KATETERIZACIJA SRCA IN KORONARNA ANGIOGRAFIJA (INFORMACIJE IN NAVODILA ZA BOLNIKE PRED INVAZIVNIM SRČNIM POSEGOM) Zaradi vaših težav in zaradi dosedanjih izvidov so vam svetovali kateterizacijo srca. Namen te preiskave je pridobiti natančne anatomske datke o koronarnih arterijah in srčnih votlinah in oceniti funkcijo srčne mišice. To je trebno, da vam bomo lahko svetovali najustreznejše nadaljnje zdravljenje. Morda bo to srčna operacija, morda širjenje žile z balonskim katetrom, morda tudi samo zdravljenje z zdravili in splošnimi ukrepi. Pri nekaterih preiskovancih se celo izkaže, da je srce zdravo, kljub temu, da so prejšnji, manj natančni izvidi kazali na srčno bolezen. LA RCA RA LEHA AO aorta PA - pljučna arterija RCA desna koronarna arterija LV levi prekat LA levi preddvor RV desni prekat RA desni preddvor LEHA membna zožitev na RCA Slika 1: Anatomski prikaz srca Slika 2: Prikaz koronarnega žilja z zožitvijo na D koronarni arteriji IZVEDBA PREISKAVE Pred preiskavo morate biti najmanj 4 ure tešči in umiti. Na mestu kjer vam bodo uvedli kateter, morajo biti odstranjene dlake, ker sicer tega mesta ni mogoče dovolj očistiti. Zato vas bodo na tem mestu navadno v dimljah - obrili. Preden boste odšli v kateterizacijski laboratorij, vam bomo dali mirjevalo, v nekaterih primerih (pri nagnjenosti k okužbam) tudi zaščitni odmerek antibiotika. V kateterizacijskem laboratoriju vas bodo najprej pripravili na preiskavo. Razkužili vam bodo kožo okrog mesta uvajanja katetra in vas krili s sterilnimi pregrinjali. Na roke in noge vam bodo dali elektrode in vam tako kontrolirali 1
elektrokardiogram na monitorskem zaslonu. Med segom je včasih trebno dodajati predpisana zdravila, zato vam bomo uvedli vensko kanilo. Pred uvajanjem katetra bo zdravnik z injekcijo omrtvičil mesto uvajanja, da vas ne bo bolelo. Med preiskavo boste namreč budni in boste tudi sodelovali. Kateter je dolga tenka tanka cevka, skozi katero je mogoče meriti tlake (pritiske) v srčnih votlinah in žilah, leg tega pa skoznje vbrizgamo kontrastno sredstvo in s tem obarvamo ter slikamo notranjost koronarnih arterij in srčnih votlin. Potiskanje katetra skozi žile je vsem neboleče, ker v žilah in notranjosti srca ni čutnic za te dražljaje. Pojav bolečine v prsnem košu med segom je izraz bolezni in ne sega. Včasih bolnik pri prehodu katetra skozi srčni prekat začuti kakšen»preskok srca«ali kako drugo prehodno spremembo v srčnem ritmu. Med preiskavo vam bo zlasti pri slikanju zdravnik večkrat rekel, da vdahnete in zadržite sa in slikanju, da zakašljate. Po nekaterih slikanjih z večji količino kontrastne sredstva vas bo zajel občutek toplote, ki bo kakih 10 sekundah prešel. V primeru, da boste začutili kakršno koli spremembo (bolečino, slabost, ) v čutju morate takoj vedati zdravniku oz. prisotni ekipi. Radialna arterija Femoralna arterija Slika 3: Žilni pristop koronarnega katetra Slika 4: Kardiološki kateterski laboratorij 2
ŠIRJENJE KORONARNIH ZOŽITEV Z BALONSKIM KATETROM Eden od načinov zdravljenja koronarne bolezni je širjenje zožitve z balonskim katetrom. O koronarni bolezni govorimo, kadar se ena ali več koronarnih arterij (oziroma njihovih vej) zoži (ali celo zapre). Zaradi zožitve določen del srca ne dobiva dovolj krvi in s tem trpi manjkanje kisika, zaradi česar nastane bolečina v prsih (Angina pectoris, Stenokardija). Nevarnost napredovanja bolezni je lna zamašitev žile, to je nastanek srčnega infarkta z nekrozo dela srčne mišice in sledično oslabelo funkcijo srca. Uspešna PCI (perkutana koronarna intervencija) lahko nadomesti operacijo ali pa jo vsaj odloži. Za PCI se zdravnik lahko odloči že med preiskavo in z vašim privoljenjem nadaljuje seg, ali pa ga odloži in se za trebno intervencijo odloči glede na vaše težave in napredovanje bolezni. Postopek priprave in uvajanje katetrov je doben kot pri preiskovalni metodi. Zdravnik bo urabil kateter, ki ima na konici napihljiv balonček. Tega bo uvedel skozi zožitev, ga enkrat ali večkrat napihnil in s tem razširil zožitev. Med tem je možno, da boste čutili tesnobo v prsih. Po širjenju zožitve bo zdravnik novno slikal vaše koronarne arterije, da se bo prepričal o uspehu (normalnem pretoku krvi koronarni arteriji). V nekaterih primerih bo zdravnik urabil žilno ornico stent, ki ga vstavi na mesto zožitve, da razširjen del ostane stabilen. Slika 5: Zožena koronarna arterija Slika 6: Vstavitev balonskega katetra z žilno ornico (stent) PO POSEGU V primeru, da je bila opravljena le preiskava, vas bomo premestili na steljo, kjer bo zdravnik izvlekel katetre. Vstopnega mesta na žilah običajno ne šivamo, temveč krvavitev ustavimo s daljšanim pritiskom rok, ki traja okrog 15 min, nato rano prelepimo z obližem ali gazo in namestimo manjšo vrečo peska. V stelji morate mirovati in ležati z iztegnjeno nogo toliko časa, kolikor vam je naročil zdravnik. V tem času ne smete iti sami na stranišče (kličite medicinsko sestro, da vam bo dala sodo). Če kljub mnogim izkusom ne boste mogli urinirati, vam bomo uvedli začasni urinski kateter. V tem obdobju morate zaužiti tudi več tekočine, da se s tem izloči rentgensko kontrastno sredstvo. V primeru kakršnih 3
koli težav (bolečine v prsih ali ob vbodnem mestu, dušenje, spremembo srčnega utripa) morate takoj klicati medicinsko sestro, ki bo obvestila zdravnika. Po PCI vam katetrov (zaradi zdravil proti strjevanju krvi) ne bodo takoj izvlekli iz telesa, temveč bodo kratki katetri (pravzaprav uvajala, skozi katera so med preiskavo uvajali katetre) ostali na mestu. Izvlekli vam jih bodo šele čez nekaj ur ali naslednji dan. Ob izvleku uvajal vam bodo morali tiščati žilo še nekoliko dlje, kot je to bilo koronarografiji. Kmalu segu (čez dan ali dva) boste lahko odšli domov. Dobili boste navodila glede jemanja zdravil in preventivnih ukrev. V kratkem času boste lahko znova pričeli delati. V nekaterih primerih so seveda določene omejitve, ki vam jih bo razložil vaš zdravnik. Pri morebitni novitvi težav se morate takoj obrniti na zdravnika oz. na nujno medicinsko moč. Na splošno velja, da uspešna PCI vrne krvni obtok skozi obolelo žilo in obnovi dobro čutje bolnika. MOŽNI ZAPLETI Največkrat mine preiskava brez vsakršnih zapletov (komplikacij). Na 300 preiskav se zgodi, da pri premikanju katetra pride do motnje srčnega ritma, ki zahteva zdravniško intervencijo. Za tako intervencijo je vse pripravljeno in mine brez sledic. Vsak 100 preiskovalec nekoliko slabše prenaša kontrastno sredstvo in reagira nanj s slabostjo ali izpuščajem. Praviloma eno ali drugo zelo hitro mine. Vnetje ob vbodnem mestu (rdečina, bolečina) je izredno redko, saj ga preprečujemo z aseptično izvedenim segom. Pojav dplutbe (hematoma) v dimeljskem predelu je gostejši in je sledica sprememb na vašem žilju ali sledica jemanja določenih zdravil, zaradi česar je težje lnoma zapreti žilo s pritiskom. Pojav mine nekaj dneh ko se dplutba razgradi. Pomembno je, da se ne širi oziroma veča (zato vas opazujemo) in če sami opazite spremembo takoj obvestite medicinsko sestro. V primeru, da se rana na vbodnem mestu ni dobro zaprla, ali se vam je zaradi premikanja novno odprla, lahko (redko) pride do krvavitve iz rane ali v dkožje (bolečina, nabrekanje kože). Sami te krvavitve ne morete ustaviti, zato takoj kličite medicinsko sestro. Resnejše komplikacije, kot so tvorbe krvnih strdkov in novna zamašitev žile ali stenta in z njimi vezane bolezenske spremembe so zelo redke. S hujšimi zapleti je računati pri bolnikih, ki so zelo bolni; seveda pa ravno njihova huda bolezen kljub temu zahteva preiskavo. Vsakokrat je korist teh preiskav veliko večja, kot pa je nevarnost komplikacij. Da bi se izognili zapletom, že prej vejte zdravniku, če ste nagnjeni h krvavitvam, če jemljete kako zdravilo, ki vpliva na strjevanje krvi, če ste alergični (zlasti na jod ali kakšna zdravila), če ste že imeli kake težave pri RTG slikanju s kontrastnim sredstvom, ali če se zdravite zaradi večane funkcije ščitnice Pripravila: Irena Blažič, dms v sodelovanju z: Natašo Černič Šuligoj, dr.med. Hrvojem Reschnerjem, dr.med. Loredano Mejak, dipl.upr.org. medicinskimi sestrami Kardiološkega oddelka SB Izola 4
PRIVOLITEV BOLNIKA V INVAZIVNO PREISKAVO SRCA IN NADALJNJE ZDRAVLJENJE BOLNIK: DATUM ROJSTVA: PREISKOVALNA METODA: METODA ZDRAVLJENJA: Zdravnik me je seznanil s predvideno preiskavo in možnim nadaljnjim zdravljenjem. Razložil mi je naravo sega, trebnost, korist, možnost tveganja in uspešnost. Razlago sem razumel(a) in imel(a) možnost dodatnih vprašanj. S dpisom trjujem, da so mi razložili in sem razumel(a) men te privolitve. Podpis: Datum:
INVAZIVNI DIAGNOSTIČNI IN TERAPEVTSKI SRČNI POSEG (KLINIČNA POT) BOLNIK (nalepka) Datum rojstva: Naslov: Tel. številka: POSEG: Nujnost: Lečeči kardiolog: programski (ambulantni) nujni (bolnišnični) DIAGNOZA - indikacija za seg: STEMI NSTEMI NAP AP valvularna bolezen DKM drugo: Iztisni delež levega prekata (UZ, CTA): Spremljajoče bolezni: Diabetik: NE DA (dieta, tablete, insulin) Zdravila za diabetes: Ostala zdravila: Antikoagulantna terapija: PREISKAVE: OBVEZNE PREISKAVE: hemogram, DKS, SR; KS, kreatinin, sečnina, K, Na, Cl, Ca, P, urat; LDH, CPK, AST, ALT, Gama GT, AF, bilirubin, amilaza; lipidogram; PČ, PTČ; urin SW krvna skupina, RH faktor, markerji za Hepatitis, HIV in Lues EKG, RTG P/C PA, spirometrija, NEOBVEZNE PREISKAVE (odkljukaj kar že ima, prečrtaj netrebno): UZ srca, Doppler vratnih arterij, Obremenitveno testiranje, CT koronarografija Scintigram srca, Holter PREISKAVE NA FOKUSE: ginekolog otolog stomatolog (ortopan) ZDRAVILA na dan sega: PREMEDIKACIJA: NE: dolgodelujoči nitrati in β blokatorji Apaurin 5 mg tbl ZDRAVNIK, ki je informiral bolnika: PRIVOLITEV za seg: DA Podpis: ZDRAVNIK, ki je pregledal izvide: Podpis:
PRIPRAVA BOLNIKA NA POSEG DODATNA (zdravnikova) NAVODILA PRED POSEGOM: Ev. preiskave: Antibiotična zaščita: Infuzijska tekočina: Zdravila dodatna: LIST ZDRAVSTVENE NEGE Bolnik: Datum rojstva: Oddelek: Soba: Tel. teža: Višina: Obseg pasu: Datum in ura sega: NAČRT ZDRAV. NEGE PRED, MED IN PO POSEGU Bolnik je tešč Datum: D P N Datum: D P N Datum: D P N (4 ure pred segom) Bolnik je obrit (dimeljski predel) Bolnik je umit Vrednost KS pri sladkornih bolnikih Dokumentacija, peščena vrečka Premedikacija Vstavitev i.v. kanile Odstranitev i.v. kanile Opazovanje vbodnega mesta Namestitev kisikovega sistema Vstavitev urinskega katetra Preveza rane oz. menjava obliža
POSTOPKI IN NAVODILA MED POSEGOM Priprava bolnika vbodno mesto: femoralno radialno Preiskava: koronarografija ventrikulografija aortografija desna kateterizacija drugo: Poseg: PCI balonsko širjenje PCI balonsko širjenje s stentiranjem PCI elektivno stentiranje Drugo Aplikacija kisika: Infuzija: Zdravila: Ev. komplikacije med segom: Postopki zaradi komplikacij: Odstranitev žilnega uvajala: šivanje perclose zapiranje - angioseal Drugo: OPRAVILA IN NAVODILA PO POSEGU Predvidena zaužita tekočina: 2 litra v 8 urah količina: l v urah Odstranitev žilnega uvajala ob: takoj urah oz. ob ACT >160 Peščena vrečka: 4-6 ur segu oz. Bolnik lahko vstane: ur segu oz. naslednji dan zjutraj oldan zvečer EKG ob prsni bolečini da Analgetik (bolečine zaradi ležanja): Dodatna zdravila: Infuzijska tekočina zdravila: Dodatne preiskave: Drugo: PREMESTITEV: na oddelek v EIIT NADALJNJI PREDVIDENI UKREPI PRI BOLNIKU: (predlog interventnega kardiologa) glede na izvid zdravljenje ni trebno medikamentno zdravljenje kandidat za PCI kandidat za srčno operacijo treben konzilij
OPAZOVANJE BOLNIKA IN MERJENJE VITALNIH ZNAKOV VRSTA OPRAVILA DATUM URA pred segom (na odd.): ob prihodu na odd.. 15 min 30 min. 60 min 2 urah 4 urah Naslednji dan Krvni tlak Pulz Sat. O2 Tel. tem. (odstopanje) Frekvenca dihanja (odstopanje) Rana (suha, rosi, krvavi) Hematom: 1.ne; 2. da se ne širi; 3. da se širi Ev. hematom - širina v cm: Stenokardija (DA = X) glej list stenok.) Vazovagalna reakcija Odvajanje urina (beleženje) Urinski kateter* Ev. zapleti segu * V primeru, da bolnik ne zmore urinirati, se je trebno dogovoriti za vstavitev urinskega katetra.