kemijsko tehnologijo Biokemija

Σχετικά έγγραφα
FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

Predstavitev študijskega programa:

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

FAKULTETA ZA FARMACIJO

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM DRUGE STOPNJE

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

SEZNAM PREDAVANJ ZA ŠTUDIJSKO LETO 2008/09

Šolski center Šentjur Višja strokovna šola. Publikacija za študijsko leto 2015/16

2. Temeljni cilji programa in splošne ter predmetnospecifične kompetence

Predstavitveni zbornik. Veterinarstvo. Enoviti magistrski študijski program 2. stopnje

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

ENOVITI MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. stopnje VETERINARSTVO (PREDSTAVITVENI ZBORNIK)

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PREDSTAVITVENI ZBORNIK DRUGOSTOPENJSKI MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM LOGOPEDIJA IN SURDOPEDAGOGIKA,

Splošno o interpolaciji

Poročilo o delu v š.l. 2012/13. Elementi letnega delovnega načrta 2013/14

Tretja vaja iz matematike 1

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo

BODI FIZIČARKA! BODI FIZIK! študij na Oddelku za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

KOZMETIKA. Višješolski študijski program. Višja strokovna šola za kozmetiko in velnes Ljubljana

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Kotne in krožne funkcije

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

1. študentska anketa izbira preferenčnih (pod)področij dela in dveh preferenčnih mentorjev

8. Diskretni LTI sistemi

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

vezani ekstremi funkcij

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

MODERIRANA RAZLIČICA

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

diferencialne enačbe - nadaljevanje

Vodnik. PO DRUGOSTOPENJSKIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMIH na Univerzi v Ljubljani. Karierni centri Univerze v Ljubljani

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

1. Trikotniki hitrosti

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N

Osnove elektrotehnike uvod

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

KEMIJA ZA GIMNAZIJE 1

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ

- Geodetske točke in geodetske mreže

Predstavitveni zbornik Oddelka za anglistiko in amerikanistiko

Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

Kvantni delec na potencialnem skoku

Veleučilište u Rijeci Stručni studij sigurnosti na radu Akad. god. 2011/2012. Matematika. Monotonost i ekstremi. Katica Jurasić. Rijeka, 2011.

*P173C10113* MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE ZIMSKI IZPITNI ROK. Ponedeljek, 5. februar Državni izpitni center POKLICNA MATURA

Juniorski četverac bez kormilara sezona 2014/2015 sa osvrtom na završne pripreme pred EP i SP. Aleksandar Smiljanić

*P172C10113* MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE JESENSKI IZPITNI ROK. Petek, 25. avgust Državni izpitni center POKLICNA MATURA

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

LETNO POROČILO ZA LETO 2015

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

ZBIRKA POTPUNO RIJEŠENIH ZADATAKA

Državni izpitni center. Višja raven MATEMATIKA. Izpitna pola 1. Torek, 25. avgust 2009 / 90 minut

EF 1 EKONOMSKA FAKULTETA. Dekan: dr. MAKS TAJNIKAR, red. prof. Prodekani: Prodekan za študijske zadeve: dr. MARKO JAKLIČ, red. prof.

*P171C10113* MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Sobota, 3. junij Državni izpitni center POKLICNA MATURA

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

UČNO GRADIVO DRUŽINSKA MEDICINA I NAVODILA ZA VAJE ZA ŠTUDENTE

Primeri: naftalen kinolin spojeni kinolin

Navadne diferencialne enačbe

1. člen (vsebina) 2. člen (pomen izrazov)

P R A V I L N I K o obratovalnem monitoringu stanja tal. 1. člen (vsebina)

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

PREDMETNI IZPITNI KATALOG ZA POKLICNO MATURO MATEMATIKA

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

INTELIGENTNO UPRAVLJANJE

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

OPISNA GEOMETRIJA NAVODILA ZA IZDELAVO VAJ V 1. SEMESTRU

Katedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1

Transcript:

Univerzitetni študijski program Biokemija Podatki o študijskem programu Prvostopenjski univerzitetni študijski program BIOKEMIJA traja 3 leta (6 semestrov) in obsega skupaj 180 kreditnih točk. Strokovni naslov, ki ga pridobi diplomant je: diplomirani biokemik (UN), diplomirana biokemičarka (UN) oziroma dipl. biokem. (UN). Študijsko področje: (42) vede o živi naravi KLASIUS klasifikacija: 421 FRASCATI klasifikacija: 1.5. N Biološke discipline Razvrstitev: SOK 7, EOK 6, EOVK prva stopnja Temeljni cilji programa in splošne kompetence Temeljni cilj prvostopenjskega univerzitetnega študijskega programa Biokemija je usposobiti strokovnjake, ki bodo imeli dobro podlago na glavnih področjih biokemije in molekularne biologije, solidno znanje kemije in biologije ter zadostno znanje biokemijske informatike, matematike in fizike, bodo razvili splošne veščine in pri laboratorijskih vajah tudi praktične veščine potrebne za samostojno rutinsko in razvojno delo v biokemijskih laboratorijih in bodo pridobili takšen standard znanj in kompetenc, da bodo lahko vstopili v magistrske programe na področju biokemije, kemije, biotehnologije, biomedicine in drugih ved o življenju. Splošne kompetence sposobnost posredovanja informacij, idej, problemov in rešitev dobro informirani publiki; sposobnost analitičnega načina razmišljanja sposobnost organiziranega in natančnega opravljanja nalog sposobnost prilagajanja novim situacijam in sprejemanja odločitev; sposobnost načrtovanja in upravljanja s časom; razvita profesionalna etična in okoljska odgovornost; sposobnosti, s katerimi bodo zadostili pogojem za začetno zaposlitev na splošnem delovnem mestu, vključno z mesti v kemijski in farmacevtski industriji; sposobnost samostojnega učenja na svojem strokovnem področju; pridobili bodo učne veščine, ki jih potrebujejo za nadaljnji študij ob zadostni stopnji avtonomije Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V prvostopenjski UN študijski program Biokemija se lahko vpiše: a) kdor je opravil maturo, b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program. 1 / 9

V programu se predvideva 40 vpisnih mest in 5 mest za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce za redni študij. Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točke a) izbrani glede na: splošni uspeh pri maturi 60% točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40% točk; kandidati iz točke b) izbrani glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 20% točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40% točk, uspeh pri maturitetnem predmetu 40% točk; kandidati iz točke c) pa glede na: splošni uspeh pri zaključnem izpitu 20% točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40% točk, uspeh iz kemije pri zaključnem izpitu ali v 4. letniku srednje šole 20% točk, uspeh iz fizike ali matematike pri zaključnem izpitu ali v 4. letniku srednje šole 20% točk. Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu biokemija, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom odloča Senat FKKT ali organ, ki ga določi Senat fakultete, na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj. Pri priznavanju znanja, pridobljenega pred vpisom, bo Senat FKKT ali organ, ki ga določi Senat fakultete upošteval naslednja merila: ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje), primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava, ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava. Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v program Biokemija, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta, pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu. Pogoji za napredovanje po programu Za vpis v višji letnik mora imeti študent opravljene vse z akreditiranim programom predpisane študijske obveznosti predhodnega letnika. Poleg tega veljajo še naslednji pogoji: Za vpis v drugi letnik mora imeti kandidat zbranih 60 kreditnih točk. Za vpis v tretji letnik mora imeti opravljene vse obveznosti iz prvega letnika (60 KT) in zbranih 60 kreditnih točk iz drugega letnika. 2 / 9

Organ FKKT, določen v Pravilih fakultete, lahko izjemoma odobri napredovanje v višji letnik študentu, ki je v predhodnem letniku dosegel najmanj 50 kreditnih točk po ECTS in za izjemni vpis v drugi letnik opravil izpite iz predmetov Matematika, Splošna kemija, Temelji biokemije, Biokemijski praktikum, Organska kemija I in Fizika za izjemni vpis v tretji letnik opravil izpite iz predmetov Biokemija, Instrumentalne metode analize in Molekularna biologija, če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani. Študent letnik lahko ponavlja v kolikor je zbral 20 zahtevanih kreditnih točk za letnik. Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu. Študentu se lahko v skladu z zakonom in statutom podaljša status študenta za največ eno leto, če za to obstajajo upravičeni razlogi. Svetovanje in usmerjanje pri izbirnih predmetih bodo opravljali mentorji in tutorji. Pogoji za dokončanje študija Za dokončanje 1. stopnje študija mora študent opraviti študijske obveznosti pri vseh predmetih vpisanega študijskega programa, opraviti obveznosti v višini 180 KT ter izdelati in uspešno zagovarjati diplomsko delo skladno z določili Pravilnika o diplomskem delu, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Prehodi med študijskimi programi Za prehod med študijskimi programi šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Prehod iz drugih univerzitetnih in visokošolskih strokovnih študijskih programov v univerzitetni študijski program prve stopnje BIOKEMIJA je mogoč, če je kandidatu pri vpisu v ta študijski program mogoče priznati vsaj polovico obveznosti, ki jih je opravil na prvem študijskem programu. 1. Prehodi iz univerzitetnih študijskih programov (sprejeti pred 11.6.2004) in iz univerzitetnih študijskih programov prve stopnje (sprejeti po 11.6.2004) v univerzitetni študijski program prve stopnje BIOKEMIJA. Program je odprt za študente drugih primerljivih univerzitetnih programov, zato se lahko v program vključijo študenti, ki so se usposabljali na drugih univerzitetnih programih. Študent, ki želi preiti na UN študijski program BIOKEMIJA, vloži prošnjo z dokazili o opravljenih obveznostih na dosedanjem študiju in dokazilo o izpolnjevanju pogojev za vpis na študijski program. Vključi se v tisti letnik, za katerega izpolnjuje prehodne pogoje po tem programu, pri čemer mora opraviti vse tiste izpite, ki so specifični za ta program. O prošnji za prehod odloča Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ali organ, ki ga določi Senat fakultete. 3 / 9

2. Prehodi iz visokošolskih strokovnih študijskih programov (sprejeti pred 11.6.2004) in iz visokošolskih strokovnih študijskih programov prve stopnje (sprejeti po 11.6.2004) v univerzitetni študijski program prve stopnje BIOKEMIJA. Študenti visokošolskih strokovnih programov, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetne študijske programe prve stopnje, lahko na podlagi predloženih dokazil preidejo v ustrezni letnik univerzitetnega programa prve stopnje BIOKEMIJA. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu. V primeru prehoda iz študijskega programa za pridobitev visoke strokovne izobrazbe v ta študijski program, mora kandidat izpolnjevati tudi pogoje za vpis v začetni letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje BIOKEMIJA. 3. Prehodi iz višješolskih študijskih programov sprejetimi pred letom 1994 in univerzitetnim študijskim programom prve stopnje BIOKEMIJA. Diplomanti višješolskih programov, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetne študijske programe prve stopnje, lahko na podlagi predloženih dokazil preidejo v ustrezni letnik univerzitetnega programa prve stopnje BIOKEMIJA. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu. V primeru prehoda iz študijskega programa za pridobitev višješolske izobrazbe v ta študijski program, mora kandidat izpolnjevati tudi pogoje za vpis v začetni letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje BIOKEMIJA. O prehodih med programi odloča Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, ali organ, ki ga določi Senat fakultete. Načini ocenjevanja Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih tako, da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja. Preverjanje in ocenjevanje se izvaja z ustnimi/pisnimi izpit, kolokviji seminarskimi in projektnimi nalogami. Učni načrti predmetov določajo študijske obveznosti študentov ter oblike in način preverjanja znanja. Različne oblike sprotnega preverjanja znanja, ki so opredeljene v učnih načrtih predmetov, se upoštevajo pri končni izpitni oceni. Postopek preverjanja in ocenjevanja znanja ureja Izpitni pravilnik Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ki ga sprejme Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Ocenjevalna lestvica za končne izpite in druge oblike preverjanja znanja: 10 odlično (izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami) 9 prav dobro (nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami) 8 prav dobro (solidni rezultati) 7 dobro (dobro znanje z večjimi napakami) 6 zadostno (znanje ustreza minimalnim kriterijem) 5-1 nezadostno (znanje ne ustreza minimalnim kriterijem) Ocene iz ocenjevalne lestvice se pretvarjajo v ECTS sistem ocenjevanja: 10 = A 9 = B 8 = C 7 = D 4 / 9

6 = E 5-1 = F (fail) Zaposlitvene možnosti Od leta 1998, odkar poteka Univerzitetni študij Biokemija na FKKT, je program končalo nekaj več kot 100 diplomantov, od katerih jih je približno polovica nadaljevala študij, večinoma na Univerzitetnem znanstvenem podiplomskem študiju Biomedicina in trije od njih so že doktorirali. Tisti, ki študija niso nadaljevali, so zaposleni v kemijski in farmacevtski industriji, v industriji kozmetike, na raziskovalnih inštitutih, zavodih za varovanje zdravja ter v različnih predstavništvih in praktično vsi opravljajo dela povezana z biokemijo. 5 / 9

Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti Nosilec predmeta 1. letnik 1. semester 1 Matematika izr. prof. dr. Jaka Smrekar prof. dr. Petar Pavešić 2 Fizika prof. dr. Svjetlana Fajfer prof. dr. Janez Bonča prof. dr. Igor Muševič 3 Splošna kemija prof. dr. Anton Meden prof. dr. Iztok Turel 4 Kemijski praktikum izr. prof. dr. Romana Cerc Korošec 5 Splošna biologija prof. dr. Jasna Štrus 6 Osnove programiranja doc. dr. Mira Trebar 2. semester 7 Matematika izr. prof. dr. Jaka Smrekar prof. dr. Petar Pavešić 8 Fizika prof. dr. Svjetlana Fajfer prof. dr. Janez Bonča prof. dr. Igor Muševič 9 Anorganska kemija prof. dr. Anton Meden 10 Organska kemija I prof. dr. Janez Košmrlj 11 Temelji biokemije prof. dr. Brigita Lenarčič 12 Biokemijski praktikum prof. dr. Brigita Lenarčič 2. letnik 3. semester 13 Organska kemija II prof. dr. Janez Košmrlj 14 Fizikalna kemija prof. dr. Ksenija Kogej 15 Biologija celice prof. dr. Peter Veranič 16 Biokemija doc. dr. Gregor Gunčar 17 Instrumentalne metode analize izr. prof. dr. Mitja Kolar 18 Izbirni predmet - splošni 4. semester 19 Fizikalna kemija prof. dr. Ksenija Kogej 20 Molekularna biologija izr. prof. dr. Marko Dolinar 21 Struktura proteinov izr. prof. dr. Marko Novinec 22 Struktura atomov in molekul prof. dr. Barbara Hribar Lee 23 Temelji fiziologije prof. dr. Robert Zorec 24 Biokemijska informatika doc. dr. Miha Pavšič 3. letnik 5. semester 25 Spektroskopske metode v biokemiji prof. dr. Janez Košmrlj 26 Molekulsko kloniranje izr. prof. dr. Marko Dolinar 27 Encimatika prof. dr. Brigita Lenarčič 28 Celična in molekularna imunologija doc. dr. Gregor Gunčar 6 / 9

29 Osnove genetike prof. dr. Peter Dovč 30 Izbirni predmet - strokovni 6. semester 31 Mikrobiologija prof. dr. Nina Gunde-Cimerman 32 Izbirni predmet - strokovni 33 Izbirni predmet - splošni 34 Diplomsko delo Splošni izbirni predmeti Izbirni predmeti iz drugih programov Strokovni izbirni predmeti Osnove biokemijskega inženirstva Osnove farmakologije Rastlinska biokemija Uporaba encimov Virologija Kemijska analiza živil Funkcijska genomika Praktično usposabljanje prof. dr. Polona Žnidaršič Plazl doc. dr. Katarina Černe prof. dr. Kristina Gruden prof. dr. Brigita Lenarčič prof. dr. Tatjana Avšič Zupanc izr. prof. dr. Irena Kralj Cigić izr. prof. dr. Uroš Petrovič doc. dr. Krištof Krajnc Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih učnih enot, letno in celotno število ur študijskih obveznosti študenta ter letno in celotno število organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa 1. letnik Kontaktne ure 1. semester 1 Matematika 45 30 75 5 150 2 Fizika 45 30 75 5 150 3 Splošna kemija 45 30 75 5 150 4 Kemijski praktikum 30 45 75 5 150 5 Splošna biologija 40 15 20 75 5 150 6 Osnove programiranja 45 30 75 5 150 Skupaj 220 75 60 95 450 30 900 2. semester 7 Matematika 45 30 75 5 150 8 Fizika 45 30 75 5 150 9 Anorganska kemija 45 30 75 5 150 10 Organska kemija I 60 15 75 5 150 11 Temelji biokemije 45 30 75 5 150 12 Biokemijski praktikum 15 60 75 5 150 Skupaj 240 90 60 60 450 30 900 Skupaj 1. letnik 460 165 120 155 900 60 1800 7 / 9

Splošni izbirni predmeti Izbirni predmeti iz drugih programov Kontaktne ure 75 5 150 2. letnik Kontaktne ure 3. semester 13 Organska kemija II 30 15 30 75 5 150 14 Fizikalna kemija 60 15 75 5 150 15 Biologija celice 45 30 75 5 150 16 Biokemija 45 30 75 5 150 17 Instrumentalne metode analize 45 30 75 5 150 18 Splošni izbirni predmet 75 5 150 Skupaj 225+i 60+i 90+i 450 30 900 4. semester 19 Fizikalna kemija 20 10 45 75 5 150 20 Molekularna biologija 45 20 10 75 5 150 21 Struktura proteinov 30 30 15 75 5 150 22 Struktura atomov in molekul 45 30 75 5 150 23 Temelji fiziologije 30 15 30 75 5 150 24 Biokemijska informatika 30 10 35 75 5 150 Skupaj 200 115 15 120 450 30 900 Skupaj 2. letnik 425+i 175+i 15+i 210+i 900 60 1800 3. letnik Kontaktne ure 5. semester 25 Spektroskopske metode v biokemiji 30 10 35 75 5 150 26 Molekulsko kloniranje 30 5 40 75 5 150 27 Encimatika 30 15 30 75 5 150 28 Celična in molekularna imunologija 30 15 30 75 5 150 29 Osnove genetike 30 25 20 75 5 150 30 Strokovni izbirni predmet 75 5 150 Skupaj 150+i 45+i 60+i 120+i 450 30 900 6. semester 31 Mikrobiologija 45 30 75 5 150 32 Strokovni izbirni predmet 75 5 150 33 Splošni izbirni predmet 75 5 150 34 Diplomsko delo 225 225 15 450 Skupaj 45+i 30+i 225 450 30 900 Skupaj 3. letnik 195+i 45+i 60+i 150+i 225+i 900 60 1800 8 / 9

Strokovni izbirni predmeti Kontaktne ure Osnove biokemijskega inženirstva 30 15 30 75 5 150 Osnove farmakologije 30 15 15 15 75 5 150 Rastlinska biokemija 30 15 30 75 5 150 Uporaba encimov 30 15 30 75 5 150 Virologija 30 15 30 75 5 150 Kemijska analiza živil 30 15 30 75 5 150 Funkcijska genomika 30 15 30 75 5 150 Praktično usposabljanje 150 150 5 150 Skupaj vsi letniki 1080+i 485+i 195+i 515+i 225+i 2700 180 5400 Legenda: P predavanja S seminar SV seminarske vaje LV laboratorijske vaje TD terensko delo DO druge oblike dela, v kolikor obstajajo ECTS kreditne točke ŠOŠ študijska obremenitev na študenta 9 / 9