VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika - Močnostna elektrotehnika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v Elektro Maribor OE Gornja Radgona Čas opravljanja od 15. 3. 2010 do 15.5.2010 Mentor v GD Robert Lorenčič inž. el. Študent Danijel Stranjšak Vpisna številka E1001086 E pošta dani.stranjsak@gmail.com Telefon 051 382779
2
3
Kazalo 1. OPIS GOSPODARSKE DRUŽBE IN PRODUKTOV 8 1.1 Organizacija podjetja 8 1.2 Sektorji 8 1.3 Dejavnosti s katerimi se podjetje ukvarja 12 2 UGOTAVLJANJE NAPAK NA KABLIH 13 2.1 Metode za ugotavljanje napak na kablih 15 2.2 Makro lokacija mesta napake 15 2.3 Mikro lokacija mesta napake 16 2.4 Izžiganje mesta napake 17 2.5 Podatki o uporabljenih merilnih instrumentih 18 3 MERJENJE OZEMLJITEV TRANSFORMATORSKIH POSTAJ 21 3.1 Merjenje upornosti ozemljila 23 3.2 Merjenje ozemljitvene upornosti 24 3.3 Merilni princip 25 4 SKLEP 26 4
Kazalo slik Slika 1: Organizacijska shema podjetja 12 Slika 2: Določitev makrolokacije, krivulja reflektiranega impulza 16 Slika 3: Izžgano mesto okvare 18 Slika 4: Komandna plošča merilnega avtomobila 19 Slika 5: Merilni avtomobil 20 Slika 6: Merilni princip merjenja upornosti ozemljila 25 5
UVOD Praktično izobraževanje sem opravljal v javnem podjetju za distribucijo električne energije ELEKTRO MARIBOR d.d. v območni enoti GORNJA RADGONA, na naslovu: Lackova 4 9250 Gornja Radgona. V tem obdobju sem spoznal veliko novih stvari, ki ti jih teoretično znanje ne prinese. Ker sem sodeloval z vsemi oddelki, bom poskušal predstaviti dela, ki sem jih najpogosteje opravljal in dela, ki so se mi zdela najbolj zanimiva. Dejavnosti, za katere je podjetje ELEKTRO MARIBOR registrirano: distribucija električne energije, trgovanje z električno energijo, proizvodnja električne energije v HE, proizvodnja naprav za distribucijo in krmiljenje elektrike, proizvodnja opreme za razsvetljavo in električnih svetilk, električne inštalacije, splošna gradbena dela, druga gradbena dela, tudi dela specialnih strok, tehnično preizkušanje in analiziranje, in druge. ELEKTRO MARIBOR sestavlja 5 območnih enot: Gornja Radgona Lackova 4, 9250 Gornja Radgona Maribor okolica Vodovodna 2, 2000 Maribor Murska Sobota Lendavska 31, 9000 Murska Sobota 6
Slovenska Bistrica Kolodvorska 21a, 2310 Slovenska Bistrica Ptuj Ormoška c. 26a, 2250 Ptuj Podjetje Elektro Maribor je ustanovila vlada Republike Slovenije z namenom distribucije električne energije. Danes ima podjetje 821 zaposlenih in 210.434 odjemalcev. Distribucijski sistem pa zajema veliko število objektov, ki so teritorialno porazdeljeni. Korenine podjetja segajo daleč nazaj, v leto 1883, ko je bila zgrajena prva hidroelektrarna v Mariboru. V letu 1918 je začelo delovati prvo mestno elektro podjetje, ki predstavlja temelj današnjega. Elektro Maribor d.d., podjetje za distribucijo električne energije, je del elektroenergetskega sistema Republike Slovenije in eno izmed petih podjetij za distribucijo električne energije v Republiki Sloveniji. Osnovna dejavnost družbe je distribucija in trgovanje z električno energijo, med glavne cilje družbe pa lahko štejemo zanesljivo in varno oskrbo porabnikov z električno energijo, skrb za razvoj omrežja in konkurenčen nastop na trgu električne energije. Kakovostno izvajanje osnovnih nalog družbe je pogojeno z rednim vzdrževanjem elektroenergetskega omrežja, dolgoletnim načrtovanjem razvoja omrežja in izvajanjem sprejetih načrtov. 7
1. OPIS GOSPODARSKE DRUŽBE IN PRODUKTOV 1.1 Organizacija podjetja Elektro Maribor je organiziran v šestih sektorjih in sedmih službah. Celotna družba vključuje: upravo, pet območnih enot, dve storitveni enoti in tri rajone. 1.2 Sektorji Sektor distribucije električne energije V sektorju distribucije električne energije izvajamo: distribucijo električne energije, razvoj distribucijskega omrežja, načrtovanje distribucijskega omrežja, investicijske dejavnosti, vzdrževanje distribucijskega omrežja. Dejavnost vzdrževanja zagotavlja 24-urno dežurno službo in odpravo vseh prijavljenih okvar. Sektor upravljanja distribucijskega omrežja V sektorju upravljanja distribucijskega omrežja izvajamo aktivnosti vodenja, obratovanja in upravljanja pretoka električne energije po distribucijskem omrežju, skrbimo za varno in zanesljivo obratovanje, za sistemske zaščitne naprave in obratovalne meritve. Zagotavljamo vzpostavitev sistema po motnjah, delovanje telekomunikacijskega omrežja in naprav. Sektor je razdeljen v več služb - služba obratovanja, služba za zaščito in meritve in služba za telekomunikacije. 8
V oddelku procesnega vodenja skrbimo za delovanje in tehnološko posodabljanje sistema daljinskega vodenja v DCV in v končnih postajah, za prenos podatkov iz daljinsko vodenih elektroenergetskih objektov v DCV in za prenos in izmenjavo podatkov z upravljalcem prenosnega omrežja. Predstavlja ključno podatkovno podporo za 24 urno daljinsko vodenje in nadzor DEES z zaposlenimi v DCV. V službi za zaščito in meritve skrbimo za pravilno delovanje zaščitnih naprav, naprav lokalnega in daljinskega vodenja, pomožnih naprav za iskanje in odpravo okvar in motenj. Te so ključnega pomena za varno in zanesljivo obratovanje distribucijskega elektroenergetskega sistema. V službi za telekomunikacije skrbimo za razvoj telekomunikacijskega omrežja za potrebe procesne in poslovne informatike, načrtovanje in nadzor izgradnje optičnega telekomunikacijskega omrežja in vzdrževanje in delovanje telekomunikacijskih sistemov. Sektor odjema električne energije V sektorju odjema električne energije opravljamo naloge, povezane z dobavo električne energije odjemalcem ter odkupom električne energije pri kvalificiranih proizvajalcih, ki so po energetskem zakonu pretežno opredeljene kot naloge gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO) in dobavitelja električne energije tarifnim odjemalcem (DTO). Finančno ekonomski sektor V finančno ekonomskem sektorju izvajamo poslovne funkcije s področij: računovodsko-finančnega poslovanja, planiranja poslovanja podjetja kot celote in posameznih dejavnosti, poročanja in oblikovanja informacij za zunanje in notranje uporabnike, koordiniranja del med posameznimi dejavnostmi in organizacijskimi enotami. Sektor je organiziran v treh službah: računovodski, finančni in službi za plan in analize. 9
Sektor storitev Sektor storitev ponuja odjemalcem električne energije kakovostne in celovite storitve pri načrtovanju, gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju elektroenergetskih objektov. Dejavnosti, ki se v sektorju izvajajo: izgradnja in vzdrževanje daljnovodov in kablovodov, izgradnja in vzdrževanje transformatorskih postaj ter postrojev na napetostnih nivojih 20/10/0,4 kv, izgradnja in vzdrževanje razdelilnih transformatorskih postaj RTP na napetostnih nivojih 110/35/20/10 kv, izgradnja in vzdrževanje daljinsko vodenih ločilnih stikal 20 kv, izgradnja in vzdrževanje javne razsvetljave, izgradnja nizkonapetostnih električnih priključkov za odjemalce, izgradnja in zamenjava merilnih naprav za odjemalce, izvedba industrijskih elektroinštalacijskih del in zaščitnih strelovodnih naprav, izvedba električnih meritev, izvedba storitev z gradbeno mehanizacijo ter voznim parkom, inženiring: pridobitev potrebne dokumentacije za priključitev objekta na distribucijsko omrežje, izdelava projektne in tehnične dokumentacije, nadzor nad izvajanjem gradbenih in elektromontažnih del, kovinska in elektro delavnica: izdelava kovinske opreme za 110 kv stikališča, izdelava konzol, trakov, aluminijastih strešic, stremen, letev in sponk za nizkonapetostno omrežje, izdelava konzol za daljnovode 10/20/35kV, izdelava kovinske opreme za TP, izdelava nizkonapetostnih stikalnih blokov, izdelava priključno merilnih omaric, izdelava merilnih omaric, 10
opremljanje in vezava 20 kv omaric zaščite v RTP, izdelava napisnih tablic različnih tipov in dimenzij, izvajanje meritev prebojne trdnosti olja. Sektor nakupa in prodaje električne energije Sektor nakupa in prodaje električne energije opravlja energetsko dejavnost prodaje električne energije upravičenim odjemalcem, za kar ima pridobljeno ustrezno licenco. V sektorju opravljamo aktivnosti: dolgoročno in kratkoročno načrtovanje prodaje in ustrezni nakupa električne energije, optimiranje nakupno - prodajnega energijskega portfelja s sklepanjem nabavnih in prodajnih pogodb, analiziranje nabavnega in prodajnega trga ter priprava ustreznih trženjskih strategij, izdelava osnov cenovne politike podjetja, razvoj novih metod in postopkov trženja električne energije in spremljajočih produktov, vodenje bilančne skupine in dnevnega trgovanja na organiziranem trgu, aktivno sodelovanje pri različnih projektih, ki se ukvarjajo z liberalizacijo energijskih trgov v Sloveniji in širšem prostoru. 11
UPRAVA Pisarna za kakovost in okolje Kabinet uprave Finančnoekonomski sektor Sektor strokovnih služb Sektor razvoja Sektor distribucije el. energije Sektor storitev Sektor nakupa in prodaje el. energije Slika 1: Organizacijska shema podjetja 1.3 Dejavnosti s katerimi se podjetje ukvarja distribucija električne energije, trgovanje z električno energijo, proizvodnja električne energije v HE, proizvodnja naprav za distribucijo in krmiljenje elektrike, proizvodnja opreme za razsvetljavo in električnih svetilk, električne inštalacije, splošna gradbena dela, druga gradbena dela, tudi dela specialnih strok, tehnično preizkušanje in analiziranje, in druge. 12
2 UGOTAVLJANJE NAPAK NA KABLIH Pogoj za hitro in natančno določitev napak na energetskih kablih je sodobna merilna oprema, nameščena v merilnem avtomobilu in urejena tehniška dokumentacija o energetskih kablih. Potem, ko imamo na razpolago vse podatke o energetskem kablu, dovoljenje za delo in nedvoumno določen, ter obojestransko izklopljen in razelektren energetski kabel, lahko pričnemo z določevanjem mesta napake. Kratkotrajni napetostni preizkus poškodovanega kabla se izvaja z namenom, da bi se izločila poškodovana žila ali žile energetskega kabla. Vsaka žila energetskega kabla se preizkuša posebej. Napetost se dviguje kontinuirano 1 kv/sek. Ko dosežemo preizkusno napetost je preizkus žile energetskega kabla končan. Na poškodovani žili energetskega kabla ne bo naraščala napetost, ampak bo naraščal tok. To je znak, da je poškodovana osnovna izolacija energetskega kabla. Ko določimo poškodovano žilo, ali več žil, pričnemo z določevanjem (meritvijo) mesta napake na poškodovani žili ali žilah. Visokonapetostni preizkus kabla se na terenu izvaja z enosmerno napetostjo za kable s papirno izolacijo in z izmenično napetostjo frekvence 0,1 Hz za kable s trdo izolacijo. Preizkus kabla v elektroenergetskem postroju se smatra kot delo v bližini naprav, ki so ostale pod napetostjo, zato poteka postopek preizkušanja po naslednjem vrstnem redu: Kablovod obojestransko odklopiti. Onemogočiti ponovni priklop na obeh straneh. Ugotoviti breznapetostno stanje. Na mestu preizkušanja je potrebno energetski kabel ozemljiti in razelektriti. Potrebno je ozemljiti tudi vse ostale kablovode, ki potekajo v bližini energetskega kabla in niso pod napetostjo. Zavarovati mesto preizkušanja in drugo stran energetskega kabla. 13
Oceniti zadostne razdalje mest, ki bodo pod preizkusno napetostjo in mest, ki bodo pod obratovalno napetostjo ob upoštevanju možnega superponiranja obeh potencialov. Pri izvedbah celic samo z ločilniki, se mora povečati razdaljo z obojestransko ločitvijo vseh kabelskih žil od ločilnika. Pri tem je potrebno s prenosno ozemljitveno garnituro ozemljiti žile kabla na mestu preizkušanja. Energetski kabel, ki se preizkuša, ne sme biti spojen z odvodniki prenapetosti, napetostnimi merilnimi transformatorji in prostozračnim vodom. Pri preizkušanju osnovne izolacije energetskega kabla se pol visoke napetosti spoji z vodnikom preizkusne žile kabla. Vsi ostali vodniki se z vezno žico povežejo in ozemljijo (povežejo z ozemljitvijo vira enosmerne napetosti). Pri merilni garnituri»seba Dynatronic«se priključijo vse žile energetskega kabla naenkrat. Priklop preizkusne žile se vrši neposredno na merilni garnituri, prav tako ozemljevanje žil, ki se ne preizkušajo. Pri merilnih garniturah, ki dopuščajo priklop vseh žil energetskega kabla naenkrat, prav tako ozemljevanje žil preko merilne garniture, se postopa po navodilih proizvajalca merilne garniture. Kabel se razzemlji, oziroma se sname ozemljitvena garnitura. Preizkusna napetost se dviguje kontinuirano s hitrostjo 1 kv/sek. Po končanem napetostnem preizkusu ene žile (ali vseh žil naenkrat, če nam tak način preizkusa dopušča merilna garnitura) se mora ta razelektriti preko merilne garniture, oziroma z ustrezno napravo za ozemljevanje. Po koncu preizkusa se mora kabel vidno ozemljiti. 14
2.1 Metode za ugotavljanje napak na kablih Za ugotavljanje mesta napake na energetskih kablih uporabljamo naslednje metode: Makro lokacija mesta napake na energetskem kablu (impulzno refleksna metoda, obločna metoda, odmevna metoda z reflektografom). Mikrolokacija mesta napake na energetskem kablu (akustična metoda, metoda meritve smeri toka v napetostnem lijaku). Izžiganje mesta napake na energetskem kablu. 2.2 Makro lokacija mesta napake Določitev približne lokacije mesta napake na energetskem kablu (makrolokacije mesta napake na energetskem kablu) je potrebna zaradi hitrejše točne določitve mesta napake. Danes se najpogosteje uporabljajo naslednje metode: Impulzno refleksna metoda: Impulzno refleksna metoda se izvaja z napravo Seba Dynatronic KABELLUX 3E. Naprava deluje samostojno, ali v kombinaciji s preizkusno izžigalno napravo Seba Dynatronic BT 5000/703 (BPA 703), udarnim generatorjem SWG 1000 C/D-1 ali obločno stabilizacijsko napravo Seba Dynatronic LSG 3-E. Naprava Seba Dynatronic KABELLUX 3E ima spomin za hranjenje sto slik (rezultatov meritev). Napravo lahko priključimo na prenosni računalnik, kar še olajša delo z merilno napravo. Obločna metoda: Obločna stabilizacijska naprava Seba Dynatronic LSG 3-E omogoča, v kombinaciji z impulzno refleksno napravo Seba Dynatronic KABELLUX 3E in udarnim generatorjem Seba Dynatronic SWG 1000 C/D-1 zelo točno določanje mesta napake na energetskih kablih (tudi visokoohmskih napak) do prebojne napetosti 32 kv. Odmevna metoda z reflektografom: V energetski kabel se oddajajo visokofrekvenčni impulzi, ki se na mestih spremenjene valovne upornosti 15
reflektirajo, kar se kot krivulja izriše na monitorju naprave. Iz oblike krivulje reflektiranega impulza lahko sklepamo o vrsti napake na energetskem kablu. Slika 2: Določitev makrolokacije, krivulja reflektiranega impulza 2.3 Mikro lokacija mesta napake S sodobnimi merilnimi napravami lahko napako na energetskem kablu določimo povsem natančno. Najpogosteje v praksi uporabljeni metodi sta: Akustična metoda: Akustična metoda se uporablja pri visokoohmskih in nizkoohmskih napakah na energetskih kablih. Visokonapetostni preboji, ki jih povzroči udarni generator (Seba Dynatronic SWG 1000 C/D-1), povzročajo zvočno polje. To se širi okoli mesta napake. Pri posebno dobrem zvočnem efektu lahko te 16
preboje slišimo brez posebnega geološkega mikrofona, če pa efekt ni tako dober, pa se napaka išče z geološkim mikrofonom, ki je v povezavi s tonfrekvenčnim sprejemnikom in slušalkami. Za določitev napake s to metodo mora biti točno poznan potek trase kablovoda in uspešno določena makrolokacija napake na energetskem kablu. Metoda meritve smeri toka v napetostnem lijaku: Pri poškodbah plašča kabla se mesto napake lahko določi tudi z meritvijo smeri enosmernega toka v napetostnem lijaku. V ta namen se na začetku kabla priključi med defektno žilo in ozemljitev vir enosmerne napetosti. Mesto napake merimo z galvanometrom priključenim na dve razmaknjeni sondi. Do mesta napake kaže galvanometer odklon v eni smeri, od mesta napake dalje pa v drugi. Na mestu napake galvanometer nima odklona. 2.4 Izžiganje mesta napake V izjemnih primerih se uporablja izžiganje mesta napake na energetskem kablu. Izvaja se z namenom, da se doseže nizkoohmski stik med armaturo energetskega kabla (električno zaščito energetskega kabla) in vodnikom (žilo) energetskega kabla. Ta proces ni vedno uspešen. Še posebej je otežkočen pri izžiganju kabelskih končnikov in kabelskih spojk, ter pri oljnih energetskih kablih. Tukaj pride do zalivanja mesta napake s segreto kabelsko maso (oljem ), zaradi česar je potrebna vedno višja prebojna napetost, napetost izžiganja pa se lahko dviguje le do višine predpisane preizkusne napetosti. Izžiganje mesta napake traja toliko časa, dokler se ne doseže dovolj nizkoohmski stik med vodnikom (žilo) energetskega kabla in armaturo energetskega kabla (električno zaščito energetskega kabla), oziroma med vodniki (žilami) energetskega kabla na mestu napake. Izžiganje (preizkusno izžigalna naprava Seba Dynatronic BT 5000/703 (BPA 703)) je potrebno pri mikrolokaciji napake na energetskem kablu z direktno meritvijo razdalje do napake z vgrajeno ali prenosno impulzno refleksno napravo. Z uporabo sodobnih merilnih naprav se ta metoda vse bolj opušča. 17
Slika 3: Izžgano mesto okvare 2.5 Podatki o uporabljenih merilnih instrumentih Merilna garnitura»seba Dynaronic«je vgrajena v kombinirano vozilo Mercedes Benz transporter. Omogoča meritve na energetskih kablih nazivne napetosti 1 kv, 10 kv, 20 kv in 35 kv. Obločno stabilizacijska naprava LSG 3-E omogoča, v kombinaciji z impulzno refleksno napravo KABELLUX 3E in udarnim generatorjem, zelo efikasno določanje makrolokacije mesta napake na kablih tudi visokoohmskih napak, do prebojne napetosti 32 kv. Udarni generator S\VG 1000-CD-l z napetostnimi območji 0-8, 0-16 in 0-32 kv in 2000 Ws energije omogoča mikrolokacijo napak na kablih po akustični metodi. 18
Prenosni ton frekvenčni generator FLS 10/50-3, s frekvencami 480, 1450 in 9820 Hz, moči do 50 W omogoča ugotavljanje trase kablov in mikrolokacije mesta napake po ton frekvenčni metodi. Izžigalec BT 5000/703 omogoča izžiganje napake na kablih kar je potrebno pri makrolokaciji napake na kablu z direktno meritvijo razdalje do defekta z vgrajeno ali prenosno impulzno refleksno napravo. Slika 4: Komandna plošča merilnega avtomobila 19
Slika 5: Merilni avtomobil 20
3 MERJENJE OZEMLJITEV TRANSFORMATORSKIH POSTAJ Na ELEKTRO MARIBOR d.d. OE G. RADGONA v oddelku za meritve se izvajajo meritve ozemljitev transformatorskih postaj. Merijo se s mikroprocesorskim krmiljenim avtomatskim instrumentom NORMA UNILAP GEO za merjenje ozemljitvene upornosti z dodatnimi funkcijami. Zaradi pomembnosti transformatorja v energetskem sistemu moramo na transformatorju izvršiti določene kontrole in meritve. Vrsta kontrol in meritev ter potek sta določena s tehniškimi predpisi, pravilniki in normativi, ki jih določajo navodila za dela na energetskih postrojenjih. Zato moramo dosledno upoštevati obratovalna navodila proizvajalcev naprav, tehnično dokumentacijo o meritvah ter pravilnike o varstvu pri delu, pred požarom in o varovanju okolja. Pred začetkom dela v breznapetostnem stanju se mora zavarovati mesto dela z uporabo petih varnostnih pravil po naslednjem vrstnem redu: 1. izklopiti in vidno ločiti naprave od napetosti z vseh strani 2. preprečiti ponovno vklopitev 3. ugotoviti breznapetostno stanje 4. izvršiti ozemljitev in kratkostično povezavo izklopljenih naprav 5. ograditi mesto dela od delov,ki so pod napetostjo Pod napetostjo je dovoljeno opravljati električne meritve in preizkuse na električnih napravah, električni opremi in električnih instalacijah z namenom, da se ugotovi stanje električne naprave, električne opreme ali električne instalacije ter ugotovi mesto okvare. 21
Izklop - vidna ločitev se opravi z: Ločilnikom Odklopnim ločilnikom Odstranitvijo vložkov varovalk Pri izklopu je obvezno potrebno preveriti, če so vsi noži ločilnika v izklopnem položaju, pri odklopnih ločilnikih pa je potrebno pregledati tudi pomožne nože. Pri delih na napravah z napetostjo nad 1000 V proti zemlji je potrebno napravo obvezno ločiti z ločilniki. Zaradi varnosti se izvede tudi mehansko preprečitev ponovnega vklopa. Breznapetostno stanje se ugotavlja z : Indikatorjem napetosti za ustrezno napetost(vn, NN) Merilnim instrumentom za ustrezno napetost V času opravljanja meritev in izvajanja del na transformatorjih se uporablja tudi ustrezna osebna varnostna opremo in varnostna sredstva: Izolirne plošče, pregrade, prekrivala in drugo kot zaščito proti slučajnemu dotiku z deli pod napetostjo; Izolirna sredstva za delo pod napetostjo; Izolirna držala - ročke za varovalke. 22
3.1 Merjenje upornosti ozemljila Upornost ozemljitve TP se meri s mikroprocesorskim krmiljenim avtomatskim instrumentom NORMA UNILAP GEO za merjenje ozemljitvene upornosti z dodatnimi funkcijami. Tehnični podatki instrumenta: merilna metoda: U-I metoda s sondo napetost odprtih sponk: 20/48 V, AC kratkostični tok: 250 ma AC merilna frekvenca: 94, 105, 111, 128 Hz ročno ali 55 Hz avtomatsko max. preobremenitev: U eff =250 V (meritev se ne izvede) merilni čas: 8s največja upornost sonde: 1M Ω največja upornost pom. ozemljila: 1M Ω Z instrumentom lahko merimo ozemljitveno upornost tako 3 ali 4 polno, kjer dobimo upornost ozemljila z dvema oz. tremi sondami ter specifično upornost zemlje oz. geološko zgradbo zemlje. Kot dodatek nudi tip 2 še meritev z zunanjim tokovnim transformatorjem (običajno tokovne klešče), kar omogoča merjenje posamičnih ozemljil v verižnem večkratnem ozemljilu (npr. strelovodi in visokonapetostni vodi z ožičenjem) brez ločevanja od celotnega sistema. Ker najmanjši vpliv motenj dosežemo z izbiro ene od 4 merilnih frekvenc (94, 105, 111 in 128 Hz), ki jih lahko po potrebi izbere tudi instrument sam (ACF Automatic Frequency Control). Frekvenca, s katero se posamična meritev izvede, lahko po izvedeni meritvi prikličemo na zaslon s pomočjo tipke Display. 23
Za določitev ozemljitvene impedance (R*) se uporablja merilna frekvenca 55 Hz. Le-ta se bo aktivirala takoj ko bo omogočena meritev R*. V tem primeru bo na zaslonu kot merilna frekvenca pri merjenju ozemljitvene impedance prikazana frekvenca 55 Hz. 3.2 Merjenje ozemljitvene upornosti a) Ozemljitvena upornost Po definiciji ozemljitveno upornost sestavlja več posameznih upornosti: Upornost priključenega voda do ozemljila Dejanska upornost ozemljila samega Upornost same zemlje do prave potencialne zemlje Ker je ob pravem dimenzioniranju samih priključnih vodov ter ozemljila njuna upornost zanemarljiva, je dominantna komponenta upornost same zemlje. Za varnostno meritev bo torej treba izmeriti prav to upornost. Ker pa le-ta ni zgolj odvisna od specifične upornosti zemlje temveč tudi od oblike ozemljila, je za določitev natančne upornosti, tudi ob natančnem poznavanju geometrije ozemljila ter fizikalnih lastnosti zemlje, potrebna prav meritev. b) Specifična upornost zemlje Kot specifična upornost zemlje se jemlje upornost zemlje kocke homogenega materiala (zemlje) s stranico 1 m. Ta upornost se meri med dvema nasprotnima ploskvama. Enota je Ωm. Specifična upornost zemlje pa je odvisna ne samo od vrste materiala, temveč nekoliko tudi od letnega časa. Tako je suha podlaga slabše prevodna od vlažne, zmrznjena tla pa slabše od suhega toplega peska. 24
3.3 Merilni princip Merjenje toka in napetosti se izvaja po principu prikazanem na spodnji sliki 2: Generator izmenične napetosti G pošilja tok I skozi ozemljilo E (z ozemljitveno upornostjo R E ) in pomožno ozemljilo H (z ozemljitveno upornostjo R H ). Na R E se pojavi padec napetosti U E, ki je seveda sorazmeren R E. To napetost otipamo s sondo S in izmerimo. Pri 3 polni meritvi sta sponki E in ES kratko sklenjeni. 4 polna meritev pa ima poleg zgoraj navedenih povezav še lastno sponko ES do ozemljila. S tem odštejemo padec napetosti na merilni vezi med sponko E in ozemljilom. Napetostni merilni krog ima tako visoko upornost, da je njegov vpliv popolnoma zanemarljiv. Tedaj velja: U RE I H Tako je sam rezultat neodvisen od upornosti pomožnega ozemljila R H. Slika 6: Merilni princip merjenja upornosti ozemljila 25
4 SKLEP V dvomesečni praksi sem dokaj dobro spoznal podjetje Elektro Maribor, še posebej pa seveda območno enoto Gornja Radgona, kjer je bila moja praksa v celoti opravljena. Spoznal sem ljudi z dolgoletnimi izkušnjami, obrširnim znanjem, ki so mi bili v veliko pomoč pri praktičnem spoznavanju sistema distribucije električne energije in vsega povezanega s tem področjem. Na dan, ko sem nastopil z prakso, sem se seznanil z varnostnimi navodili pri delu pod napetostjo in varnostjo pri delu nasplošno. Ko sem to opravil sem bil napoten do g.albina Steyerja, vodja tehnične dokumentacije, kjer sem dobil svojo mizo in svoj računalnik in kjer sem ko ni bilo terenskega dela, vnašal podatke v BTP (baza tehničnih podatkov). Dvomesečna praksa mi je hitro minila in je bila nekakšen splošen pregled nad načinom dela v podjetju Elektro Maribor, saj bi za bolj temeljito spoznavanje potreboval veliko časa. Praksa mi je predstavljala zelo pomemben del študija, saj sem v praksi spoznal teoretična predavanja. Naučil sem se veliko stvari, ki mi bodo v pomoč na poti v prihodnost službovanja. Ob koncu se še zahvaljujem vsem sodelavcem, ki so me lepo sprejeli v svoj kolektiv in mi kakorkoli pomagali v tem času, še posebej pa gre zahvala mentorju. 26