJEV Nazivna napetost Nazivna vzdržna napetost Nazivna udarna napetost Kratkotrajni termički tok Dinamički tok 123 kv 230 kv 550 kv 40 ka 100 ka Jedro 1: 1000/1 A, 5 VA, 0,2s, FS10 Breme: P kval = 0,02 VA Števčne meritve poraba približno P št = 1,5 VA; Upornost povezovalnih žic na dolžini l = 100 m Skupne izgube so enake P sum = P št + P žic = 2,395 VA Jedro ima zadostno nazivno moč in je pravilno izbrano. Jedro 2: 1000/1 A, 10 VA, 0,2s, FS10 Breme: Računalnik polja, poraba približno P rač = 0,1 VA, kakovost el. energije, P kval = 0,02 Upornost povezovalnih žic na dolžini l = 100 m Skupne izgube so enake P sum = P rač + P kval + P žic = 1,015 VA Jedro ima zadostno nazivno moč in je pravilno izbrano. Jedro 3: 1000/1 A, 30 VA, 5P20 Breme: Distančna zaščita, poraba približno P zašč = 0,05 VA Upornost povezovalnih žic na dolžini l = 100 m Skupne izgube so enake Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 14 od 66

21 P sum = P zašč + P žic = 0,945 VA Jedro ima zadostno nazivno moč in je pravilno izbrano. Jedro 4: 1000/1 A, 20 VA, 5P20 Breme: Diferenčna zaščita, poraba polja P dif.zašč = 0,05 VA Upornost povezovalnih žic na dolžini l = 100 m Skupne izgube so enake P sum = P rač + P žic = 0,945 VA Jedro ima zadostno nazivno moč in je pravilno izbrano. TEHNIČNE KARAKTERISTIKE NAPETOSTNIH INSTRUMENTNIH TRANSFORMATORJEV Nazivna napetost Nazivna udarna napetost Nazivna vzdržna napetost Primarna napetost 123 kv 550 kv 230 kv kv NIT v DV polju bo imel 4 sekundarna navitja s prestavnimi razmerji 110 0,1 0,1 0,1 0,1 kv: NAVITJE: 110 0,1 kv, 10 VA, razred 0,2 3 3 Breme: A. števčne meritve, poraba 1,5 VA 2. NAVITJE: 110 0,1 kv, 10 VA, razred 0,2 3 3 Breme: B. računalnik polja, poraba 0,3 VA 3. NAVITJE: 110 0,1 kv, 10 VA, razred 0,2/3P 3 3 Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 15 od 66

22 Breme: C. zaščita, poraba 0,1 VA 4. NAVITJE: 110 0,1 kv, 10 VA, razred 0,2 3 3 Breme: D. Prosto Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 16 od 66

23 5.3.8 Vzdolžno merilno polje Št. Prestavno Naz. moč Razred navitja razmerje Navitje 1 110/ 3/0,1/ 3 kv 10 VA 0,2 Navitje 2 110/ 3/0,1/ 3 kv 15 VA 0,2 Navitje 3 110/ 3/0,1/ 3 kv 30 VA 0,5/3P Navitje 4 110/ 3/0,1/3 kv 30 VA 3P Opomba: NIT v vzdolžno merilnemu polju ne bodo vgrajeni. Predviden je prostor za eventualno kasnejšo dogradnjo KV OPREMA Stikalna oprema Vsa 20 kv stikalna oprema mora ustrezati naslednjim parametrom. I n = 630 A ali 1250 A Zahtevana vrednost I'' k = 25 ka > 14,4 ka I'' u = 63 ka > 36,6 ka U n = 24 kv Vodne celice Tokovni instrumentni transformatorji Splošni podatki: U n = 24 kv U nu = 125 kv U nv = 50 kv I th = 25 ka I'' u = 63 ka - nazivna napetost - nazivna udarna napetost (1,2/50 µs) - enominutna vzdržna napetost 50 Hz - nazivni kratkotrajni termični tok (1s) - nazivni udarni tok Potrebni čas izklopa, glede na kratkostične razmere, da tokovni transformator brez poškodb prenese kratek stik: 1. JEDRO: 2x200 (300)/1A, 15 VA, 0,5Fs5 2 2 I th 16 t dop = = = 1,01s >> t zaščite I k, th 15,77 Breme: - števčne meritve, poraba 1 VA; - izgube na kabelskih povezavah med tokovnim instrumentnim transformatorjem in merilnimi instrumenti: vse povezave bodo imele presek 2,5 mm 2, razdalja je 50 m: Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 17 od 66

24 R žic = 2ρ l A = 2 0, ,5 0,716 Ω Izgube na povezavah pri 1 A so: P Skupaj: 1 + 0,716 = 1,716 VA = žic I 2 R = 1 2 0,716 = 0,716 VA Ker je izračunana moč 1,716 VA < 15 VA izbrani tokovnik ustreza. 2. JEDRO: 2x200 (300)/1A, 30 VA, 5P10 Breme: - enota zaščite in vodenja; računalnik polja, kratkostična, pretokovna in zemeljskostična zaščita, poraba 5,1 VA pri I n = 1 A; - izgube na kabelskih povezavah med tokovnim instrumentnim transformatorjem in merilnimi instrumenti: vse povezave bodo imele presek 2,5 mm 2, razdalja je 50 m: R žic 2ρ l = A 2 0, = 0,716 Ω 2,5 Izgube na povezavah pri 1 A so: Skupaj: 5,1 + 0,716 = 5,816 VA P = žic I 2 R = 1 2 0,716 = 0,716 VA Ker je izračunana moč 5,816 VA < 15 VA izbrani tokovnik ustreza Objemni tokovni transformator - prestavno razmerje: 50/1 A Merilne celice Napetostni instrumentni transformator Splošni podatki: U n = 24 kv U nu = 125 kv U nv = 50 kv - nazivna napetost - nazivna udarna napetost (1,2/50 µs) - enominutna vzdržna napetost 50 Hz Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 18 od 66

25 20 0,1 1. NAVITJE: kv, 50 VA, razred Priključeni inštrumenti: - lokalne meritve 0,4 VA Ker je izračunana moč 0,4 VA < 50 VA izbrani napetostnik ustreza. 20 0,1 2. NAVITJE: kv, 50 VA, razred 3P 3 3 Priključeni inštrumenti: enote vodenja in zaščite (9x0,1 VA) Ker je izračunana moč 0,9 VA < 50 VA izbrani napetostnik ustreza. 20 0,1 3. NAVITJE: kv, 50 VA, razred 3P 3 3 Priključeni inštrumenti: sektorske enote vodenja in zaščite (9 x 0,1 VA = 0,9 VA) zemeljskostična zaščita, 0,1 VA Ker je izračunana moč 1 VA < 50 VA izbrani napetostnik ustreza Transformatorske celice Tokovni instrumentni transformatorji Splošni podatki: U n = 24 kv U nu = 125 kv U nv = 50 kv I th = 25 ka I'' u = 63 ka - nazivna napetost - nazivna udarna napetost (1,2/50 µs) - enominutna vzdržna napetost 50 Hz - nazivni kratkotrajni termični tok (1s) - nazivni udarni tok Potrebni čas izklopa glede na kratkostične razmere, da tokovni transformator prenese kratek stik brez poškodb: 1. JEDRO: 2x600/1A, 15 VA, 0,5Fs5 Breme: - števčne meritve, poraba 1 VA; 2 2 I th 16 t dop = = = 1,01s >> t zaščite I k, th 15,77 Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 19 od 66

26 - izgube na kabelskih povezavah med tokovnim instrumentnim transformatorjem in merilnimi instrumenti: vse povezave bodo imele presek 2,5 mm 2, razdalja je 50 m: 2ρ l 2 0, R žic = = 0,716 Ω A 2,5 Izgube na povezavah pri 1 A so: P Skupaj: 1 + 0,716 = 1,716 VA = žic I 2 R = 1 2 0,716 = 0,716 VA Ker je izračunana moč 1,716 VA < 15 VA izbrani tokovnik ustreza. 2. JEDRO: 2x600/1A, 15 VA, 0,5Fs5 Breme: - kakovost, poraba 1 VA; merilni instrumenti, poraba 0,2 VA, pri I n = 1 A; - izgube na kabelskih povezavah med tokovnim instrumentnim transformatorjem in merilnimi instrumenti: vse povezave bodo imele presek 2,5 mm 2, razdalja je 50 m: R žic 2ρ l = A 2 0, = 0,716 Ω 2,5 Izgube na povezavah pri 1 A so: Skupaj: 1,2 + 0,716 = 1,916 VA P = žic I 2 R = 1 2 0,716 = 0,716 VA Ker je izračunana moč 1,716 VA < 15 VA izbrani tokovnik ustreza. 3. JEDRO: 2x600/1A, 30 VA, 10P10 Breme: - enota vodenja in zaščite, poraba 0,1 VA pri In = 1 A, - izgube na kabelskih povezavah med tokovnim instrumentnim transformatorjem in merilnimi instrumenti: vse povezave bodo imele presek 2,5 mm 2, razdalja je 50 m: R žic 2ρ l = A 2 0, = 0,716 Ω 2,5 Izgube na povezavah pri 1 A so: Skupaj: 0,1 + 0,716 = 0,816 VA P I = 2 R = 1 2 0,716 = žic 0,716 VA Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 20 od 66

27 Ker je izračunana moč 0,816 VA < 30 VA izbrani tokovnik ustreza Napetostni instrumentni transformator Splošni podatki: U n = 24 kv U nu = 125 kv U nv = 50 kv - nazivna napetost - nazivna udarna napetost (1,2/50 µs) - enominutna vzdržna napetost 50 Hz 20 0,1 1. NAVITJE: kv, 50 VA, razred Priključeni inštrumenti: - lokalne meritve 0,4 VA Ker je izračunana moč 0,4 VA < 50 VA izbrani napetostnik ustreza. 20 0,1 2. NAVITJE: kv, 50 VA, razred 3P 3 3 Priključeni inštrumenti: enote vodenja in zaščite (9x0,1 VA) Ker je izračunana moč 0,9 VA < 50 VA izbrani napetostnik ustreza. 20 0,1 3. NAVITJE: kv, 50 VA, razred 3P 3 3 Priključeni inštrumenti: sektorske enote vodenja in zaščite (9 x 0,1 VA = 0,9 VA) Ker je izračunana moč 1 VA < 50 VA izbrani napetostnik ustreza Kompenzacijske celice Tokovni instrumentni transformatorji Splošni podatki: U n = 24 kv U nu = 125 kv U nv = 50 kv I th = 25 ka I'' u = 63 ka - nazivna napetost - nazivna udarna napetost (1,2/50 µs) - enominutna vzdržna napetost 50 Hz - nazivni kratkotrajni termični tok (1s) - nazivni udarni tok Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 21 od 66

28 Potrebni čas izklopa glede na kratkostične razmere, da tokovni transformator prenese kratek stik brez poškodb: 1. JEDRO: 2x75A/1A, 15 VA, 0,5Fs5 2 I th 16 t dop = = = 1,01s >> t zaščite I k, th 15,77 Breme: - števčne meritve, poraba 1 VA, merilni instrument 0,1 VA; - izgube na kabelskih povezavah med tokovnim instrumentnim transformatorjem in merilnimi instrumenti: vse povezave bodo imele presek 2,5 mm 2, razdalja je 50 m: 2 2ρ l R žic = A Izgube na povezavah pri 1 A so: = 2 0, ,5 0,716 Ω Skupaj: 1,1 + 0,716 = 1,816 VA P = žic I 2 R = 1 2 0,716 = 0,716 VA Ker je izračunana moč 1,816 VA < 15 VA izbrani tokovnik ustreza. 2. JEDRO: 2x75A/1A, 15 VA, 10P10 Breme: - enota vodenja in zaščite, poraba 0,1 VA pri I n = 1 A; - izgube na kabelskih povezavah med tokovnim instrumentnim transformatorjem in merilnimi instrumenti: vse povezave bodo imele presek 2,5 mm 2, razdalja je 50 m: R žic 2ρ l = A 2 0, = 0,716 Ω 2,5 Izgube na povezavah pri 1 A so: Skupaj: 0,1 + 0,716 = 0,816 VA P I = 2 R = 1 2 0,716 = žic 0,716 VA Ker je izračunana moč 0,816 VA < 15 VA izbrani tokovnik ustreza. Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 22 od 66

29 KV KABELSKA POVEZAVA MED ENERGETSKIM TR IN 20 KV STIKALIŠČEM Priključne kable dimenzioniramo na moč energetskega transformatorja 31,5 MVA. U n =20 kv I ntr20kv =910 A Povezava med energetskim TR in 20 kv celico je predvidena s kablom Cu XLPE 3x(1x240 mm 2 ) na fazo. (I nkabla = 635 A) Pri izračunu maksimalnega trajnega bremenskega toka je potrebno upoštevati še naslednje redukcijske faktorje: f 1 zaradi polaganja v kanal/cevi (onemogočena cirkulacija zraka), f 1 = 0,90 f 2 zaradi števila kablov,dva vzporedna sistema; kabli so položeni en zraven drugega. f 2 = 0,87. Skupni redukcijski faktor f sk : f sk = 0,9 0,87 = 0,78 Maksimalni trajni bremenski tok za izbrani kabel znaša: I nmax = 3xI nkabla x f sk = 635 A x 0,78 = 497,2 Uporabimo naslednjo enačbo: I ntr 910 n = = = 1,8 kabla I nk f sk 497,2 Izberemo dva kabla po fazi. Dovoljen tok kratkega stika v Cu kablih preseka 240 mm 2 pri času nastavitve kratkostične zaščite t=0,5 s je po podatkih proizvajalca I k =48,7 ka. Tok kratkega stika na začetku kablovoda znaša: I'' k,20 = 14,4 ka Dovoljeni tok kratkega stika pri trajanju kratkega stika 0,5 s za izbrani kabel znaša: I k dop = 2 x 48,7 ka >> 14,4 ka Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 23 od 66

30 Ker je I k dop pri daljšem času trajanja kratkega stika od časa izklopa v novem 20 kv stikališču večji od dejanskega toka kratkega stika, izbrani kablovod ustreza tudi glede kratkostičnih razmer. Maksimalna prenosna moč enega kabla: 3 P max 3 U I max = ,2 = 34,45 MVA = n Maksimalna prenosna moč izbranega trožilnega kabla je večja od potrebne prenosne moči (34,45 MVA > 31,5 MVA), zato izbrani presek glede na trajno termično obremenitev kablovoda ustreza KV KABELSKA POVEZAVA MED TRLR IN 20 KV STIKALIŠČEM Priključne kable dimenzioniramo na moč transformatorja LR 100 kva. U n =20 kv I ntr20kv = 2.88 A Povezava med TR LR in 20 kv celico je predvidena s kablom N2XS (F)2Y 1x120 mm 2. (I nkabla = 350 A) Pri izračunu maksimalnega trajnega bremenskega toka je potrebno upoštevati še naslednje redukcijske faktorje: Pri izračunu maksimalnega trajnega bremenskega toka je potrebno upoštevati še naslednje redukcijske faktorje: f 1 zaradi polaganja kabla v zraku, f 1 = 0,96. f 2 pri temperaturi zraka 40 o C, f 2 = 0,89, Skupni redukcijski faktor f sk : f sk = 0,96 x 0,89 = 0,8544 Maksimalni trajni bremenski tok za izbrani kabel. Nazivni tok TR: I ntr20kv = 2.88 A I nmax = I kabla f sk = 350 A x 0,854= 289,4 A Uporabimo naslednjo enačbo: Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 24 od 66

31 I ntr n = = I nk f sk Izberemo en kabel po fazi. 2,88 289,4 = 0,0099 kabla Dovoljeni tok kratkega stika pri trajanju kratkega stika 0,5 s za izbrani kabel znaša: I k dop = 1 x 15,7 ka > 14,4 ka Ker je I k dop pri daljšem času trajanja kratkega stika od časa izklopa v novem 20 kv stikališču večji od dejanskega toka kratkega stika, izbrani kablovod ustreza tudi glede kratkostičnih razmer. Maksimalna prenosna moč enega kabla: 3 P max = 3 U I n max = ,4 = 10,02 MVA Maksimalna prenosna moč kabla je večja od potrebne prenosne moči (10,02 MVA >> 0,1 MVA), zato izbrani presek glede na trajno termično obremenitev kablovoda ustreza KV PRIKLJUČNI DV Vodniki Predvidena je montaža vodnikov 243-AL1/39-ST1A, ki bodo izdelani skladno z zahtevami standarda SIST EN 50182:2002. Vodniki bodo napeti z maksimalno napenjalno napetostjo 70 N/mm 2. Najpomembnejši tehnični podatki za vodnik so: - premer vrvi 21,8 mm - prerez 282,5 mm 2 - dolžinska masa vrvi 933 kg/km OPGW Pred neposrednim udarom strele v vodnike bo daljnovod zaščiten z zaščitno vrvjo. Na celotni trasi bo montirana zaščitna vrv, katero bo predstavljal samonosilni optični kabel, krajše OPGW. Montiran bo OPGW kabel s 72 optičnimi vlakni, na primer Al3/A20SA 101/41-10,8, ki je bil uporabljen za električno kontrolo in izračune. Natančna določitev tipa OPGW je predmet rezultata javnega razpisa naročnika. Najpomembnejši tehnični podatki za OPGW so: - premer vrvi 16,0 mm - prerez 141,5 mm 2 - dolžinska masa vrvi 592 kg/km Med portalom in SM01 se montira še zaščitna vrv tipa 95/55 Al3/ST1A. Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 25 od 66

32 5.7.3 Izolacija Predvidena je uporaba kompozitnih paličnih izolatorjev s pripadajočo obesno opremo. Pretržna sila izolatorjev in opreme bo minimalno 120 kn. Zdržne napetosti, ki bodo zahtevane pri opremi izolacije so 550 kv za zdržno udarno prenapetost in 230 kv kratkotrajna zdržna napetost industrijske frekvence. Stopnja onesnaženosti spada v razred I, s specifično nazivno površinsko razdaljo med fazo in zemljo 16 mm/kv. Zaradi velike višinske diference med portalom in SM01 se na portalu predvidi montaža obrnjenih izolatorskih verig Obesni in spojni material Uporabljen bo obesni in spojni material, ki bo izdelan iz litega kovanega materiala in proti atmosferskim vplivom zaščiten z vročim pocinkanjem. V napenjalne izolatorske verige se pritrdijo vodniki s kompresijskimi sponkami. Mehanska prelomna trdnost elementov bo 120 kn. Sestav tipske izolatorske verige je prikazan v risbi E Na napenjalnih stebrih se OPGW pritrdi s napenjalnimi spiralami vpetimi preko škopcev na steber. Spajanje OPGW se izvede v kapastih kabelskih spojkah. Mehanska prelomna trdnost elementov bo 80 kn. Sestav obešanja OPGW je prikazan v risbi E Ozemljitve Ozemljitve stebrov bodo izvedene v obliki dveh potencialnih obročev položenih okoli temelja stebra ter dveh krakov ozemljila, ki se poveže na ozemljilno mrežo RTP postaje. Ozemljitev je prikazana v risbi E Za ozemljilo bo uporabljen pocinkani valjanec 40 x 4 mm Opozorilne tablice in oštevilčenje daljnovoda Daljnovodni steber bo s tablo velikosti ca 300x350 mm označen s tekočo številko in opozorilnim napisom ter znakom 'pozor visoka napetost'. Tabla bo montirana na čelni strani stebra ob vzpenjalnem sistemu, ca 2,5 m od tal na križno diagonalo Stebri Nosilno konstrukcijo predmetnega nadzemnega voda, predstavlja jekleni 110 kv dvosistemski steber SM01 tipa sod ZC III. Odcepni steber SM4 je tipa ZC86 in ni predmet tega projekta. Vsi stebri so jeklene, prostorske, predalčne konstrukcije pravokotnega oziroma kvadratnega tlorisa. Stebri so predvideni za simetrično obešanje dveh trojk vodnikov in ene zaščite vrvi. Višine podane v vzdolžnih profilih so višine od kote centralnega količka stebra do kote spodnje konzole. Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 26 od 66

33 Oblika in dimenzije stebra SM 01 Dejanske obtežbe, ki bodo nastopale v končnem stanju so podane v spodnji tabeli. obtežba vodnik vrv Vx [kn] Vy [kn] Vz [kn] Vx [kn] Vy [kn] Vz [kn] A B C D E F G G H H I J K H H Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 27 od 66

34 5.7.8 Razpored faz Privzet je fazni razpored primarnega daljnovoda, kateremu je prilagojen fazni razpored odcepnega daljnovoda. Predvidena je uporaba stebra s srednjo konzolo z notranjim obesiščem, na razdalji 1,9 m od osi stebra. Predviden razpored je prikazan na risbi E Kabelske spojke Predvidena je vključitev v kabelsko spojko na stebru SM4 ter prehod v uvodni optični kabel na desni nogi portala gledano v stikališče. 5.8 METEOROLOŠKI PODATKI Odcep daljnovoda je projektiran na izhodiščne meteorološke podatke, na katere je dimenzioniran tudi osnovni daljnovod. Ti so dodatno breme 1,6 in tlak vetra 600 N/m 2, kar ustreza tudi zahtevam standarda SIST , GOZDNI POSEK Na celotni dolžini odcepa se izvede posek gozdnega drevja. Oblika poseka je prikazana na situaciji številka E KONTROLA DIMENZIONIRANJA PO SIST EN Kontrola notranjih razdalj- glave stebrov Iz preglednice 5.6 navedene v standardu SIST EN :2013 povzamemo, da je razdalja D pp enaka 1,15 m ter razdalja D pe enaka 1,0 m. S tem so najmanjše razdalje v razpetini in na stebru podane v tabeli 5.8 enake vrednostim podanim v spodnji tabeli. Najvišja temperatura vodnika V razpetini V razpetini Na stebru Na stebru Opomba Vodnik-vodnik Vodnik-OPGW vodnik-vodnik vodnik-ozemljeni del 1,15 1,0 1,15 1,0 W=0 Obtežba žleda 1,15 1,0 1,15 1,0 W=0, povsod obtežba Obtežba vetra W Ekstremna obtežba vetra Za faktor 1,36 večji veter Kontrolo ustreznosti notranjih razdalj zahtevano v točki 5.4 NNA dela standarda SIST EN , to je razdalja med linijskimi vodniki ter med linijskimi vodniki in ozemljenimi deli izvedemo v predmetnem primeru po klasičnem postopku primerjave dopustnega povesa z dejanskim povesom vodnika (dejanski<dopustni). Dopustni poves vodnika za določeno konfiguracijo daljnovodnih stebrov, v sredini razpetine ob brezvetrju izvedemo iz enačbe: Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 28 od 66

35 D = k (f + l) + RD pp oziroma D = k (f + l) + RD pe Vhodni podatki za izračun so naslednji: R (red. faktor) 0,75 D pp (m) 1,15 D el (m) 1 l (dol. izolatorja) (m) 0 Koeficienti k za posamezne razporeditve vrvi in za različni vetrovni obtežbi so naslednji: Vrvi koeficienti Veter (N/m2) kv AL1/39-A20SA kp kn kv AL3/A20SA 101/41-10,8 kp kn Rezultati dopustnih povesov za posamezna stebra so podani v spodnjih tabelah. Tip stebra ZC86 dopustni poves (m) Razdalje (m) 600 N/m2 Z-1 (vodnik) 7.15 el/p Z-1 (zaščitna vrv) 7.15 el/p pp/p pp/p pp/v Tip stebra ZCIII dopustni poves (m) Razdalje (m) 600 N/m2 Z-1 (vodnik) 5.64 el/p Z-1 (zaščitna vrv) 5.64 el/p pp/p pp/p pp/v Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 29 od 66

36 Na trasi nastopata le kombinaciji stebrov ZC86-ZCIII. Ta je naslednja: Kombinacija Dopustni poves (m) Dejanski poves (m) stebrov ZC86-ZCIII 46,58 11,26 Iz tabele izhaja, da so notranje razdalje (dimenzije glav stebrov ) ustrezne. Posebej izvedemo kontrolo dopustnega dopustnega povesa z dejanskim povesom v razpetini med SM01-Portal, zaradi križanja faz. Rezultat izračuna dopustnega povesa za predvideno konfiguracijo razporeda faz so podani v spodnji tabeli. Tip stebra ZCIII-P Razdalje (m) dopustni poves (m) dejanski poves (m) (konicakonica) 600 N/m2 severni sistem L3/L pp/n L2/ZV 4.10 el/p L1/ZV 6.26 el/p južni sistem L2/ZV 4.70 el/n Zaključimo, da so notranje razdalje (dimenzije glav stebrov in portala) ustrezne glede na predvideno razporeditev vodnikov(faz ) Kontrola zunanjih razdalj- varnostne višine Za pomembnejše infrastrukturne objekte je izveden izračun varnostnih višin. Skladno s SIST točka morajo biti zagotovljene naslednje razdalje Vrsta objekta Varnostna višina (m) Varnostna oddaljenost (m) -teren 6 3 -drevje Dosežene zunanje razdalje so naslednje: VARNOSTNE VIŠINE SM. razd. kota 40 C -5 C+db -5 C+OL 18 C Križanje ************************************************************ teren teren ************************************************************ Verižnica v podolžnem je risana pri temperaturi vodnika 40 C. Vse višine in oddaljenosti so večje od minimalno zahtevanih. Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 30 od 66

37 Kontrola mehanskega dimenzioniranja vrvi Kontrolo izvedemo smiselno s členom standarda SIST Obremenitve vodnika (vrvi) pri največjih obtežbah se kontrolira za naslednje primere: -pri -20 C brez obtežbe žleda -pri -5 C z obtežbo žleda -pri -5 C z obtežbo žleda in 30% tlaka vetra in -pri +5 C z obtežbo vetra in so naslednje: SILE VRVI V OBESIŠČIH (N) Varnostni faktor 1.00 Napenjalno polje od 4 do 1 Vodnik 243-AL1/39-ST1A -20 C -5 C+ -5 C+ +5 C C -5 C+ -5 C+ +5 C+ db db+0,3w 1w ---- db db+0,3w 1w ********************************************************** Stojno mesto 4 naprej nazaj ********************************************************** SILE VRVI V OBESIŠČIH (N) Napenjalno polje od 4 do 1 Vodnik Al3/A20SA C -5 C+ -5 C+ +5 C C -5 C+ -5 C+ +5 C+ db db+0,3w 1w ---- db db+0,3w 1w ********************************************************** Stojno mesto 4 naprej nazaj ********************************************************** Izračuni v tabelah so podani za nefaktorirano obtežbo. Varnostni faktor, ki se mora upoštevati za vodnik je 1,25. Mehanska napetost vodnika tedaj ne sme preseči trajne napetosti za vodnik. Za uporabljene vrvi veljajo naslednji podatki mehanskih lastnosti vrvi iz SIST EN 50182: 243-AL1/39-ST1A- pretržna sila 87,5 kn in AL3/A20SA 101/41-10,8- pretržna napetost 76,3 kn. Trajno dopustno mehansko silo določimo kot 72 % pretržne napetosti. Iz dejanski obtežb podanih v tabelah razberemo, da je najneugodnejši primer pri -5 C brez obtežbe žleda in 30% vetra na lokaciji SM4-SM01. Sile na tem mestu so podane v spodnji tabeli. Trajna dopustna sila Maksimalna dejanska sila Maksimalna dejanska faktorirana sila 1.25 Vrvi (kn) (kn) (kn) 243-AL1/39-ST1A 63,02 20,6 25,7 AL3/A20SA 101/41-16,2 10,8 54,9 20,3 Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 31 od 66

38 Iz tabele je razvidno, da so dejanske mehanske sile manjše od dopustnih in predvidene vrvi ustrezajo. EDS niso preseženi zato montažo antivibratorjev na vodnike ne predvidevamo. Na OPGW se bodo antivibratorji montirali po razporedu podanim s strani proizvajalca OPGW Kontrola mehanskega dimenzioniranja izolatorjev Kontrolo izvedemo smiselno s členom 10.7 standarda SIST Obremenitve vodnika in s tem izolatorja pri največjih obtežbah se kontrolira za naslednje primere: -pri -20 C brez obtežbe žleda, -pri -5 C z obtežbo žleda, -pri -5 C z obtežbo žleda in 30% tlaka vetra in -pri +5 C z obtežbo vetra. Varnostni faktor, ki se mora upoštevati za izolator je 1,35, hkrati pa naj se upošteva še varnostni faktor za material 2,3. Iz dejanski obtežb podanih v tabelah razberemo, da je najneugodnejši primer pri -5 C brez obtežbe žleda in 30% vetra na lokaciji SM4. Sila je 20,6 N. Po množenju sile z varnostnimi faktorji 20,6 N*1,35*2,3 dobimo silo 63,9 N, ki jo mora zdržati izolator. Ker predvidevamo uporabo paličnih kompozitnih izolatorjev s pretržno silo 120 kn so zahteve standarda izpolnjene. Zadostuje enojna izolacija Kontrola mehanskega dimenzioniranja obesnega materiala Kontrolo izvedemo smiselno s členom 11.6 standarda SIST Obremenitve vodnika in s tem izolatorja pri največjih obtežbah se kontrolira za naslednje primere: -pri -20 C brez obtežbe žleda, -pri -5 C z obtežbo žleda, -pri -5 C z obtežbo žleda in 30% tlaka vetra in -pri +5 C z obtežbo vetra. Varnostni faktor, ki se mora upoštevati za izolatorske sklope je 1,35, hkrati se upošteva še varnostni faktor za material 3. Za OPGW se upošteva varnostni faktor 1,25, hkrati se upošteva še varnostni faktor za material 3. Iz dejanski obtežb podanih v tabelah razberemo, da je najneugodnejši primer pri -5 C brez obtežbe žleda in 30% vetra na lokaciji SM4-SM01. Maksimalna dejanska sila Maksimalna dejanska Projektirana mehanska Vrvi Faktor faktorirana sila zdržnost opreme (kn) (kn) (kn) 243-AL1/39-ST1A 20,6 1,35*3 83,4 120 AL3/A20SA 101/41-16,2 60,7 10,8 1,25*3 80 Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 32 od 66

39 Ker predvidevamo uporabo obesnega materiala za izolatorske sklope 120 kn in opreme za OPGW v velikosti 80 kn, iz gornje tabele razberemo, da so zahteve standarda izpolnjene NN OPREMA Glavni napajalni vir za porabnike v novem 110 kv in 20 kv stikališču bosta dva transformatorja lastne rabe 21/0,42 kv, 100 kva, suhe izvedbe Splošna in izmenična lastna raba =ND in =NE NN stran obeh TR bo priključena na zbiralke razdelilca splošne lastne rabe =ND iz katerega se bodo napajali razdelilci: - =R+S1 razdelilec za razsvetljavo in malo moč (P max = 77 kw) - =NE+S1 razdelilec izmenične lastne rabe (P max = 47 kw) - ostali por. (P max = 14 kw) Na osnovi podobnih distribucijskih objektov je predvidena priključna moč posameznih porabnikov na 0,4 kv. Ocenjena maximalna poraba splošne lastne rabe tako znaša P max = 138,00 kw. Z upoštevanjem faktorjev istočasnosti bo skupna istočasna moč P ist = 77 x 0, x 0, x 0,5 = 96, 8 kw Ob upoštevanju skupnega faktorja istočasnosti f ist = 0,75 in cos f=0,8 bo istočasna obremenitev Pist f ist 96,8 0,75 I ist = = = 136, 18 A 3 U cosϕ 3 0,4 0,8 Potrebna moč transformatorja lastne porabe bo: Pt = 3 U I ist = 94, 35kW Izberemo standardno moč TR lastne rabe S ntr =100 kva; I ntr = 137,46 A. I Razdelilec =NE izmenična napetosti 230 V je namenjen napajanju: - zaščitnih naprav 110 kv - zaščitnih naprav 20 kv - merilne naprave - krmiljenje in signalizacijo - daljinsko vodenje - 20 kv krmilne omarice v celicah kv krmilne omarice v poljih - razsmernika/usmernika (merilni pretvorniki, signalizacija, obračunske meritve, motorni pogoni) Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 33 od 66

40 Usmernik Podatki usmernika Nazivna napetost: Izhodni tok: 400 V AC/110 V DC I iz = 66 A Usmernik dimenzioniramo na tok enosmernih porabnikov in 10 urni tok baterije kv krmilne omarice 2800 W - 20 kv omarice 900 W - daljinsko vodenje 300 W - razsmernik 1800 W 5800 W Razsmernik Podatki razsmernika Nazivna napetost: 110 V DC / 230 V AC Nazivna moč: S n = 4,8 kva Nazivni tok: I n = 4800/110= 43,6 A - meritve 100 W - motorni pogoni 3000 W - računalniška oprema 200 W - signalizacija 100 W 3400 W 3400 VA <4800 VA Obremenitev izmeničnih porabnikov je manjša od nazivne moči raszmernika AKU baterija Izbrana je AKU baterija 110 V DC, 250 Ah, ki mora zadoščati za pokrivanje potreb po napajanju naprav, ki ne smejo biti brez napajanja, za čas najmanj 10 ur. Baterija je predvidena za napajanje naslednjih porabnikov: PORABNIK Pn (kw) Pmax (kw) 20 kv omare 1,5 3,0 110 kv omare 2,0 2,0 Daljinsko vodenje 0,5 0,2 Razsmernik 3,6 4,8 Skupaj 7,6 8,8 Število celic: n = 0 54 Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 34 od 66

41 Napetost polnjenja, merjeno na polih baterije: U po ln = 2,23 ( ± 1%) n = 2,23 ( ± 1%) 54= (119,21 121,62) jenja Praznilni tok: Čas praznjenja: Referenčni tok: Pinst I pr = = 105 A U t = 10 ur I 250Ah = 49,6 A iz kataloga baterije TAB Mežica; 250Ah; t=10 h za u min = 1,80 V/celici Potrebna kapaciteta akumulatorske baterije: Normalni polnilni tok celice: I pr K10 = 100 = 211, Ah I 250 Ah cca. 0,05 K 10 = 12,5 A 5.12 KOORDINACIJA IZOLACIJE Kriterij za koordinacijo izolacije po konvencionalni metodi je razlika med največjo prenapetostjo, ki nastopa na določenem mestu in vzdržno napetostjo VN opreme, ki je ugotovljena s preizkusom z udarno napetostjo. Visokonapetostne naprave v RTP Ločna bodo podvržene najrazličnejšim prenapetostim, in sicer: - atmosferske prenapetosti - pogonske prenapetosti 50 Hz - prenapetosti zaradi prehodnih pojavov Glede na standard IEC (1976) in 110 kv napetostni nivo (napetostno področje B) izberemo standardizirani nivo izolacije 123 Si 230/550, za katerega velja: Najvišja napetost v omrežju Temenska vrednost najvišje fazne napetosti omrežja Nazivna zdržna atmosferska udarna napetost Nazivna kratkotrajna zdržna napetost frekvence 50 Hz (1 min) 123 kv 100 kv 550 kv 230 kv Za območje RTP Ločna ni pričakovati večje stopnje onesnaževanja zraka, ki bi lahko bistveno vplivala na določitev plazilnih poti izolatorjev. Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 35 od 66

42 5.13 ODVODNIKI PRENAPETOSTI Oprema mora biti zaščitena z ZnO prenapetostnimi odvodniki naslednjih karakteristik: Najvišja obratovalna napetost Nazivna delovna napetost odvodnika U r (kv) Max. preostala napetost po IEC U c (kv) Odvodni tok 8/20 μs U n (kv) I a (ka) Primarna 110 kv el. oprema: - fazni vodnik ,0 - zvezdišče ,0 Primarna 20 kv el. oprema: - fazni vodnik ,5 - zvezdišče ,5 Energijska sposobnost odvodnika kj/kv 5.14 UPOR ZA OZEMLJEVANJE NEVTRALNE TOČKE 20 KV DELA TRANSFORMATORJA Upor Ohmska upornost R Nazivni tok Fazna napetost mreže Nazivna napetost upora 80 Ω 150 A 20/ 3 kv 12 kv Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 36 od 66

43 5.15 IZRAČUN OZEMLJITEV Specifična upornost tal Na območju, na katerem bo položena ozemljitev v skladu s projektno nalogo, glede na sestavo tal, glineni grušč ( Vir: Hidro-geološko poročilo; št. D.N.6-4/14; izdelovalec GEOMAP) je specifična upornost tal ocenjena 200 Ωm Enopolni kratki stik 3I0 Ocenjena vrednost enopolnega tok kratkega stika 3I 0 = 8 ka. Ta tok je merodajen za termično dimenzioniranje ozemljitvene vrvi stikališča. Faktor redukcije znaša 0, Odvod toka enopolnega kratkega stika Tok enopolnega kratkega stika se odvede preko: - mreže osnovnega ozemljilnega sistema prostozračnega 110 kv stikališča - strelovodne vrvi 110 kv daljnovodov, ki so priključeni na skupni ozemljitveni sistem - ostali ozemljilni kovinski deli (zanemarjeno v izračunu) Izbira ozemljitvene vrvi (vodnika) Prerez vodnikov osnovne ozemljilne mreže izberemo glede na termično obremenitev. Toku 6.7 ka in času trajanja 1 s ustreza Fe-Zn trak 25x4 mm. Prerez vodnikov osnovne ozemljilne mreže izberemo glede na termično obremenitev. Toku 8 ka x 0,65 = 5,68 in času trajanja 1 s ustreza Fe Zn valjanec 100 mm 2. Izbrali bomo Fe-Zn valjanec 160 mm Izračun ponikalne upornosti ozemljila novega 110 kv stikališča Izraz za izračun ponikalne upornosti je naslednji (IEEE std ): R = 0,318 ρ l ln 2 l d H + K 1 l S K 2 kjer je: - ρ = 300 Ωm ocenjena specifična upornost zemlje - l 1507 m skupna dolžina ozemljilne vrvi v zemlji - d = 0,02 m računski premer ozemljilnega traku (1/2 širine traku) - H = 0,8 m srednja globina vkopa ozemljilne vrvi - S = 4719 m 2 površina zajetega ozemljila (66 m x71,5 m) - a = 71,5 m dolžina ozemljila - b = 66 m širina ozemljila K 1 = f 1 (x) K 1 (x = 1) 1,12 K 2 = f 2 (x) K 2 (x = 1) 4,8 Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 37 od 66

44 x = a b = 71,5 66 = 1,083 Vrednosti za K 1 in K 2 povzamemo po IEEE std R Z = 1,87 Ω R Z = 0, ln ,12 0,02 0, , Izračun toka 3Iodv, ki ga mora odvesti ozemljilo novega 110 kv stikališča Velikost toka, ki ga mora odvesti novo ozemljilo je ocenjena na: 3I odv = 3I 0 r = 8000A 0,65 = 5200A Strelovodna zaščita na območju 110 kv stikališča Strelovodna zaščita objekta je izvedena z INOX vodniki fi 8 mm, ki bodo povezani na ozemljitveno mrežo platoja. Strelovodna zaščita DV je izvedena z OPGW do vhodnega portala v stikališču. Med vhodnim portalom in SM01 se dodatno namesti še ena strelovodna vrv. Strelovodna zaščita 110 kv naprav na platoju RTP-ja je izvedena s strelovodnimi vrvmi, ki se od stebra SM01 povežejo 3x na vhodni portal in se z določitvijo zaščitne cone z metodo zaščitnega kota (30 ) med dvemi zaščitnimi vrvmi zaključijo na strelovodnih portalih na požarnih stenah TR (3x) kot je prikazano v prerezu, risba E Iz risbe je razvidno, da je najbolj oddaljena in najvišja oprema glede na lovilce strel na območju energetskih transformatorjev: - upor in dušilka za ozemljevanje nevtralne točke - VN terminali energetskih transformatorjev Na risbi je prikazano zaščiteno območje za najvišjo in najbolje oddaljeno opremo glede na lovilce strel Ozemljitev priključnega 110 kv stebra Ozemljitve jeklenega stebra se izvedejo skladno s standardom EN , točka 6.4. Sl1. Predvidevamo da povratni preskok ni verjeten če je za ozemljitveno upornost stebra izpolnjen naslednji pogoj: R st U st I st (W) Tok udara strele v 110 kv steber ali zaščitno vrv znaša 60 ka, izolacijska stopnja izolatorske verige 550 kv znaša dopustna upornost stebra: Datoteka: 4369_5E01.rev 0.docx Stran: 38 od 66