Funkcije proteinov. Oporna funkcija (strukturni proteini, npr keratini, kolagen...) Transport/skladiščenje določenih molekul (ligandov, npr.
|
|
- Κανδάκη Δασκαλόπουλος
- 6 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 Funkcije proteinov Oporna funkcija (strukturni proteini, npr keratini, kolagen...) Transport/skladiščenje določenih molekul (ligandov, npr. Hb, Mb) Uravnavanje procesov (DNA-vezavni proteini) Obramba pred tujki/invazivnimi organizmi (Imunoglobulini) Lipoproteini, potrebni za transport lipidov po telesu Kontraktilni proteini Membranski proteini, vključeni v transport molekul/ionov preko membrane Proteini, vključeni v prenos signala (receptorji, G-proteini, kinaze...) Kataliza biokemijskih reakcij (encimi)
2 Membranski proteini in transport - Sestava in struktura membrane - Dinamika membrane - Transport čez membrano
3 Vsako kraljestvo, vrsta, tkivo, tip celic in organel ima značilen set lipidov in proteinov Plazemska membrana proteini fosfolipidi steroli vrsta sterola Člov. mielin.ovojnica holesterol Mišja jetra holesterol List koruze stigmasterol Kvasovka Ergosterol Paramecij (protist) Sitosterol E. Coli / Večja variabilnost v sestavi proteinov so lahko tudi glikozilirani (glikoforin v eritrocitu)
4 Lipidna sestava različnih membran hepatocitafunkcijska specializacija
5 Biološke membrane imajo skupne lastnosti Model tekočega mozaika, asimetričnost, omogočeno lateralno gibanje lipidov in proteinov, oligosahardine verige lipidov in proteinov na zunanji strani
6 V membranah so lipidi in proteini razporejeni asimetrično
7 Membranski proteini -Integralni (lahko jih odstranimo le z detergenti) -Periferni (pridruženi membrani preko elektrostatksih interakcij) -Amfitropični (so lahko v membrani ali pa v citosolu) oligosaharidna veriga glikoproteina glikolipid zunaj lipidni dvosloj polarne glave fosfolipidov sterol znotraj periferni protein integralni protein periferni protein, kovalentno vezan na lipid Integralni membranski protein Omogočajo komunikacije med celicami: - skozi celično membrano prenašajo organske molekule in ione - receptorji na celični površini zaznajo signale in sprožijo specifične poti v celici - skrbijo za stik med celicami
8 Integralni transmembranski proteini primer glikoforina v membrani eritrocita Polarne AK Nepolarne AK Medcelično prepoznavanje Tetrasaharid: -2 Sialični kislini -Galaktoza -N-acetil galaktozamin Polarne AK
9 Integralni transmembranski proteini primer bakteriorodopsina Bakteriorodopsin izhaja iz bakterije H. Salinarum; soroden človeškemu rodopsinu 7 zelo hidrofobnih alfa-vijačnic; Polipeptidna veriga 7-krat prečka membrano (7 transmembranskih domen)
10 Vrste integralnih membranski proteinov Transmembranske regije so alfa vijačnica ali beta sodček; hidrofobne interakcije z membranskimi lipidi Ena regija čez membrano (glikoforin, tip I) Več regij čez membrano, 1 polipeptid (bakteriorodopsin, transportni proteini) Važna je orientacija! Več regij čez membrano, več polipiptidov, kanalček (transportni protieni) Zasidrani v membrano kovalentna vez z lipidom Transmembranske domene in lipidno sidro Lehninger Principles of Biochemistry
11 Topolgijo membranskega proteina lahko razberemo iz zaporedja AK - Eksperimentalno so bile določene spremembe prostih entalpij pri premikanju stranskih verig AK iz nepolarnega topila v vodo relativna polarnost AK; G pri prehodu se izrazi kot indeks hidrofobnosti -Določanje število predvidenih transmembranskih regij z in silico z diagramom hidrofobnosti. glikoforin G < 0 polarne AK G > 0 nepolarne AK Bakteriorodopsin.
12 Na stiku med lipidi in vodo sta v membranskih proteinih Trp in Tyr znotraj zunaj - Stranske verige Trp in Tyr vstopajo v interakcije tako z lipidi centralnega dela membrane, kot tudi z vodno fazo na obeh straneh membrane. - Pravilo pozitivne notranjosti - na notanji (citoplazemski) strani prevladujejo bazične aminokisline Arg, His, Lys.
13 Porini bakterijski transmembranski proteini s strukturo sodčka Planarnih ploskev NE najdemo v notranjosti membran, saj je še prostor za H-vezi med CO in NH peptidnih vezi ter vodo. sodčki - 20 ali več transmembranskih segmentov z verigami v obliki cilindra vzpostavljeno je maksimalno število vodikovih vezi med CO in NH peptidnih ostankov, prostora za vodikove vezi z vodo ni podobna stabilnost kot vijačnica.
14 Membranski proteini tipa V, VI so preko lipidov zasidrani v membrano Glikozilirani derivati fofatidil inozitola (GPI) na C-term. Palmitinska kislina na notranje Cys, Ser, Miristinska k. na N-term. Gly Izoprenoidi na C-term. Cys
15 Povezave med lipidi in proteini tioestrska vez Amidna vez tioeterska vez znotraj zunaj
16 Membrane so lahko v obliki gela ali tekočega mozaika
17 Premik lipidov z ene strani memebrane na drugo je počasen
18 Flipaza, flopaza in skramblaza omogočajo prehod lipidov z ene strani membrane na drugo ATP ADP + Pi P.F. Devaux et al. / Biochimica et Biophysica Acta 1778 (2008)
19 Lipidni rafti (splavi) so s proteini bogate mikrodomene membran
20 Kaveole so lipidni rafti s proteinom kaveolinom
21 Sestava in dinamika membran povzetek Membrane organizmov, tkiv, celic, organel, imajo različno sestavo lipidov in proteinov Periferni membranski proteini so z elektrostatskimi silami in H-vezmi šibko povezani z membrano Integralni proteini so močno povezani z membrano prek hidrofobnih interakcij Lipidi v membrani so lahko v tekočem urejenem ali neurejenem stanju (tekoči mozaik) Lipidi in proteini se v membrani lahko premikajo lateralno. Flip-flop difuzija prek membrane je redka in počasna. Pospešijo jo flipaze, flopaze (ob hidrolizi ATP) in skramblaze (brez kemične energije) Lipidni rafti so domene membran, bogate s sfingolipidi, holesterolom in proteini.
22 Transport preko bioloških membran Snovi morajo preko različnih membran, da pridejo na vsa mesta, kjer so potrebne. Mnoge snovi same ne morejo preko membran, zato potrebujejo prenašalce. Da se snovi lahko koncentrirajo, je potrebna energija.
23 Vrste transporta po smeri in energiji Pasivni transport: v smeri koncentracijskega gradienta (od večje k manjši koncentraciji) in brez uporabe energije. Lahko je s prenašalci ali brez. Aktivni transport: proti smeri koncentracijskega gradienta (od manjše k večji koncentraciji) in z uporabo energije - vedno s prenašalci! Vrste transporta po smeri in številu prenešenih molekul kotransport
24 Vrste transporta 2 5 Pasivni transport 1 1. Preprosta difuzija 2. Olajšana difuzija 3. Ionski kanali 4. Ionofori Aktivni transport 5. Primarni aktivni transport 6. Sekundarni aktivni transport 4 6 3
25 Energijske zakonitosti prehoda čez membrano Snovi, ki se pretaknejo čez membrano se morajo pri prehodu znebiti hidratacijskega plašča.to je glavni vir velike aktivacijske energije. Snovi, ki ne morejo čez membrano, potrebujejo prenašalce. Pasivni transport - prenašalci le vežejo molekule, jim olajšajo prenos (povečajo hitrost prenosa, ker zmanjšajo aktivacijsko energijo) in jih izpustijo na drugi strani. To ne voliva na ravnotežje! Podobnost s katalizatorji!
26 Vrste prenašalcev čez membrano Transportni proteini ničti red Prenašalci Kanali prvi red c ali Δc Sekundarni aktivni prenašalci Pasivni prenašalci Primarni aktivni prenašalci Prenašalec ima določeno kapaciteto in se nasiči s prenašano molekulo. Ko so vsi prenašalci nasičeni, je dosežena maksimalna hitrost prenosa in povečanje koncentracijske razlike ve vpliva več (ničti red)!
27 Lastnosti transportnih proteinov: kanalčki in prenašalci Kanalčki Niso stereospecifični Visoka hitrost transporta (10 8 ionov/s) Ne pride do nasičenja Multimerni proteini (pogosto iz ene vrste podenot) Odpiranje kanalčkov je uravnavano - z ligandom - z napetostjo Prenašalci Stereospecifična vezava substrata Visoka hitrost transporta Pride do nasičenja Monomerni proteini
28 Ena of klasifikacij transportnih proteinov 1a) Kanalčki s strukturo -vijačnice (K + kanalček, akvaporini, acetilholinski receptorski kanalček, kanalček, odvisen od napetosti...) b) Porini s strukturo β-sodčka (bakterijski porini) c) Toksini, ki tvorijo pore (toksin difterije) a) Porterji: uniporterji, simporterji, antiporterji (GLUT1 transporter glukoze v eritrocitih, HCO 3- Cl - antiporter) b) Neribosomsko sintetizirani porterji (valinomicin) 3a) Transporterji, ki dobijo energijo s hidrolizo ATP (CFTR Cl - kanalček, F 1,F 0 ATPazna protonska črpalka, ABC (ATP binding cassette) transporterji GLUT1
29 Prenašalci čez membrano Stereospecifična vezava substrata Visoka hitrost transporta Pride do nasičenja Monomerni proteini Prenašalci Transportni proteini Kanali Sekundarni aktivni prenašalci Pasivni prenašalci Primarni aktivni prenašalci
30 Termodinamske zakonitosti transporta čez membrano Prosta entalpija snovi, ki se prenaša čez membrano, je odvisna od koncentacijskega gradienta Snov se premika spontano ( G t < 0) iz predela z višjo koncentracijo na predel z nižjo koncentracijo. Ravnotežje G = 0 je doseženo, ko je C 1 = C 2 Premikanje vzdolž koncentracijskega gradienta je manifestacija 2. zakona termodinamike molekule se spontano razporedijo čimbolj naključno, entropija se poveča.
31 Prenos glukoze v eritrocitu olajšana difuzija čez GLUT1 Transporterji glukoze so prisotni v različnih tkivih (GLUT1, GLUT2, etc.) Pospešijo prenos glukoze (olajšana difzuzija) vzdolž c gradienta do x Eritrociti so odvisni od stalne dobave glukoze iz krvne plazme Erythrocytes depend on constant supply of glucose from blood, kjer je [Glc] = ~4.5-5 mm; glukozo uporabljajo kot vir energije za glikolizo.
32 Predvidena struktura prenašalca GLUT1
33
34 . Shulman G I Physiology 2004;19: by American Physiological Society
35 Insulinski in glukozni receptor Z insulinom posredovani privzem glukoze: insulin se veže na insulinski receptor. To sproži kaskado prenosa signala, ki poveča število GLUT4 receptorjev na membranah in omogoči hiter prenos glukoze v celico. Mladostni diabetes tipa I ni sprožanja insulina, zato ni prenosa glukoze v celico.
36 Prenašalec klorida in bikarbonata- anionski izmenjevalni protein, pasivni transport Elektro-nevtralni prenos. Kotransporter antiport. Milijonkrat poveča hitrost prenosa bikarbonatnih ionov, poveča kapaciteto eritrocita za prenašanje CO 2
37 Aktivni transport topljencev proti koncentracijskemu gradientu Če je razlika v koncentraciji 10-kratna, za prenos 1 mola snovi potrebujemo 5,7 kj Primarni: prenos topljenca je direktno vezan na hidrolizo ATP. Sekundarni: zaradi primarnega aktivnega prenosa je že vzpostavljen gradient X (pogosto natrijevi ioni). X lahko spontano potujejo v smeri elektrokemijskega gradienta. Gibanje X vzdolž gradienta daje dovolj energije, da se skupaj z njimi PROTI elektrokemijskemu gradientu premikajo ioni S.
38 P-vrsta ATPaz skupina aktivnih prenašalcev -70 pri človeku - imajo Asp ostanek, ki se fosforilira -Imajo 8 10 transmembranskih domen -Vse inhibira vanadat, analog fosfata +2 -Ca črpalka je uniporter + + -K /Na ATP-aza je antiporter -Črpalka protonov in K v želodcu + Črpalka kalcijevih ionov sarkoplazemskega retikuluma: SERCA - Vzdržuje nizko koncentracijo kalcija v citoplazmi vseh celic. -Vzdržuje visoko koncentracijo kalcija v lumnu ER v miocitu lumen SER -Sproščanje SER kalcija vzpodbudi krčenje mišic -Velika konformacijska sprememba ob hidrolizi ATP, kar prenese 2 Ca iona
39 + + Na /K ATP-aza -Simport obeh kationov proti elektrokemijskemu gradientu -Vzdržuje znotrajcelično koncentracijo Na in K ionov, vzdržuje membranski potencial -Potencial vzdolž plazemske membrane je nujen za prenos živčnih impulzov -Gradient Na ionov pomaga pri sekundarnem aktivnem transportu številnih snovi
40 -Je reverzibilna, z ATP povezana črpalka FoF1 ATPaza/ATP sintaza -Črpa protone proti koncentracijskemu gradientu -Protonski gradient daje dovolj energije da obrne reakcijo sintetizira se ATP od tod ime ATP sintaza! -Sinteza ATP je osnova oksidativne fosforilacije v notrnaji mitohondrijski membrani. Prenos elektronov v dihalni verigi je sklopljen z oksidativno fosforilacijo izvor kemično vezane energije ATP po presnovi (katabolizmu)
41 ABC prenašalci ABC transporterji (ATP Binding Cassette transporters) velika družina črpalk, črpajo iz celic: aminokisline, peptide, proteine, kovinske ione, lipide, žolčne kisline, sterole, hidrofobne spojine (polutante, droge, zdravila) Znane mutacije v genu za ABC transporterje pri človeku dedne bolezni (anemije, odpoved ledvic, cistična fibroza) Pri človeku najbolj znan MDR1 (multi drug transporter) odgovoren za rezistenco nekaterih tumotjev na kemoterapevtska zdravila (adriamicin...) ABC transporterji v bakterijah (Streptococcus aureus...) odgovorni za rezistenco bakterij ciljano iščejo zdravila za inhbicijo bakterijskih ABC transporterjev faculty.smu.edu/jwise/mdr1.html
42 Ionofori preprečijo aktivni transport, ker porušijo elektrokemijski gradient vzdolž membrane K + Ionofor valinomicin je antibiotik. Prenaša kalijeve ione čez bakterijsko membrano in poruši gradient.
43 Ena of klasifikacij transportnih proteinov 1a) Kanalčki s strukturo -vijačnice (akvaporini, K + kanalček, acetilholinski receptorski kanalček, kanalček, odvisen od napetosti...) - Za ione selektivni kanalčki: (a) kanalčki, odvisni od ligandov; (b) kanalčki, odvisni od napetosti b) Porini s strukturo β-sodčka (bakterijski porini) c) Toksini, ki tvorijo pore (toksin difterije) a) Porterji: uniporterji, simporterji, antiporterji (GLUT1 transporter glukoze v eritrocitih, HCO 3- Cl - antiporter) b) Neribosomsko sintetizirani porterji (valinomicin) 3a) Transporterji, ki dobijo energijo s hidrolizo ATP (CFTR Cl - kanalček, F 1,F 0 ATPazna protonska črpalka, ABC (ATP binding cassette) transporterji GLUT1
44 Toksini, ki tovrijo pore gram pozitivna bakterija Dypthteria Toksin Dyphterie inhibira translacijo Proteoliza po okužbi s toksinom te bakterije
45 Prenos vode z akvaporinom 9-1 Hitrost prenosa do 10 s kar je več kot hitrost encimsko kataliziranih reakcij.
46 Akvaporini pri sesalcih
47 K + kanalček filter selektivnosti filter selektivnosti Radij K + - 1,33A Radij Na + - 0,95 A Prehod K + skozi poro 10 8 ionov/s (10.000x hitrejši kot Na + )
48 Na + kanalček nevrona je uravnavana s transmembransko napetostjo Mehanizem odpiranja kanalčka kot odgovor na znižanje napetosti
49 Nikotinski/acetilholinski receptor ionski kanalček, ki deluje pod vplivom liganda Bistvena komponenta električnega signala od motoričnega nevrona do mišičnega vlakna (v živčno-mišični sinapsi) Ligand acetiholin (ACh) in nikotin Vezava ACh na receptor povzroči konformacijsko spremembo receptorja odpre se ionski kanalček Kationi prehajajo v notranjost celice depolarizacija membrane Ionski kanalček je prepusten za Na +, Ca 2+ in K + Na + prehaja v smeri nižje konc. (2 x 10-7 ionov/s)
50 Acetilholinski receptor
51 Bolezni zaradi napak v kanalčkih
52 Cistična fibroza okvarjen kanalček CFTR za prenos Cl- Cistična fibroza okvarjen kanalček za Cl - ; avtosomna recesivna, 5% belcev je prenašalcev Odkrita mutacija v genu za protein CFRT (Cystic fibrosis transmembrane conductance regulator) Homozigoti dočakajo največ 30 let. Prizadeta predvesm gastrointestinalni in respiratorni trakta; Znanih že 1720 različnih mutacij tega gena!! Kanalček odprt, ko sta vezani molekuli ATP; zaprt, ko 1 ATP hidrolizira v ADP in Pi Zaradi sluzi pogoste bakterijske okužbe dihalnega trakta
53 Naravni strupi, ki delujejo na ionske kanalčke, vplivajo na prenos živčnega impulza Tetrodotoksin (riba), veže se na Na + kanalčke Saksitoksin (dinoflagelati v južnih morjih), veže se na Na + kanalčke Dendrotoksin (mamba afriška kača) inhibira K + kanalčke Tubokurarin, (aktivni strup kurare-ja, s katerim so ob Amazonki zastrupljevali puščice), veže se na ACh receptor Kobratoksin in bungarotoksin (kačja strupa), vežeta se na ACh-receptor z visoko afiniteto (Kd = M) in inhibirata prenos impulza tetrodotoksin
54 Transport čez membrano - povzetek Prenos polarnih molekul in ionov čez membrano potrebuje prenašalne proteine Molekule in ioni se lahko prenašajo vzdolž konc. gradienta ali proti gradientu GLUT prenašalci glukoze so uniporterji, ki prenašajo glukozo vzdolž gradienta Simporterji omogočajo simultani prenos dveh snovi v isto smer (prenos glukoze skupaj z Na+ v prebavnem traktu) Antiporterji prenašajo dve snovi v nasprotno smer (prenos Cl-/HCO3-; Na+K+ATPaza) Na+K+ATPaza plazemske membrane in Ca2+ prenašalci sarkoplazemskega retikuluma (SERCA) so primeri ATPaz tipa P (reverzibilna fosforilacija med katalitičnim ciklom) ATPaze tipa F so protonske črpalke (ATP sintaze), ki so ključne za ohranjanje energije mitohondrijev in kloroplastov. ABC transporterji odnašajo iz celic različne snovi, vključno z zdravili Ionofori so lipidotopne molekule, ki vežejo ione, jih pasivno prenesejo čez membrano in tako porušijo elektrokemijski gradient Voda čez membrane prehaja prek akvaporinov (nekateri prenašajo tudi gliceorl in ureo)
55 Transport čez membrano - povzetek Ionski kanalčki tvorijo hidrofilne pore skozi katere lahko difuncirajo ioni vzdolž električnega ali kemijskega gradienta Ionski kanalčki se večinoma ne morejo nasititi (saturirati), so večinoma specifični za eno vrsto ionov Večina ionskih kanalčkov je uravnavana z napetostjo (Na+ kanalček živčnih celic) ali z ligandom (acetilholinski receptor)
Biološke membrane in transport Model tekočega mozaika, asimetričnost, omogočeno lateralno gibanje lipidov in proteinov, oligosahardine verige lipidov
Biološke membrane in transport Model tekočega mozaika, asimetričnost, omogočeno lateralno gibanje lipidov in proteinov, oligosahardine verige lipidov in proteinov na zunanji strani Sestava in struktura
Funkcije proteinov (pogojene s strukturo)
Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Oporna funkcija (strukturni proteini, npr keratini, kolagen...) Transport/skladiščenje molekul (ligandov, npr. O2 v Hb, Mb) Uravnavanje - DNA-vezavni proteini
TRANSPORT RAZTOPIN. Agronomija - UNI
TRANSPORT RAZTOPIN Agronomija - UNI Transport na celičnem nivoju oz. transport preko membrane je osnova za transport na višjih nivojih (tkiva). Pomen biološki membran (plazmalema, tonoplast,...) homeostaza
TRANSPORT RAZTOPIN. Agronomija - UNI 2005/06
TRANSPORT RAZTOPIN Transport na celičnem nivoju oz. transport preko membrane je osnova za transport na višjih nivojih (tkiva). Pomen biološki membran (plazmalema, tonoplast,...) homeostaza rastlinske celice
Nastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP
Nastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP Glavne metabolične poti glukoze Glikoliza (Embden Meyerhofova metabolna pot) Fosfoglukonatna (pentozafosfatna) pot: nekatere živali Katabolizem
Funkcije proteinov (pogojene s strukturo)
Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Oporna funkcija (strukturni proteini, npr keratini, kolagen...) Transport/skladiščenje določenih molekul (ligandov, npr. Hb, Mb) Uravnavanje procesov (DNA-vezavni
PROTEINI POVEZANI S PRENOSOM SIGNALOV. Funkcije proteinov
PROTEINI POVEZANI S PRENOSOM SIGNALOV Funkcije proteinov Transport/skladiščenje določenih molekul (ligandov, npr. Hb, Mb) Uravnavanje procesov (DNA-vezavni proteini) Oporna funkcija (strukturni proteini,
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Najpogostejše hemoglobinopatije
Najpogostejše hemoglobinopatije Anemija srpastih celic Malarija Talasemije so napake v sestavi hemoglobina. α talasemija pomanjkanje α verige hemoglobina β-talasemija - pomanjkanje β verige hemoglobina
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Struktura in dinamika bioloških membran. Stryer, 12. poglavje Voet, 12. poglavje
Struktura in dinamika bioloških membran Stryer, 12. poglavje Voet, 12. poglavje Pregled Funkcije bioloških membran Lastnosti lipidnih membran Sestava membran Membranski lipidi Membranski proteini Funkcije
Struktura in dinamika bioloških membran. Stryer (5 th ), 12. poglavje Voet (4 th ), 12. poglavje
Struktura in dinamika bioloških membran Stryer (5 th ), 12. poglavje Voet (4 th ), 12. poglavje Pregled Funkcije bioloških membran Lastnosti lipidnih membran Sestava membran Membranski lipidi Membranski
Najpomembnejši človeški Hb
Najpomembnejši človeški Hb Vrsta Struktura podenot Razširjenost HbA (odrasli) α 2 β 2 97% Hb odraslih HbA 2 (odrasli) α 2 δ 2 2-3% Hb odraslih HbF (fetalni) *α 2 γ 2 Najpomembnejši Hb v 3. trimestru nosečnosti
Funkcije proteinov (pogojene s strukturo)
Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Oporna funkcija (strukturni proteini, npr keratini, kolagen...) Transport/skladiščenje določenih molekul (ligandov, npr. Hb, Mb) Uravnavanje procesov (DNA-vezavni
KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Funkcije proteinov (pogojene s strukturo)
Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Oporna funkcija (strukturni proteini, npr keratini, kolagen...) Transport/skladiščenje molekul (ligandov, npr. O2 v Hb, Mb) Uravnavanje - DNA-vezavni proteini
IONOTROPNI in METABOTROPNI receptorji. Klara Kropivšek
IONOTROPNI in METABOTROPNI receptorji Klara Kropivšek Membranski receptorji Specializirani integralni membranski proteini. Vezava ekstracelularnih mediatorjev - ligandov (hormoni, nevrotransmiterji, citokini
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Funkcije proteinov (pogojene s strukturo)
Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Oporna funkcija (strukturni proteini, npr keratini, kolagen...) Transport/skladiščenje molekul (ligandov, npr. O2 v Hb, Mb) Uravnavanje - DNA-vezavni proteini
Prve raziskave. Diagram prvega modela membrane.
Celična membrana imajo jo vse celice omogoča fizično in kemično osamitev od okolja ohranja stabilne razmere znotraj celice tanka dvoslojna plast, obdaja citoplazmo, celično jedro ali organele 7-10 nm debela
Tretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
BIOLOGIJA CELICE. Uredil Primož Pirih Društvo študentov biologije
Društvo študentov biologije Stran 1/44 http://dsb.biologija.org BIOLOGIJA CELICE Zapiski s predavanj pri predmetu Biologija celice za študente biologije. Predavatelji Jezernik, Strle, Pšeničnik. Zadnja
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Pripravili: Ana Bernard in Eva Srečnik Dopolnil: Matic Dolinar
Pripravili: Ana Bernard in Eva Srečnik Dopolnil: Matic Dolinar Študijsko leto 2011/2012 KAZALO: 1. UVOD V BIOKEMIJO 2. PRENOS BIOLOŠKIH INFORMACIJ: CELIČNA KOMUNIKACIJA 3. BIOLOŠKE MOLEKULE V VODI 4. AMINOKISLINE,
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
2. Membranski proteini značilnosti zgradbe, vrste in različne naloge proteinov.
1. Celična membrana - zgradba plazemske membrane 1. Sestava fosfolipidnega dvosloja (P in E sloj membranskih dvoslojev). Plazemska membrana je zgrajena iz lipidov in proteinov. Lipidi dajejo celici osnovno
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih.
poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih. Izhodne spojine:, laktat, in drugi intermediati cikla TKK glukogene aminokisline, glicerol Kaj pa maščobne kisline? Ireverzibilne
1 Uvod v biokemijo. Slika. Nekakj spoznanj s področja biokemije.
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju Prehransko svetovanje - dietetika, 1. stopenjski študij Predmet: Biokemija, 1. letnik Avtorica: Doc. dr. Zala Jenko Pražnikar 1 Uvod v biokemijo Biokemijo
Družina globinov pri človeku in bolezni.
Družina globinov pri človeku in bolezni www.muhlenberg.edu/ Mioglobin in hemoglobin spadata v družino globinov Globinsko zvitje Mb β podenota Hb Podobnost aminokislinskega zaporedja Podobnost 3D strukture
Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Funkcije proteinov, pogojene s strukturo
Funkcije proteinov, pogojene s strukturo Transport/skladiščenje določenih molekul (ligandov, npr. Hb, Mb) Uravnavanje procesov (DNA-vezavni proteini) Oporna funkcija (strukturni proteini: keratini, kolagen)
ZAKLJUČNI PROCESI V BIOTEHNOLOGIJI. Membranski separacijski procesi: diafiltracija, elektrodializa, reverzna osmoza, pervaporacija
ZAKLJUČNI PROCESI V BIOTEHNOLOGIJI Membranski separacijski procesi: diafiltracija, elektrodializa, reverzna osmoza, pervaporacija Membranski separacijski procesi v biotehnologiji proces mikrofiltracija
Biološke membrane, struktura i dinamika
Biološke membrane, struktura i dinamika B. Mildner Biološke membrane definiraju staničnu dimenziju, dijele stanice u zasebne odjeljke, omogućavaju provedbu kompleksnih reakcijskih putova, a sudjeluju u
LIPIDI IN LIPIDNE MEMBRANE
LIPIDI IN LIPIDNE MEMBRANE Maščobne kisline Sestavljeni lipidi (mašč.kisline + alkohol) Triacilgliceroli Glicerofosfatidi Sfingolipidi Voski Enostavni lipidi (vsi so izoprenski derivati) Terpeni Steroidi
vaja Izolacija kromosomske DNA iz vranice in hiperkromni efekt. DNA RNA Protein. ime deoksirbonukleinska kislina ribonukleinska kislina
transkripcija translacija Protein 12. vaja Izolacija kromosomske iz vranice in hiperkromni efekt sladkorji deoksiriboza riboza glavna funkcija dolgoročno shranjevanje genetskih informacij prenos informacij
pretvarja v nestrupeno obliko, ki lahko vstopa v biosintezo nukleotidov *i) NH 4
1. Piruvat karboksilaza a) je aktivirana z acetil koencimom A b) je regulatorni encim glukoneogeneze c) se nahaja v citosolu d) vsebuje prostetično skupino biotin e) potrebuje za svojo aktivnost NADH *f)
SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
IZBIRNI PREDMET, APRIL/MAJ 2013 STRUKTURA IN FUNKCIJA PROTEINOV. 2. predavanje: Od 1D do 3D strukture proteinov 1. del.
IZBIRNI PREDMET, APRIL/MAJ 2013 STRUKTURA IN FUNKCIJA PROTEINOV 2. predavanje: Od 1D do 3D strukture proteinov 1. del Matjaž Zorko E-mail: zorko@mf.uni-lj.si DOSEGLJIVO: http://ibk.mf.uni-lj.si/teaching/objave/izbir1mz.htm
Encimi. Splošne lastnosti - osnove delovanja, specifičnost, energijski vidik nekatalizirane in encimsko katalizirane reakcije
Encimi Splošne lastnosti - osnove delovanja, specifičnost, energijski vidik nekatalizirane in encimsko katalizirane reakcije Kofaktorji, koencimi in prostetične skupine Mehanizmi encimske katalize Klasifikacija
NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
PROTITELESA IN IMUNSKI ODGOVOR BIOKEMIJA ČUTIL
PROTITELESA IN IMUNSKI ODGOVOR BIOKEMIJA ČUTIL Povzetek dveh predavanj pri predmetu Biokemija študijski program Kemija 2008/2009 doc. dr. Marko Dolinar Pred vami je del gradiva, ki ga pripravljam za naslednje
Prehrana in metabolizem
Prehrana in metabolizem Hranila Energija Kataliza in encimi Oksidacije-redukcije Prenašalci elektronov Visoko energetske spojine Fermentacija Respiracija in transport elektronov Metabolizem vsi kemični
Katedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1
Katedra za farmacevtsko kemijo Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Sinteza kompleksa [Mn 3+ (salen)oac] Zakaj uporabljamo brezvodni
2.1. MOLEKULARNA ABSORPCIJSKA SPEKTROMETRIJA
2.1. MOLEKULARNA ABSORPCJSKA SPEKTROMETRJA Molekularna absorpcijska spektrometrija (kolorimetrija, fotometrija, spektrofotometrija) temelji na merjenju absorpcije svetlobe, ki prehaja skozi preiskovano
Cefalosporini ostali β-laktami
Cefalosporini ostali β-laktami doc.dr. Marko Anderluh 12. januar 2012 Vir cefalosporinov Cephalosporium acremonium Cefalosporin C Enaka tarča kot pri penicilinih Podoben mehanizem delovanja Cefalosporini
Biokemija I, 25. predavanje 1. del, , A. Videtič Paska. Proteini - splošno
Biokemija I, 25. predavanje 1. del, 16. 4. 2012, A. Videtič Paska Proteini - splošno Razdelitev po strukturi in funkciji. Ravni proteinske strukture: - primarna in - sekundarna struktura Sinteza proteinov
CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
ENCIMI V ORGANIZIRANIH SISTEMIH
ENCIMI V ORGANIZIRANIH SISTEMIH EC klasifikacija: po reakcijah, ki jih katalizira Encimski sistemi: so poteini z več kot eno encimsko akevnostjo RazvrsEtev po organiziranose: muleencimski protein proteini
Neavtorizirani povzetki izbranih predavanj iz biokemije. UN študij Okolje Politehnika Nova Gorica. doc. dr. Marko Dolinar
Neavtorizirani povzetki izbranih predavanj iz biokemije UN študij Okolje Politehnika Nova Gorica doc. dr. Marko Dolinar obravnavane teme v študijskem letu 2003/2004: Pretok genetskih informacij (5. poglavje)
8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
SIGNALNE POTI, KI REGULIRAJO IZRAŽANJE GENOV
SIGNALNE POTI, KI REGULIRAJO IZRAŽANJE GENOV Literatura za temo Signalne poti, ki regulirajo izražanje genov: Lodish Berk Kaiser Krieger scott Bretscher Ploegh Matsudaira MOLECULAR CELL BIOLOGY SEVENTH
METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV
METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV KAKO CELICA DOBI GLUKOZO IN OSTALE MONOSAHARIDE? HRANA ZNOTRAJCELIČNI GLIKOGEN ali ŠKROB razgradnja s prebavnimi encimi GLUKOZA in ostali monosaharidi fosforilitična cepitev
Metabolizem in energija
Metabolizem in energija . Metabolizem Vsota vseh kemijskih reakcij v organizmu, njihovo uravnavanje, in vse energetske spremembe ki potekajo v organizmih. Metabolizem vključuje različne metabolične poti,
ZGODOVINA MIKROBIOLOGIJE
ZGODOVINA MIKROBIOLOGIJE Prvi mikroskopi so omogočili prva opazovanja mikroorganizmov. Robert Hook je na usnju prvi videl plesni in je začetnik celične teorije. Antonie van Leuwenhoek je sestavil prvi
Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ
TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri
Celični'stiki' Vrsta&povezave:'' celica.celica' celica.matriks'
Celični'stiki' Vrsta&povezave:'' celica.celica' celica.matriks' Povezava&in&adhezija&omogoča:'' zvezo'med'celico'in'skupnostjo'' kompartmentizacijo' prepoznavanje'in'signalizacijo' proliferacija,'diferenciacija,'migracija'
Organska bioelektronika. Karen Butina
Organska bioelektronika Karen Butina 16 Danes je nadvse popularno vse, kar je bio, eko in organsko, pa naj bo to sadje, zelenjava, mleko, žito, celo obleke in turistične aktivnosti. Da ne bi zaostajala
p 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Pozicija elektrod: ena elektroda zunaj celice in druga elektroda znotraj celice.
Strnad Petra 1 ŽIVEC IN MIŠICA MEMBRANSKI POTENCIAL 1. Kaj je membranski potencial? Napetostna razlika med notranjostjo in zunanjostjo membrane, ki jo omogočata različna razporeditev ionov med celično
Rang & Dale's Pharmacology (7th) IZBRANA POGLAVJA IZ SPLOŠNE FARMAKOLOGIJE (prevod)
Rang & Dale's Pharmacology (7th) IZBRANA POGLAVJA IZ SPLOŠNE FARMAKOLOGIJE (prevod) Domen Sever, študent 3. letnika medicine Kazalo 2. POGLAVJE: MEHANIZMI DELOVANJA ZDRAVIL... 3 3. POGLAVJE: MEHANIZMI
vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov
28. 3. 11 UV- spektrofotometrija Biuretska metoda Absorbanca pri λ=28 nm (A28) UV- spektrofotometrija Biuretska metoda vstopni žarek intenziteta I Lowrijeva metoda Bradfordova metoda Bradfordova metoda
Nekatere interakcije v lipidnem metabolizmu
Biosinteza maščobnih kislin fosfolipidi glicerol triacilglicerol fosfatidat MK glicerol-p esterifikacija acil-oa A S L i p o g e n e z a steroidi steroidogeneza holesterol holesterogeneza glukoza piruvat
Zgradba in dinamika biološke membrane
BIOLOGIJA CELICE Zgradba in dinamika biološke membrane Osnovne sestavine: lipidi trdnost proteini sladkorne skupine vezane na lipide in proteine na eksoplazmatski strani membrane Ločimo dva sloja: E ali
Biologija celice. ločljivost: oko 0'2 mm,svetlobni mikroskop 0'2 μm, elektronski 0'2 ηm
Biologija celice Živa bitja: - so kemijsko kompleksna in visoko organizirana (celična zgradba) - imajo presnovo (metabolizem), uporabljajo in pretvarjajo energijo o disimilacija (katabolizem)-razgradnji
3. vaja Razsoljevanje proteinov z gelsko izključitveno kromatografijo
Osnovni princip kromatografije 3. vaja Razsoljevanje proteinov z gelsko izključitveno kromatografijo 4. vaja Ionskoizmenjevalna ter afinitetna kromatografija Miha Pavšič komponente zmesi različne interakcije
Osnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Metabolizem oz. presnova
Metabolizem oz. presnova Metabolne poti Metabolizem (presnova) Vsota vseh kemijskih reakcij v organizmu, njihova koordinacija, regulacija in energetske potrebe Substrati se pretvarjajo v produkte preko
Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Kotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Numerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Encimska kinetika govori o hitrosti encimske reakcije
Encimska kinetika govori o hitrosti encimske reakcije uvod encimska kinetika po Michaelisu in Mentenovi kinetika večsubstratnih encimskih reakcij kinetika alosteričnih encimov encimska inhibicija Kako
Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
I. OSNOVNI STRUKTURNI PRINCIPI
I. OSNOVNI STRUKTURNI PRINCIPI 1. Gradnja Vsi proteini so polimeri 20 različnih amino, kislin, povezanih s peptidnimi vezmi Funkcija proteina je odvisna od 3D strukture, ki je povezana z AK sekvenco ta
Transmembranski transport iona i malih molekula
Transmembranski transport iona i malih B. Mildner Transmembranski transport iona i malih Plazmatska membrana regulira promet. Osim plinova (O 2 i CO 2 ) i malih hidrofobnih, većina ne može čistom difuzijom
1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
Talna kemija. Kaj je potrebno poznati:
Talna kemija Kaj je potrebno poznati: splošno kemijo mol, molaren, normalnost, ekvivalent ionska jakost, aktivnost ravnotežne konstante funkcionalne skupine hidratacija, hidroliza redoks reakcije Redoks
FUNKCIJA PROTEINOV, PRIMERI FIBRILARNI PROTEINI. α KERATIN
FUNKCIJA PROTEINOV, PRIMERI FIBRILARNI PROTEINI keratin, kolagen, fibroin, spidroin GLOBULARNI PROTEINI domenska zgradba proteinov MIOGLOBIN, HEMOGLOBIN vezava kisika zgradba konformacijske spremembe ob
6 ogljikovih atomov: HEKSOZE (npr. glukoza, fruktoza, galaktoza) Ločimo dve vrsti glukoze: α glukoza in. β glukoza, ki se
OGLJIKOVI HIDRATI Monosaharidi enostavni sladkorji Spojine C, H, O v razmerju 1:2:1 3 ogljikovi atomi: TRIOZE 5 ogljikovih atomov: PENTOZE (npr. riboza, deoksiriboza) 6 ogljikovih atomov: HEKSOZE (npr.
Izločanje zdravilnih učinkovin iz telesa:
Izločanje zdravilnih učinkovin iz telesa: kinetični vidiki Biofarmacija s farmakokinetiko Aleš Mrhar Izločanje učinkovin Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt = k e U očistkom in volumnom, Cl = k e V Hitrost
Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Rešitve nalog. Biologija. za gimnazije
Rešitve nalog Biologija za gimnazije 1 Značilnosti živega (str. 8) 1. Citoplazma, celična membrana, metabolizem (celici lastni presnovni mehanizmi). 2. a) velikost Virusi so zelo majhni, v splošnem 50-
Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
BIOLOGIJA RASTLINSKE CELICE Teze predavanj. Marina DERMASTIA
BIOLOGIJA RASTLINSKE CELICE Teze predavanj Marina DERMASTIA UVOD 5 KEMIČNA SESTAVA RASTLINSKE CELICE 6 ATOMI IN MOLEKULE 6 VELIKE MOLEKULE: POLIMERI IN NJIHOVI MONOMERI 6 OGLJIKOVI HIDRATI 7 STRUKTURNI
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
SEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze
PRIMARNE VEZE hemijske veze među atomima SEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze - Slabije od primarnih - Elektrostatičkog karaktera - Imaju veliki uticaj na svojstva supstanci: - agregatno stanje - temperatura
ZGRADBA PROTEINOV SILE, KI STABILIZIRAJO 3D ZGRADBO PROTEINOV PEPTIDNA VEZ
ZGRADBA PROTEINOV SILE, KI STABILIZIRAJO 3D ZGRADBO PROTEINOV PEPTIDNA VEZ α-heliks β-nagubana RAVNINA β-obrat STRUKTURNI MOTIVI STABILNOST PROTEINOV KVARTARNA ZGRADBA PROTEINOV ENA ALI VEČ KONFORMACIJ
FOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ
FOTOSINTEZA FOTOSINTEZA je proces, pri katerem s pomočjo svetlobne energijje nastajajo v živih celicah organske spojine. 1772 Priestley RASTLINA slab zrak dober zrak Rastlina s pomočjo svetlobe spreminja
Razgradnja maščobnih kislin. Ketonska telesa H + NAD+ NADH. Pregled metabolizma MK. lipoprotein-lipaza. maščobne kisline.
Razgradnja maščobnih kislin Ketonska telesa Pregled metabolizma MK stradanje computing hranjeno stanje triacilgliceroli v hilomikronih in VLDL kladiščenje maščob maščobno tkivo An overview of fatty acidhormonsko
Termodinamika vlažnega zraka. stanja in spremembe
Termodinamika vlažnega zraka stanja in spremembe Termodinamika vlažnega zraka Najpogostejši medij v sušilnih procesih konvektivnega sušenja je VLAŽEN ZRAK Obravnavamo ga kot dvokomponentno zmes Suhi zrak
Jure Stojan in Marko Goličnik Medicinska fakulteta
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, 2015/16 Program: Laboratorijska biomedicina Predmet: MOLEKULARNA ENCIMOLOGIJA Jure Stojan in Marko Goličnik Medicinska fakulteta Prof. dr. Matjaž Zorko do
Definiranje okolja mikroorganizmov
Definiranje okolja mikroorganizmov David Stopar Novi sad 2007 Izr. prof. dr. David Stopar Univerza v Ljubljani, BF Oddelek za živilstvo Katedra za mikrobiologijo Večna pot 111 Email: david.stopar@bf.uni-lj.si