OBČINA ŽALEC NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB POPLAVAH (predlog osnutek) Odobril Sprejel ODGOVORNA OSEBA DATUM PODPIS Poveljnik CZ PUNGARTNIK DUŠAN Župan POSEDEL LOJZE Skrbnik KOČEVAR MARJETA Datum: 24.08.2006 Številka: 846-00-0004/2006-210
Poplave 2 KAZALO Zap. št. Vsebina Stran 1. Nesreča- poplave 3 2. Značilnosti nesreče 3 2.1. O poplavah iz ocene ogroženosti 3 2.2. Poplavno območje 4 2.3. Stopnja ogroženosti 8 2.4. Verjetnost nastanka verižnih nesreč in motenj 9 3. Obseg načrtovanja 9 3.1. Temeljne ravni načrtovanja 9 3.2. Načela zaščite, reševanja in pomoči 10 4. Koncept zaščite, reševanja in pomoči 11 4.1. Zamisel izvedbe zaščite in reševanja 11 4.2. Uporaba načrta 12 5. Sile in sredstva ter razpoložljivi viri 13 5.1. Pregled organov in organizacij, ki sodelujejo pri izvedbi nalog ZRP 13 5.2. Materialno tehnična sredstva za izvajanje načrta 13 5.3. Predvidena finančna sredstva 13 6. Opazovanje, obveščanje in alarmiranje 14 6.1. Opazovanje nevarnosti poplav 14 6.2. Obveščanje pristojnih organov 14 6.3. Alarmiranje in obveščanje javnosti 15 7. Aktiviranje sil in sredstev 15 7.1. Aktiviranje organov vodenja 15 7.2. Aktiviranje sil in sredstev 15 8. Upravljanje in vodenje zaščite, reševanja in pomoči 16 8.1. Splošna določila 16 8.2. Pristojnosti in pooblastila 18 8.3. Zveze 19 9. Ukrepi in naloge zaščite, reševanja in pomoči 20 9.1. Zaščitni ukrepi 20 9.2. Naloge in izvajalci zaščitnih ukrepov 20 9.3. Ukrepi za reševanje in pomoč 21 9.4. Naloge in izvajalci ukrepov za reševanje in pomoč 22 10. Osebna in vzajemna zaščita 23 10.1. Načelne usmeritve 23 10.2. Napotki občanom ob poplavi 23 10.3 Pojasnilo kratic in okrajšav 25 11. Seznam prilog in dodatkov 26
Poplave 3 1. NESREČA - POPLAVE 2. ZNAČILNOSTI NESREČE 2.1. O POPLAVAH IZ OCENE OGROŽENOSTI 1 Poplave in povodnji se običajno pojavijo zaradi izredno močnih ali dolgotrajnih padavin, naglega taljenja snega ali medsebojnega skupnega delovanja. Vzrokov za poplave je veliko. Temeljni vzrok so padavinske razmere, reliefne, geotektonske, kamninsko-pedološke, vegetacijske in druge naravno geografske značilnosti porečij. Ob tem pa k obsegu poplav v zadnjem času vse bolj prispevajo človekovi posegi v naravo. Poplave delimo glede na njihove značilnosti v več kategorij, na primer: hudourniške, dolinske ali kraške. Lahko so vsakoletne, periodične. Poplave se razlikujejo: - po tipu vodotoka (hudourniški, dolinski, ravninski, kraški), - glede na relief zemljišča (ježa, depresije), - po obsegu, - glede na jakost in razpostranjenost padavin, - glede na letni čas (jesenske, spomladanske, poletne), - po tipu visokovodnega vala, - po trajanju, - po pogostnosti (npr. 20 letne poplave), - glede na vrsto zemljišča in poplavljenih objektov. Poplave so tako eden izmed prevladujočih naravnogeografskih preoblikovalcev pokrajine. Pri 2-10 letnih vodah so ogrožene predvsem kmetijske površine in posamezne stanovanjske hiše, kjer je prebivalstvo, na podlagi dosedanjih izkušenj, pripravljeno na samopomoč in vzajemno pomoč do meje zmogljivosti obvladanja visokih voda. Pri 100 letnih poplavah je mogoče pričakovati škodo tudi v gosteje urbaniziranih naseljih občine. Do poplav lahko pride tudi zaradi zajezitve vodotokov zaradi plazov in poznejše spontane sprostitve zajezitve. Vzroke za hude poplave lahko najdemo 2 v: 1. hitrejšem odtoku površinskih voda zaradi širitve pozidave in infrastrukture, 2. manj ugodnih klimatskih razmerah v zadnjem obdobju, 3. odlaganju raznih materialov in odpadkov v poplavnih območjih, 4. uradni ukinitvi vodnogospodarske dejavnosti od konca 80-ih let do nedavnega, 5. zdesetkanju rednih sredstev za vodnogospodarsko dejavnost v zadnjem desetletju. Skupni vzroki katastrofalnih poplav so 3 : 1 : Ocena ogroženosti pred poplavami, Občina Žalec, 2006 2 : Vodna ujma 1998 na vodnem območju Savinje in Sotle, Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, Izpostava Celje, marec 1999 3 : Ocena ogroženosti pred poplavo, Ministrstvo za obrambo Uprava RS za zaščito in reševanje, Internet
Poplave 4 padavine so razporejene v pasu, ki gravitira neposredno v naseljena območja pred pojavom ekstremnih padavin so poplavna območja že zelo namočena geološka sestava tal je slabo prepustna ali pa so tla zamrznjena regulacije in predvideni sistemi za zadrževanje vode še niso opravljeni poraščenost vodotokov je majhna zamašeni jezovi in mostovi. 2.2. POPLAVNO OBMOČJE Poplave se na posameznih vodotokih v Sloveniji pojavljajo v določenih časovnih presledkih. Glede na povratno dobo visokih voda ločimo naslednje poplavne linije: poplavne linije s povratno dobo pojavljanja visokih vod v obdobju do 5 let (pogoste poplave) poplavne linije s povratnimi dobami 10 do 20 let (10- do 20-letne poplave) poplavne linije s povratno dobo 50 let in več (katastrofalne poplave) Slika 1: Ogroženost občin zaradi poplav je predstavljena na naslednji karti. Žalec Iz karte izhaja, da ima občina Žalec veliko poplavno ogroženost. V občini Žalec poplavljajo reka Savinja ter potoki Ložnica, Artišnica in Pirešica. Njihova poplavna območja so: 1. Poplavna območja ob Savinji: - Območje južno od Zgornjih Roj, - Območje JV od Spodnjih Roj do naselja Vrbje, - Območje Vrbja, - Območje Dobriše vasi Petrovč, južno od železniške proge Celje Velenje, - Območje južno od Levca, del območja Petrovč 2. Poplavna območja na porečju Ložnice: - Območje med Ložnico do Arje vasi ter od Arje vasi do Levca, (www.urszr.si), 2006;
Poplave 5 - Območje severno od Podloga, Grušovelj, - Območje Gotovelj, Podvina, - Območje severno od Žalca do naselja Ložnica, - Širše območje Arje vasi, Drešinje vasi in severnega dela Levca nad cesto G1/5.
Poplave 6 3. Poplavna območja na porečju Artišnice: - Območje Zabukovice nad Minervo in nizvodno od vrtca v Zabukovici do naselja Griže, - Naselje Griže, pod pokopališčem in nizvodno od Limberka. 4. Poplavna območja ob potoku Pirešica: - Območje nizvodno od kamnoloma v Veliki Pirešici. Poplavna karta 2 :
Poplave 7 Sodeč po višini vodostajev voda v občini Žalec ob najhujših vodnih ujmah v porečju Savinje v času od 4. do 6. novembra 1998 ima Savinja 50 100 letno povratno periodo, Savinja pa 2-letno, kar pomeni, da se takšne višine vodostajev pojavljajo na vsakih toliko let. To prikazuje slika 2. Slika 2: Povratne dobe največjih pretokov nekaterih rek med 4. in 6. novembrom 1998 4 Žalec V Sloveniji so štirje osnovni tipi rečnih režimov 4 : A - snežni (nivalni) režim B - snežno-dežni (nivo-pluvialni) režim C - dežno-snežni (pluvio-nivalni) režim D - dežni (pluvialni) režim Slika 3: Tipi rečnih režimov v Sloveniji Snežni režim imata reki Mura in Drava. Zanj sta značilna po en maksimum in minimum. Vode so običajno nadpovprečno visoke aprila; najvišjo raven dosežejo pozno pomladi ter ostajajo take vse do julija. Snežno-dežni režim je značilen za vodotoke visokogorskega sveta in predgorja Slovenije (Julijske Alpe, Karavanke, Kobansko, Pohorje). Pri daljših vodotokih, ki imajo veliko zaledje v visokogorju, je značilnosti snežno-dežnega režima videti še daleč po njihovem toku navzdol; na 4 : Visoke vode v Sloveniji leta 1998, Janez Polajnar, Revija UJMA, letnik 1999
Poplave 8 Savi do sotočja Ljubljanice, na Soči do sotočja Idrijce in na Savinji do Nazarij. Značilni sta dve najvišji in dve najnižji ravni. Prva se pojavi pozno spomladi, praviloma maja ali celo junija, druga, novembrska, pa je ponavadi manjša. Za dežno-snežni režim je značilno, da je primarni višek aprila, lahko marca ali celo maja, sekundarni pa je vedno novembra, nato pa še decembra. Ta režim ima dve različici: celinsko, za katero je značilno, da je sekundarni višek manj izrazit, obdobje najnižje poletne vode pa traja do septembra. sredozemsko, pri kateri se običajno jesenski dežni maksimum združi z marčno-aprilskim, se mu zelo približa ali pa ga celo malenkostno preseže; ta vodni režim je značilen za vodotoke predalpskega hribovja, dinarsko-kraškega sveta in subpanonskega dela Slovenije; ima ga tudi Soča v spodnjem toku. Dežni režim je značilen za vodotoke v Primorju, zlasti Dragonjo, Rižano, Reko in Pivko. Vode postanejo visoke novembra in ostanejo take do aprila; najvišje so novembra. Občina Žalec sodi v dežno snežni tip rečnega režima. Sodi v povodje Savinje vodno območje Save 5. 2.3. STOPNJA OGROŽENOSTI Poplave lahko povzročijo škodo, ki jo uvrstimo v naslednje stopnje 6 : Preglednica 2: Stopnja, višina in opis škode ob poplavah VIŠINA ŠKODE OPIS ŠKODE 0 ni škode voda se je razlila po predvidenih naravnih poteh 1 minimalna poplavljene so travniške površine 2 majhna poplavljeni so posamezni objekti manjše vrednosti STOPNJA ŠKODE 3 srednja poplavljeno je večje število objektov manjše vrednosti ali posamezni objekti večje vrednosti 4 velika poplavljeno je večje število objektov večje vrednosti 5 zelo velika poplavljeni so manjši naseljeni kraji 6 katastrofalna poplavljeni so večji naseljeni kraji oz. deli gosto poseljenih mestnih naselij, industrijske cone ipd. Glede na višino škode lahko posamezne krajevne skupnosti občine tako razvrstimo v naslednje stopnje ogroženosti: 5 : ob poplavah na območju Zahodnoštajerske regije, Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Izpostava Celje, 2004, Internet (www.urszr.si), 2006 6 : Ocena ogroženosti pred poplavami, Ministrstvo za obrambo, Uprava za obrambo Celje, 1997;
Poplave 9 Preglednica 3: Stopnja ogroženosti glede na višino škode po krajevnih skupnostih Zap. Krajevna št. skupnost Kazalec ogroženosti 1. Galicija 2 2. Gotovlje 4 3. Griže 2-3 4. Levec 4 5. Liboje 1 6. Petrovče 4 7. Ponikva 0 8. Šempeter 5 9. Vrbje 6 10. Žalec 3 Občina Žalec ima skupno, glede na povzročeno škodo, stopnjo ogroženosti 3.2, kar pomeni nekoliko nad srednjo stopnjo. 2.4. VERJETNOST NASTANKA VERIŽNIH NESREČ IN MOTENJ Ob poplavi lahko pride do nastanka naslednjih verižnih nesreč in motenj: - izlitje nevarnih snovi iz sodov in druge embalaže, ki ni ustrezno zaščitena in skladiščena ter ekološke nesreče ob poplavi proizvodnih in skladiščnih prostorov podjetij, ki v svojem proizvodnem procesu uporabljajo nevarne snovi, - prevrnitev neustrezno sidranih cistern ali delno praznih cistern z naftnimi derivati in drugimi nevarnimi snovmi, - motnje in nesreče v cestnem prometu, - motnje in nesreče pri oskrbi z električno in toplotno energijo, plinom in s pitno vodo, - motnje v osnovni, zdravstveni, komunalni idr. oskrbi, - motnje, zastoje in nesreče v proizvodnih procesih podjetij zaradi neposredne poplavne ogroženosti ali posrednih učinkov poplav (izpad delovne sile, zgoraj naštete motnje, ekološke nesreče, delovne nesreče ipd.). 3. OBSEG NAČRTOVANJA 3.1. TEMELJNE RAVNI NAČRTOVANJA Temeljni načrt zaščite in reševanja je državni načrt, ki je podrobneje razdelan na regijski ravni za zahodnoštajersko regijo, ki ga izdela URSZR Izpostava Celje. Ta načrt se uskladi z regijskim načrtom zaščite in reševanja.
Poplave 10 JGS je dolžna izdelati operativni načrt za izvajanje nalog JGS v Občini iz tega načrta. Obrtniki, samostojni podjetniki in podjetja, osnovne šole in vrtci, ki so poplavno ogroženi in zato zainteresirani za protipoplavno zaščito v smislu ukrepov zaščite in reševanja, izdelajo lastne priprave in načrte (ali elaborate). V njih opredelijo predvsem lastno dejavnost ob poplavi (razširitev ali zmanjšanje temeljne dejavnosti, omejevanje ali prilagoditev dela in izvedb programov ipd.), ukrepanje v zaščitnem in reševalnem smislu (evakuacija, nastanitev, oskrba, tehnični idr.ukrepi iz svoje dejavnosti in v skladu s tem načrtom), zadolžene oz. odgovorne osebe ter sile in sredstva s katerimi razpolagajo za izvedbo predvidenih ukrepov. Empirično in hipotetično ocenijo tudi vrsto in količino sil in sredstev, ki jih bodo dodatno potrebovali za izvedbo ukrepov ZRP in ki naj bi jo zagotovil občinski ali državni sistem ZRP. Izvod načrta dostavijo Občini in so dodatek k temu načrtu 7. 3.2. NAČELA ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI Načelo preventive: vsakdo je dolžan spremljati razmere, po javnem alarmiranju ali pred njim izvajati preventivne in zaščitne ukrepe za preprečitev in zmanjšanje posledic nesreč, ki so v njegovi moči. Načelo postopnosti pri uporabi sil in sredstev: pri izvedbi ukrepov ZRP je vsakdo dolžan uporabiti najprej svoje sile in sredstva in le če te ne zadoščajo lahko iščejo pomoč občinskih sil. Če pa tudi slednje ne zadoščajo več, lahko poveljnik CZ in druge odgovorne osebe občine zaprosijo za pomoč regijski štab CZ in sosednje občine. Načelo pravice do varstva ob nesreči: vsakdo ima pravico do varstva pred nesrečami in njihovimi posledicami. Pri tem se upošteva načelo prednosti. Načelo prednosti: Prednost pred vsemi drugimi ukrepi ima reševanje človeških življenj. Pri zagotavljanju ukrepov ZRP, ki jih omogoča Občina glede na razpoložljive sile in sredstva ter razmere imajo prednost šole, vrtci, zdravstvene ustanove, ustanove varstva odraslih, individualno pa otroci, nosečnice, ostareli. Časovno prednost imajo neposredno ogroženi in prizadeti zaradi nesreče. O prioritetah odloča poveljnik CZ. Načelo pomoči: ob nesreči je vsakdo dolžan pomagati po svojih močeh in sposobnostih. Vsaka pomoč je načeloma brezplačna. Načelo javnosti: Občina zagotavlja opozarjanje in obveščanje javnosti preko sistema javnega alarmiranja in elektronskih medijev. Načelo obveznega izvajanja odločitev: Vodenje ZRP temelji na obveznem izvajanju odločitev organov, pristojnih za vodenje Civilne zaščite in drugih sil za ZRP. 7 : Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja, Uradni list RS, št.: 3/02, 3., 11. in 13. člen
Poplave 11 4. KONCEPT ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI 4.1. ZAMISEL IZVEDBE ZAŠČITE IN REŠEVANJA Slika 1: Zamisel izvedbe zaščite in reševanja Aktivnosti pred poplavo: NEVARNOST POPLAV (Občani, pripadniki sistema ZiR ) OBVEŠČANJE ODGOVORNIH OSEB IN IZVAJALCEV (ReCO, odg. oseba Občine) SKLIC ŠTABA ZA CIVILNO ZAŠČITO (Preverjanje dosegljivosti) (Samosklic, Občina) Ne da PREVERJANJE PODATKOV, PRIPRAVA NA ALARMIRANJE IN ALARMIRANJE (OŠCZ) ZAVAROVANJE OGROŽENIH LOKACIJ (JGS) EVAKUACIJA, NASTANITEV, OSKRBA (OŠCZ, JGS) DRUGE PRIPRAVLJALNE IN PREVENTIVNE AKTIVNOSTI (Posebne zadolžitve) Ne POPLAVA 2. Da
Poplave 12 Aktivnosti po razlitju: 2. OBVEŠČANJE ODGOVORNIH OSEB IZVAJALCEV (OŠCZ) ORGANIZIRANJE ŠTABA CZ TER VZPOSTAVITEV KOORDINACIJE Z JAVNO GASILSKO SLUŽBO (OŠCZ) AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV ZA ZRP (OŠCZ) IZVAJANJE AKTIVNOSTI REŠEVANJA IN POMOČI (Razni izvajalci) SPREMLJANJE STANJA PO POPLAVI (OŠCZ, Poverjeniki, vodje enot, mediji) PREKLIC AKTIVNOSTI ZRP (OŠCZ, vodje enot, poverjeniki CZ) POROČILA (Vodje intervencij, vodje enot, OŠCZ) 4.2. UPORABA NAČRTA Načrt se aktivira po odločitvi poveljnika CZ in poveljnikov PGD oz. takrat, ko pride do nevarnosti poplavljanja vodotokov. Slednje ocenijo odgovorne osebe občine in vodstvo JGS samostojno, na podlagi izkušenj in poznavanja okolja.
Poplave 13 5. SILE IN SREDSTVA TER RAZPOLOŽLJIVI VIRI 5.1. PREGLED ORGANOV IN ORGANIZACIJ, KI SODELUJEJO PRI IZVEDBI NALOG ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI: 1. JGS Občine; P 2: Gasilci 2. Civilna zaščita Občine: OŠCZ, poverjeniki, služba za podporo; P 3: Civilna zaščita 3. Pogodbeni izvajalci nalog ZRP z gradbeno mehanizacijo, za prehrano, za začasno nastanitev; P 4: Pogodbe z izvajalci nalog ZRP 5.2. MATERIALNO TEHNIČNA SREDSTVA: 1. JGS Občine; P 2: Gasilci 2. Civilna zaščita Občine: OŠCZ, poverjeniki, služba za podporo, tehnično reševalna enota; P 5: Materialno tehnična sredstva civilne zaščite 3. Pogodbeni izvajalci nalog ZRP z gradbeno mehanizacijo, za prehrano, za začasno nastanitev; P 7: Podjetja, zavodi, organizacije 5.3. PREDVIDENA FINANČNA SREDSTVA: SPLOŠNO O FINANCIRANJU: Finančna sredstva so z letnim proračunom Občine načrtovana za vse izvajalce nalog ZRP za izvajanje aktivnosti, kot so redna dejavnost, usposabljanja, opremljanje, vaje, nadomestila plač, stroški udeležbe. Sem sodi tudi pokritje stroškov operativnega delovanja enot in služb CZ, pogodbenih izvajalcev in drugih operativnih sestavov ZRP. Pri financiranju delovanja občinskih sil ZRP velja načelo, da pokritje stroškov njihovega delovanja zagotavlja tisti, ki jih je aktiviral.
Poplave 14 Posebni stroški delovanja sestavov ZRP ob velikih in katastrofalnih nesrečah ter njihove uničene in poškodovane opreme se pokrivajo iz sredstev rezerv proračunov Občine in Republike Slovenije oz. iz posebnih sredstev za delovanje sestavov ZRP ob posamezni nesreči, ki jih zagotavlja Republika Slovenija. Stroškovniki, računi ter druga dokazila in zahtevki se v najkrajšem možnem času dostavijo štabu CZ v verifikacijo. PGE Celje je za izvajanje nalog ZiR: 1. ob nesrečah z nevarnimi snovmi, 2. tehničnega reševanja ob nesrečah v cestnem prometu, 3. ob nesrečah na tekočih in stoječih vodah, ki so javno dobro s katerim upravlja država ter 4. nalog širšega pomena, pooblaščeno 8 in zato dodatno sofinancirano s sredstvi državnega proračuna po merilih, ki jih določi URSZR. Sem ne sodi kritje stroškov za neintervencijske naloge transporta, odstranitve in uničenja odpadnih n/s, ki so bile najdene ali udeležene v nesreči! POSEBNOSTI: JGS se z letnim proračunom Občine zagotavljajo sredstva za celovito delovanje v skladu s pogodbo o financiranju JGS. 6. OPAZOVANJE, OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE 6.1. OPAZOVANJE NEVARNOSTI POPLAV Opazovanje in spremljanje vodostajev temelji na sodelovanju krajanov, ki živijo ob strugah vodotokov, ki svoja opažanja in ugotovitve ob nevarnostih poplavljanja sporočajo v ReCO. Občina nima lastnega monitoringa, podatki o vodostaju rek ministrstva za okolje in prostor pa ne zadostujejo za trenutno izdelavo operativne ocene ogroženosti pred poplavo. 6.2. OBVEŠČANJE PRISTOJNIH ORGANOV Občani o grožnjah poplav obvestijo ReCO (tel. št. 112). Po prejetih obvestilih ReCO o povečani poplavni nevarnosti o tem obvesti župana občine Žalec in poveljnika CZ občine Žalec. Slednja odločata o nadaljnjem obveščanju članov štaba CZ Občine Žalec in ostalih odgovornih oseb izvajalcev nalog ZRP in o obveščanju javnosti preko medijev. P 8: Telefonski imenik ZRP 8 : Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil ZRP, Uradni list Republike Slovenije št. 22/99;
Poplave 15 6.3. ALARMIRANJE IN OBVEŠČANJE JAVNOSTI O alarmiranju odloča poveljnik CZ Občine Žalec. Ukaz za alarmiranje prenese neposredno na matično PGD ali pa posredno preko ReCO. O alarmiranju vsakokrat obvesti ReCO. Tekoče obveščanje javnosti pred, med in po poplavi izvajajo medijske hiše: STV Žalec, Radio Tempo Polzela, Radio Celje, Radio Bakla in Radio Fantasy. Navodila, opozorila in obvestila, pomembna za javnost, poveljnik CZ posreduje medijem. P 8: Telefonski imenik P 9: Pregled alarmnih siren 7. AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV 7.1. AKTIVIRANJE ORGANOV VODENJA O aktiviranju organov vodenja Občine odloča župan ali poveljnik CZ oz. njegov namestnik. O aktiviranju odgovornih oseb posameznih izvajalcev nalog zaščite in reševanja odločajo poveljnik CZ oz. njegov namestnik. 7.2. AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV O aktiviranju sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč po sklicu štaba CZ odloča poveljnik CZ v dogovoru z vodstvom GPO. GPO se lahko tudi samoaktivira ob zaznavanju nevarnosti poplavljanja. P 3: Civilna zaščita P 5: Materialno tehnična sredstva civilne zaščite P 8: Telefonski imenik P 10:Mobilizacijska zbirališča Načini aktiviranja: 1. Telefon (žični, GSM), 2. Samosklic, 3. Pozivniki (ZARE, Nokia) preko ReCO (za JGS), 4. Kurirji CZ, 5. Javno alarmiranje, 6. Izvzem/izvoz MTS CZ iz skladišča in MTS javne gasilske službe.
Poplave 16 8. UPRAVLJANJE IN VODENJE ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI 8.1. SPLOŠNA DOLOČILA Operativno strokovno vodenje sil za zaščito, reševanje in pomoč ob nesreči v Občini se organizira in izvaja kot enoten sistem. Intervencijo vodi vodja intervencije, ki je praviloma vodja gasilske intervencije oz. enote. Ko se aktivira Civilna zaščita mora delovanje vseh enot, služb in operativnih sestavov za zaščito in reševanje biti v skladu z usmeritvami poveljnika Civilne zaščite oz. vodje intervencije. Ob katastrofalnih nesrečah, ko se intervencije izvajajo na večih mikrolokacijah, poveljnik CZ v koordinaciji s poveljnikom GPO, določi vodje intervencij na posameznih mikrolokacijah. Pri tem vodja intervencije vodi in koordinira delovanje vseh reševalnih in drugih sestavov za ZRP, ki so aktivirani za reševanje na njihovi mikrolokaciji (poklicni, prostovoljni, CZ, idr.). Vse operativne gasilske enote lahko s soglasjem župana opravljajo naloge gašenja in reševanja ob požarih ter drugih nesrečah tudi izven območja občine. V tem primeru stroške udeležbe krije Občina. Če pri zaščiti, reševanju in pomoči sodelujejo vojaške enote, njihovo delovanje vodijo vojaški poveljniki v skladu z usmeritvami poveljnika CZ Občine oz. vodje intervencije. Policija organizira in opravlja svoje naloge pri zaščiti, reševanju in pomoči ob veliki nesreči v skladu z usmeritvami poveljnika CZ Občine, ob manjši nesreči, ko ni potrebe za aktiviranje CZ, pa z vodjem intervencije. Za operativno vodenje in usmerjanje sil za zaščito, reševanje in pomoč v podjetjih, zavodih in organizacijah, njihov organ upravljanja imenuje poveljnika CZ ali poverjenika CZ ter organizira enote in službe CZ v skladu z merili za organiziranje, opremljanje in usposabljanje sil ZRP, ki jih izda vlada RS. Svoje delovanje ob nesreči koordinirajo s poveljnikom CZ Občine ali vodjo intervencije. Naloge posameznih izvajalcev so: JGS: 1. Izvaja vse naloge ZRP ob požarih v skladu s pravili stroke, 2. Sodeluje in pomaga pri oskrbi s pitno vodo, 3. Sodeluje in pomaga pri izvedbi ukrepov ZRP ob poplavah, 4. Sodeluje ali izvaja zavarovanje lokacije in/ali območja nesreče ter infrastrukturnih naprav in napeljav ob poplavah, 5. Organizira ali sodeluje pri izvedbi takojšnjega začasnega umika prizadetih in ogroženih ljudi, živali in premoženja, 6. Izvaja določene naloge tehničnega reševanja ob poplavah, 7. Izvaja splošno reševalne naloge ob poplavah, 8. Sodeluje in pomaga pri izvajanju intervencijske sanacije in pri odpravi drugih posledic poplav.
Poplave 17 Zavod za zdravstveno varstvo Celje: 1. Nadzor kvalitete pitne vode ter izdaja dezinfekcijskih sredstev in navodil za dezinfekcijo, 2. Določene naloge kemične zaščite, 3. Sodelovanje z OŠCZ ob poplavah. Javno komunalno podjetje Žalec: Izklop vodovoda in vzdrževanje sistemov za oskrbo s pitno vodo; Vzdrževanje javnega kanalizacijskega sistema. VOC Celje in Cestno podjetje Celje: 1. Zavarovanje neprevoznih odsekov in označitev obvozov ob poplavah, 2. Postavitev cestnih zapor. Policija: 1. Urejanje prometa ob poplavah, 2. Zavarovanje lokacije nesreč, 3. Sodelovanje z OŠCZ ob poplavah. Območno združenje Rdečega križa: 1. Sodelovanje z OŠCZ ob poplavah pri zagotavljanju oskrbe prizadetega prebivalstva. Pogodbeni izvajalci gradbene stroke 9 : 1. odstranjevanje naplavin, zajezitev in drugih posledic poplav, 2. gradbeno tehnični posegi v prostoru po navodilu poveljnika CZ. Pogodbeni izvajalci za zagotovitev prehrane 9 : 1. Priprava prehrane za potrebe sistema zaščite in reševanja, Pogodbeni izvajalci za začasno nastanitev 9 : 1. Začasna nastanitev in osnovna oskrba ogroženih in prizadetih občanov, Pogodbeni izvajalci za evakuacijo in prevoze 9 : 1. Izvedba prevozov ljudi za potrebe sistema zaščite in reševanja P 5: Pogodbe z izvajalci nalog ZRP Društvo radioamaterjev Žalec: 1. Aktiviranje radioamaterskega kodeksa»aron«, 2. Zagotavljanje radioamaterskih zvez za potrebe štaba CZ in občinskega sistema ZiR ob poplavah v primerih odpovedi obstoječih telekomunikacij; Slovenska vojska: 1. Splošno reševalne naloge ZRP Medijske hiše: Radio Bakla, Radio Tempo, STV Žalec, Radio celje, Radio Fantasy 9 : Sklep župana o določitvi in organiziranju enot, služb in drugih operativnih sestavov za zaščito, reševanje in pomoč v občini Žalec, št. 84605/00002/2000 0002 09 z dne 30.6.2000;
Poplave 18 1. Obveščanje javnosti 8.2. PRISTOJNOSTI IN POOBLASTILA Vodenje intervencije: - Intervencijo na posamezni mikrolokaciji vodi vodja operativne enote ZRP; praviloma je to vodja enote matičnega PGD. Intervencijo vodi z obstoječimi oz. razpoložljivimi silami in sredstvi. Vodi in koordinira aktivnosti vseh reševalnih sestavov ZRP. - Ob zelo velikih nesrečah, ko se izvajajo aktivnosti ZRP na večih mikrolokacijah in če primanjkuje vodij intervencij lahko poveljnik CZ v dogovoru z JGS posebej določi vodjo intervencije, praviloma pa so to vodje enot in služb ZRP. - Vodja intervencije ob nesreči praviloma oceni škodo, ki ne presega 100.000 EUR v tolarski protivrednosti 10 v skladu s predpisi o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja 11. - Če začetna intervencija zahteva druge in dodatne sile in sredstva iz sistema ZiR, jih vodja intervencije lahko zahteva od poveljnika CZ Občine. Če intervencija terja večja ali velika dodatna finančna sredstva ali pa bo intervencija posledično povzročila večje ali velike stroške, mora vodja intervencije predhodno pridobiti soglasje od poveljnika CZ oz. od župana. Ocenjevanje škode: - Za ocenjevanje škode so pristojne občinska, regijska in državna komisija za oceno škod ob naravnih in drugih nesrečah na podlagi Uredbe 8. - Če je ob nesreči oškodovana lokalna skupnost mora občinska komisija za oceno škod ob naravnih in drugih nesrečah zbrati dokazila o poškodovani in uničeni opremi ZRP, ki je posledica intervencij ob nesreči ter o škodi zaradi nesreče po metodologiji, ki jo določa Uredba 8, razen, če URSZR ne odloči, da bo škodo ocenila regijska komisija. Oceno škode mora predložiti v pregled in potrditev regijski komisiji za oceno škode ob naravnih in drugih nesrečah. Poveljnik CZ Občine lahko zaprosi za vojaško pomoč preko ReCO. Policijo o nesreči obvesti ReCO ali vodja intervencije. Poveljnik CZ in vodja intervencije imata posebna pooblastila 12 v primerih, ko ne moreta drugače zavarovati ljudi in premoženja ter zagotoviti izvajanje ZRP in sicer: 1. prepovesta dostop nepooblaščenim osebam na kraj nesreče, 2. prepovesta promet mimo tega kraja, 3. odredita umik ljudi, živali in premoženja iz ogroženih objektov in območij, 4. odredita vstop v stanovanje, 5. odredita uporabo določenih sredstev zvez oz. njihovo vzpostavitev, 6. odredita odstranitev ovir, ki onemogočajo uspešno intervencijo, 7. odredita uporabo tujega prevoznega sredstva za prevoz poškodovanih oseb oz. potrebnih sredstev za ZRP, 8. odredita obvezno sodelovanje državljanov pri reševanju v skladu z njihovimi sposobnostmi in sredstvi, ki so primerna za reševanje, 9. odredita uporabo tujega zemljišča za izvajanje ZRP, 10 : Uredba o metodologiji za ocenjevanje škode; Uradni list RS št. 67/03; 11 : Uredba o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja; Uradni list RS št. 45/97; 12 : Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, Uradni list št. 51/06
Poplave 19 10. odredita porušitev objekta oz. posek drevja Posebna pooblastila se lahko uporabijo in smejo trajati le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno. 8.3. ZVEZE 8.3.1. OSNOVNE IN DODATNE ZVEZE Osnovni zvezi med ReCO, OŠCZ in vsemi izvajalci ukrepov zaščite, reševanja in pomoči (gasilci, enote in službe CZ, podjetja in pogodbeni izvajalci, policija, vojska, Elektronski mediji) sta telefonska in radijska. Vrsta zveze je odvisna od trenutne situacije razpolaganja s sredstvi zvez, stanja telekomunikacij in posledic nesreče. Vrsto zvez, po potrebi, določi poveljnik CZ v dogovoru z GPO. Prehod na delovni kanal odredi vodja intervencije. Kot dodatna možnost zvez se štejeta telefax in elektronska pošta, kot opcija ob odpovedi osnovnih zvez ali kot njihova dopolnitev. Za namen mobilizacije se lahko, ob odpovedi telefonskih linij, uporabijo tudi kurirji CZ. V primeru mobilizacije je kurirski sistem pozivanja lahko tudi osnovni. P 8: Telefonski imenik ZRP P 11: Navodilo za uporabo radijskih zvez 8.3.2. INFORMACIJSKI CENTER Štab CZ Občine po potrebi oblikuje informacijski center za kar zagotovi ustrezno lokacijo in dodatno telefonsko številko, ki se objavi preko elektronskih medijev. Za delo na tej linij se zadolži Služba za podporo. Naloge informacijskega centra: - Posredovanje informacij in podatkov o posledicah nesreč in drugih razmer ter dajanje napotkov prebivalcem na prizadetem območju, - Zbiranje, obdelava in posredovanje podatkov o mrtvih in poškodovanih, - Dajanje pomoči preživelim pri vzpostavitvi stikov s svojci, - Dajanje pomoči pri nastanitvi in oskrbi nepoškodovanih in svojcev, - Dajanje psihološke pomoči prizadetim in svojcem žrtev. 8.4.3. IZPAD VSEH ZVEZ Ob izpadu vseh razpoložljivih vrst komunikacij se aktivirajo radioamaterji za vzpostavitev radioamaterskih zvez. Za aktiviranje je zadolžen poveljnik CZ občine Žalec, v primeru njegove odsotnosti, pa njegov namestnik.
Poplave 20 9. UKREPI IN NALOGE ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI 9.1. ZAŠČITNI UKREPI OBVEŠČANJE, OPOZARJANJE, ALARMIRANJE EVAKUACIJA NASTANITEV IN OSKRBA TEHNIČNI UKREPI ZA ZAŠČITO PRED POPLAVAMI POSEBNI PREVENTIVNI TEHNIČNI UKREPI 12 9.2. NALOGE IN IZVAJALCI ZAŠČITNIH UKREPOV ZAŠČITNI UKREP NALOGE IZVAJALCI OBVEŠČANJE OPOZARJANJE ALARMIRANJE Zbiranje podatkov o nevarnosti poplave Obveščanje organov in organizacij, ki vodijo in izvajajo ZRP Obveščanje javnosti Poročanje Priprava opozoril in navodil o ravnanju ob poplavah Posredovanje opozoril Alarmiranje Izdajanje navodil za izvajanje zaščitnih ukrepov glej 6.točko OŠCZ glej 6.3. točko
Poplave 21 EVAKUACIJA, NASTANITEV, OSKRBA D 2: Evakuacija, nastanitev, oskrba TEHNIČNI UKREPI POSEBNI PREVENTIVNI TEHNIČNI UKREPI 12 Črpanje vode iz določenih kletnih etaž Nadzor kvalitete pitne vode Postavitev cestnih zapor Odstranitev ovir, ki onemogočajo uspešno intervencijo Uporaba tujega zemljišča za izvajanje ZRP Vstop v stanovanje JGS Zavod za zdravstveno varstvo Celje VOC Celje in Cestno podjetje Celje JGS 13 Vodja intervencije Poveljnik CZ, namestnik 9.3. UKREPI ZA REŠEVANJE IN POMOČ REŠEVANJE OB POPLAVAH UREJANJE PROMETA OSKRBA POSEBNI TEHNIČNI UKREPI ZA REŠEVANJE IN POMOČ 12 13 : Glej točko 8.1.
Poplave 22 9.4. NALOGE IN IZVAJALCI UKREPOV ZA REŠEVANJE IN POMOČ DEJAVNOST NALOGE IZVAJALCI REŠEVANJE OB POPLAVAH UREJANJE PROMETA OSKRBA OSKRBA Reševanje na vodi Črpanje vode iz kletnih prostorov Pomoč reševalnim ekipam v MTS in delovni sili Spremljanje stanja prometnih komunikacij Izdajanje obvestil in navodil o prevoznosti, uporabnosti in stanju prometnih komunikacij Zavarovanje neprevoznih odsekov in označitev obvozov Urejanje prometa na obvoznih odsekih in (pre)obremenjenih cestnih lokacijah Čiščenje cest Kontrola pitne vode in izdaja dezinfekcijskih sredstev in navodil za dezinfekcijo Oskrba s pitno vodo Zagotovitev nujne oskrbe z osnovnimi živili Oskrba reševalnih ekip s prehrano in MTS Zagotovitev druge logistične oskrbe reševalnim enotam Objava urgentnih telefonskih linij za storitve: - črpanje vode, dostava pitne vode, - črpanje in nevtralizacija naftnih derivatov, - zasilna nastanitev ogroženih Enota za reševanje na vodi JGS OŠCZ OŠCZ Poverjeniki CZ JGS OŠCZ ReCO Radijski mediji 13 Cestno podjetje Celje, VOC Celje JGS Poverjeniki CZ Policija Cestno podjetje Celje, VOC Celje Zavod za zdravstveno varstvo Celje JGS OŠCZ Pogodbeni izvajalci 13 Pogodbeni izvajalci za prehrano 13 OŠCZ OŠCZ OŠCZ JGS
Poplave 23 POSEBNI TEHNIČNI UKREPI ZA REŠEVANJE IN POMOČ 12 Oskrba in pomoč ostarelim, ki si sami ne morejo zagotoviti ZRP Odstranitev ovir, ki onemogočajo uspešno intervencijo Uporaba tujega zemljišča za izvajanje ZRP Vstop v stanovanje OŠCZ Poverjeniki CZ JGS Vodja intervencije Poveljnik CZ, namestnik 10. OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA 10.1. NAČELNE USMERITVE Občani samoiniciativno ali na alarmni znak za nevarnost poplav pričnejo z izvajanjem osnovnih zaščitnih ukrepov za zaščito premičnega premoženja, kamor sodijo: - evakuacija materialnih dobrin iz kletnih etaž, - umik vozil ter večjega in vrednejšega premičnega premoženja s poplavnega območja, - obveščanje OŠCZ o situaciji in problematiki v njihovem bivalnem okolju, - pomoč bližnjim in sosedom, ki so pomoči potrebni, - umik ljudi (predvsem otrok, starejših, obolelih) na varno, - spremljanje razvoja poplav (osebno, preko medijev) in priprava na poplavo (glej navodila občanom ob poplavi). Podjetja s svojimi zaposlenimi ravno tako samoiniciativno ali na alarmni znak za nevarnost nesreče pričnejo z izvajanjem osnovnih zaščitnih ukrepov za zaščito premoženja: - evakuacijo zalog, arhivov, premičnih dobrin za proizvodnjo in transport ipd. iz ogroženega območja ali v višja nadstropja, - obveščanjem OŠCZ o situaciji in problematiki v njihovem delovnem okolju. Pri izvedbi ukrepov reševanja in pomoči si občani in podjetja najprej z lastnimi sredstvi in po svojih možnostih poskušajo pomagati ter odpraviti posledice poplave v lastnih objektih ter v okolici. Če potrebujejo dodatno pomoč o tem obvestijo OŠCZ ali območnega poverjenika CZ. 10.2. NAPOTKI OBČANOM OB POPLAVI Kako ravnamo ob poplavi A. Ukrepi pred poplavo Imejte pripravljen prenosni radio, žepno svetilko in rezervne baterije.
Poplave 24 Če prebivate v predelu, kjer so možne poplave in nanje kažejo tudi razmere (dolgotrajno deževje, neurje, močna odjuga, neposredno po letalskem napadu), vključite radijski sprejemnik in spremljajte poročila hidrometeorološke službe in navodila pristojnih štabov Civilne zaščite. Iz nižjih prostorov in kleti umaknite hrano, premičnine, dokumente, denar in druge dragocenosti v višje prostore zgradb. Napolnite posode s pitno vodo, saj obstaja možnost motene preskrbe z vodo. Živino umaknite v višje ležeče predele in ji pripravite začasno bivališče. Če imate čas, namažite strojno opremo, ki je ne morete umakniti pred vodo, pospravite dvorišče in zavarujte predmete, ki jih voda lahko odplavi. Če je vaš dom na območju, kjer lahko poplavna voda poplavi celotno zgradbo, pravočasno evakuirajte vse dobrine na varno območje k sosedu ali sorodniku.če za to nimate časa, vzemite s seboj najnujnejše stvari (denar, dokumente, nekaj obleke) in umaknite ali pa vsaj odvežite oziroma spustite živino in se umaknite nad območje, ki ga lahko doseže voda. Preden zapustite dom, izklopite elektriko, plin in vodovod. B. Ukrepi med poplavo Če se vam ni uspelo umakniti in ste ostali na poplavljenjem območju, se umaknite v višje predele stavbe in kličite na pomoč, ponoči pa si pomagajte s primernimi svetili, da vas bodo reševalci lažje našli. Ob sebi imejte tudi kak predmet, ki dobro plava in se ga lahko oprimete (avtomobilska zračnica, plastična posoda s čepom, večji kos stiropora...). Izogibajte se območij, ki jih lahko nenadno poplavi. Ne skušajte prečkati vodnega toka, kjer vam voda sega do kolen. Ne skušajte z avtomobilom prečkati poplavljenih cest, ker lahko ostanete ujeti v vodni pasti. Ne približujte se rečnim brežinam, ker so lahko zaradi erozije spodjedene. Spremljajte informacije, ki jih po radiu in televiziji posredujejo pristojne službe in organi. C. Ukrepi po poplavi Ne uživajte sveže hrane, ki je bila v stiku s poplavno vodo. Ob poškodbah vodovodnega omrežja ne pijte vode, dokler ni sporočeno, da je neoporečna, predvsem pa ne pijte vode iz vodnjakov. Ne uporabljajte električne instalacije in aparatov, ki so bili poplavljeni, dokler jih ne pregleda strokovnjak. Obvestite pristojne službe o pretrganju telefonskega, električnega, vodovodnega ali plinskega omrežja. Med poplavo in po njej boste potrebovali: nujne zaloge sveže vode in konzervirane hrane, pribor za prvo pomoč, zalogo nujnih zdravil, gumijaste škornje ali drugo primerno obutev in gumijaste rokavice, vodoodporno torbo za obleko in dragocenosti.
Poplave 25 10.3. POJASNILO KRATIC IN OKRAJŠAV: Zap. št. Kratica Pomen 1. CZ Civilna zaščita 2. JGS Javna gasilska služba 3. MTS Materialno tehnična sredstva 4. Občina Občina Žalec 5. OŠCZ Občinski štab za civilno zaščito 6. PGD Prostovoljno gasilsko društvo 7. ReCO Regijski center za obveščanje (112) 8. URSZR Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje 9. ZiR Zaščita in reševanje 10. ZRP Zaščita, reševanje in pomoč 11. PGE Celje Poklicna gasilska enota Celje 12. n/s nevarne snovi 13. GPO Gasilsko poveljstvo občine Žalec Sprotne opombe: 1 : Ocena ogroženosti pred poplavami, Občina Žalec, 2006; 2 : Vodna ujma 1998 na vodnem območju Savinje in Sotle, Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, Izpostava Celje, marec 1999; 3 : Ocena ogroženosti pred poplavo, Ministrstvo za obrambo Uprava RS za zaščito in reševanje, internet (www.urszr.si), 2006; 4 : Visoke vode v Sloveniji leta 1998, Janez Polajnar, Revija UJMA, letnik 1999; 5 : ob poplavah na območju Zahodnoštajerske regije, Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Izpostava Celje, 2004, Internet (www.urszr.si), 2006 6 : Ocena ogroženosti pred poplavami, Ministrstvo za obrambo, Uprava za obrambo Celje, 1997; 7 : Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja, Uradni list RS, št.: 3/02, 3., 11. in 13. člen; 8 : Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil ZRP, Uradni list Republike Slovenije št. 22/99 9 : Sklep župana o določitvi in organiziranju enot, služb in drugih operativnih sestavov za zaščito, reševanje in pomoč v občini Žalec, št. 84605/00002/2000 0002 09 z dne 30.6.2000; 10 : Uredba o metodologiji za ocenjevanje škode; Uradni list RS št. 67/03; 11 : Uredba o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja; Uradni list RS št. 45/97; 12 : Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, Uradni list št. 51/06; 13 : Glej točko 8.1.; -????
Poplave 26 11. SEZNAM DODATKOV IN PRILOG Priloge: P 1: Zasnova sistema ZRP P 2: Gasilci P 3: Civilna zaščita P 4: Prostovoljci P 5: Pogodbe z izvajalci nalog ZRP P 6: Materialno tehnična sredstva civilne zaščite P 7: Podjetja, zavodi, organizacije P 8: Telefonski imenik ZRP P 9: Pregled alarmnih siren P 10: Mobilizacijska zbirališča P 11: Navodilo za uporabo radijskih zvez P 12: Komisija za ugotavljanje posledic naravnih in drugih nesreč P 13: Prostorski plan Občine za področje ZRP P 14: Obrazci ZU 1 18 Dodatki: D 1: Načrt dejavnosti D 2: Evakuacija, nastanitev, oskrba D 3: Navodilo za vzdrževanje načrtov D 4: Proračun občine D 5: Program usposabljanja, urjenja in vaj sil za zaščito, reševanje in pomoč D 6: Osebne izkaznice pripadnikov CZ, mobilizacijski pozivi
OBČINA ŽALEC OB NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA POTRESU (predlog osnutek) Odobril Sprejel Skrbnik ODGOVORNA OSEBA DATUM PODPIS Poveljnik CZ PUNGARTNIK DUŠAN Župan POSEDEL LOJZE KOČEVAR MARJETA Datum: 24.08.2006 Številka: 846-00-0004/2006-210
Potres 2 KAZALO Zap. št. Vsebina Stran 1. Nesreča - potres 3 2. Značilnosti nesreč 4 2.1. Vzroki nastanka potresov 4 2.2. Možni obseg nesreč in ogroženost prebivalstva 5 2.3. Verjetnost nastanka verižnih nesreč in motenj 7 3. Obseg načrtovanja 7 3.1. Temeljne ravni načrtovanja 7 3.2. Načela zaščite, reševanja in pomoči 8 4. Koncept zaščite, reševanja in pomoči 8 4.1. Podmene 8 4.2. Zamisel izvedbe zaščite in reševanja 9 4.3. Uporaba načrta 11 5. Sile in sredstva ter razpoložljivi viri 11 5.1. Pregled organov in organizacij, ki sodelujejo pri izvedbi ZRP 11 5.2. Materialno tehnična sredstva za izvajanje načrta 11 5.3. Predvidena finančna sredstva 12 6. Opazovanje, obveščanje in alarmiranje 12 6.1. Opazovanje nevarnosti 12 6.2. Obveščanje pristojnih organov 13 6.3. Alarmiranje in obveščanje javnosti 13 7. Aktiviranje sil in sredstev 13 7.1. Aktiviranje organov vodenja 13 7.2. Aktiviranje sil in sredstev 14 8. Upravljanje in vodenje zaščite, reševanja in pomoči 14 8.1. Splošna določila 14 8.2. Pristojnosti in pooblastila 16 8.3. Vodenje aktivnosti 17 8.4. Zveze 18 8.4.1. Osnovne in dodatne zveze 18 8.4.2. Informacijski center 18 8.4.3. Izpad vseh zvez 18 9. Ukrepi in naloge zaščite, reševanja in pomoči 19 9.1. Zaščitni ukrepi 19 9.2. Naloge in izvajalci zaščitnih ukrepov 19 9.3. Ukrepi za reševanje in pomoč 21 9.4. Naloge in izvajalci ukrepov za reševanje in pomoč 22 10. Osebna in vzajemna zaščita 25 10.1. Načelne usmeritve 25 10.2. Napotki občanom 25 10.2.1. Kako ravnamo ob potresu 25 10.2.2. Nujna zaloga hrane 26 10.2.3. Pojasnilo kratic in okrajšav 29 11. Seznam prilog in dodatkov 30
Potres 3 1. NESREČA - POTRES
Potres 4 2. ZNAČILNOSTI NESREČ 2.1. VZROKI NASTANKA POTRESOV 14 Ozemlje Slovenije je zaradi geotektonskih razmer potresno ogroženo. Na razmeroma velikem delu ozemlja so možni rušilni potresni sunki, kar je razvidno iz seizmoloških kart Slovenije. Slika 1. Seizmološka karta Slovenije s 500-letno povratno dobo potresov (Ribarič, 1987) Žalec 7 Žalec 8 g 7 8 i 7 8 j Iz kart izhaja, da se občina Žalec nahaja na območju VII. stopnje po MSK lestvici. Na območju Slovenije so tektonski in neotektonski premiki v različnih smereh povzročili nastanek več seizmogenih območij, kar je razvidno iz slike 2, na kateri so s številkami označeni mejni prelomi, s črkami pa seizmogena območja. 14 : Ocena ogroženosti pred potresi, Občina Žalec, 2006
Potres 5 Slika 2. Seizmogena območja na ozemlju Slovenije (Seizmološki zavod RS, 1991) Od jugovzhoda proti severovzhodu si sledijo naslednja seizmogena območja: - območje Čičarije (A) - goriško-javorniško območje (B) - gorenjsko-ljubljansko območje (C1), - dolenjsko-notranjsko-belokranjsko območje (C2) - seizmogeno območje Karavanke-Kozjansko (D) - koroško-haloško območje (E) - štajersko-goriško območje (F). Občina Žalec se nahaja v D in E seizmogenem območju. Med vzroke za hude posledice potresa lahko štejemo tudi 15 : - pasivnost ljudi, - brezvestnost graditeljev, - neodgovoren odnos oblasti do potresne nevarnosti. 2.2. možni obseg NESREČ in ogroženost prebivalstva 1 Iz karte izhaja, da se občina Žalec nahaja na območju VII. stopnje po MSK lestvici. Doslej takšnega potresa na območju občine Žalec ni bilo. Večina območja regije spada v območje, kjer lahko s 63 % verjetnostjo pričakujemo, da bo prišlo do potresa VII. do VIII. stopnje MSK vsakih 500 let 16. Ob potresu bo prizadeto celotno območje občine Žalec. Najhujše potrese v Sloveniji prikazuje naslednja preglednica: Preglednica 1: Najmočnejši potresi, ki so prizadeli Slovenijo in njeno širše območje po letu 792 DATUM ČAS KRAJ Io MSK M OPOMBA leto 792 - Kranjska VIII jan. 1000 - Ljubljana VIII 15 : Matej Fischinger, Posledice potresa v Turčiji, UJMA št. 14-15, 2000/2001 16 : ob potresu za območje zahodnoštajerske regije, Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Izpostava Celje, 2004;
Potres 6 26. 3. 1081 - Ljubljana VIII 19. 9. 1509 - Bled VIII 26. 3. 1511 14.00 Idrija-Cerkno X 6,90 rušilen 26. 6. 1511 21.00 Idrija VII 5,20 8. 8. 1511 - Čedad IX 5,70 5. 5. 1622 11.00 Ljubljana VII-VIII 4,90 17. 6. 1928 18.00 Krško-Brestanica VIII 5,06 leto 1640 - Brežice IX 4,91 plitev 10. 5. 1689 3.00 dolina Temenice VIII 5,00 19. 2. 1691 - Smlednik-Dob VII-VIII 4,90 11. 2. 1699 - Metlika VIII 5,02 velika škoda 27. 8. 1840 12,05 dolina Nevljice VII-VIII 4,87 21. 12. 1845 20.40 Ljubljana VII-VIII 4,90 7. 3. 1857 2.56 Cerkno-Straža VII-VIII 5,50 14. 4. 1895 20.17 Ljubljana VIII-IX 6,06 rušilen 15. 7. 1897 5.57 Ljubljana VII-VIII 4,90 9. 1. 1917 8.23 Brežice-Krška vas VIII 5,59 rušilen 1. 1. 1926 18.04 Cerknica-Unec VII-VIII 5,26 Prizadetost objektov prikazuje naslednja preglednica: Preglednica 2: Vrste zgradb in poškodbene kategorije: VRSTA ZGRADB A B C Stavbe iz neobdelanega kamna, kmečka poslopja, hiše iz na zraku sušene opeke adobe, domovi iz ilovice Navadne opečne hiše, zgradbe iz velikih blokov, zidana poslopja z lesenim ogrodjem, stavbe iz naravnega obdelanega kamna. Zgradbe z železobetonskim in jeklenim pojačanjem ali ogrodjem, stavbe iz večjih prefabriciranih plošč, močnejše lesene hiše. POŠKODBENE KATEGORIJE 1. kategorija 2. kategorija 3. kategorija 4. kategorija 5. kategorija LAHKE POŠKODBE: Fine razpoke v ometu, odpadanje koščkov ometa. ZMERNE POŠKODBE: Majhne razpoke v stenah, odpadanje večjih kosov ometa, odpadanje strešnikov, razpoke v dimnikih, odlomi delov dimnikov. HUDE POŠKODBE: Velike in globoke razpoke v stenah, odlomi dimnikov. PORUŠITVE: Prelomi in reže v zidovih, podiranje delov stavb, popuščanje povezav posameznih delov zgradb, zrušenje notranjih sten in zapolnitev v ogrodjih. UNIČENJE Zrušenje zgradb. (Vir: Seizmološki zavod RS, 1991) Pri potresu, ki je lahko do VII. stopnje MSK lestvice, gre za poškodbe objektov A in B kategorije, predvsem starejših objektov, kjer ni zagotovljena protipotresno varna gradnja. Življenja ljudi so ob potresu lahko ogrožena tudi posredno, zaradi poškodb objektov in naprav, namenjenih proizvodnji, predelavi, uporabi, prevozu, pretovarjanju, skladiščenju in odstranjevanju nevarnih snovi (strupene, vnetljive, eksplozivne, oksidacijske), poškodb na električnih, plinskih in drugih napeljavah itd. Na prizadetem območju je treba zato te objekte in naprave pregledati takoj po potresu.
Potres 7 2.3. VERJETNOST NASTANKA VERIŽNIH NESREČ IN MOTENJ Potresi lahko povzročijo naslednje verižne nesreče in motnje: 1. požari v objektih, 2. eksplozije in njene verižne nesreče, 3. onesnaženje pitne vode in ekološke nesreče, 4. motnje v preskrbi z živili in drugimi osnovnimi življenjskimi potrebščinami, 5. motnje v osnovni zdravstveni in energetski preskrbi, 6. prekinitve in motnje v telekomunikacijskem omrežju in prometu, 7. motnje v cestnem, poštnem, finančnem in drugem prometu, 8. motnje v industrijski proizvodnji in poslovanju podjetij, 9. veliko število poškodovanih in mrtvih ljudi in živali, 10. večje število brezdomcev, 11. večje količine ruševin, 12. druge verižne nesreče in pojavi. 3. OBSEG NAČRTOVANJA 3.1. TEMELJNE RAVNI NAČRTOVANJA Temeljni načrti zaščite in reševanja za potres je državni načrti, ki ga izdela MORS URSZR. Ta načrt je usklajen z regijskim načrtom, ki je podrobneje razdelan državni načrt za področje zahodnoštajerske regije, kamor sodi občina Žalec in ki ga izdela Izpostava URSZR Celje. JGS 17 je dolžna izdelati operativne načrte za izvajanje nalog JGS v Občini iz tega načrta ter program usposabljanja, urjenja in vaj. En izvod svojega načrta dostavijo Občini in je dodatek k temu načrtu 18. Pogodbeni izvajalci nalog za področje zaščite in reševanja, ki so s tem načrtom predvideni za izvajanje določenih nalog ZRP občini posredujejo podatke o svojih kadrovskih in tehničnih zmogljivostih ter odgovornih osebah. Dom za varstvo starejših izdela elaborat o evakuaciji in premestitvi varovancev v nadomestne objekte za primere, da bi zaradi potresa ali eksplozije obstoječi objekti ne bili več varni za bivanje. Osnovne šole in vrtci izdelajo elaborate o umiku iz objekta ob potresu. 3.2. NAČELA ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI Načelo preventive: vsakdo je dolžan spremljati razmere, po javnem alarmiranju ali pred njim izvajati preventivne in zaščitne ukrepe za preprečitev in zmanjšanje posledic nesreč, ki so v njegovi moči. Načelo postopnosti pri uporabi sil in sredstev: pri izvedbi ukrepov ZRP je vsakdo dolžan uporabiti najprej svoje sile in sredstva in le če te ne zadoščajo lahko iščejo pomoč občinskih sil. Če pa tudi slednje 17 : Sklep župana o določitvi in organiziranju enot, služb in drugih operativnih sestavov za zaščito, reševanje in pomoč v občini Žalec, št. 84605/00002/2000 0002 09 z dne 30.6.2000 18 : Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja, Uradni list RS, št.: 3/02, 3., 11. in 13. člen
Potres 8 ne zadoščajo več, lahko poveljnik CZ in druge odgovorne osebe občine zaprosijo za pomoč regijski štab CZ in sosednje občine. Načelo pravice do varstva ob nesreči: vsakdo ima pravico do varstva pred nesrečami in njihovimi posledicami. Pri tem se upošteva načelo prednosti. Načelo prednosti: Prednost pred vsemi drugimi ukrepi ima reševanje človeških življenj. Pri zagotavljanju ukrepov ZRP, ki jih omogoča Občina glede na razpoložljive sile in sredstva ter razmere imajo prednost šole, vrtci, zdravstvene ustanove, ustanove varstva odraslih, individualno pa otroci, nosečnice, ostareli. Časovno prednost imajo neposredno ogroženi in prizadeti zaradi nesreče. O prioritetah odloča poveljnik CZ. Načelo pomoči: ob nesreči je vsakdo dolžan pomagati po svojih močeh in sposobnostih. Vsaka pomoč je načeloma brezplačna. Načelo javnosti: Občina zagotavlja opozarjanje in obveščanje javnosti preko sistema javnega alarmiranja in elektronskih medijev. Načelo obveznega izvajanja odločitev: Vodenje ZRP temelji na obveznem izvajanju odločitev organov, pristojnih za vodenje Civilne zaščite in drugih sil za ZRP. 4. KONCEPT ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI 4.1. PODMENE Pri potresu so za lokalni sistem zaščite in reševanja pomembne posledice, ki jih je potres povzročil na objektih in ljudeh. Ob šibkih potresih, ki ne povzročijo negativnih posledic, se lokalni sistem zaščite in reševanja ne odzove. To se zgodi šele ob močnejšem potresu, ki povzroči posledice na objektih in ljudeh oziroma ko je potrebno pričeti z izvajanjem zaščitnih in reševalnih ukrepov. Varnost prebivalcev ob potresu ni odvisna samo od potresne ranljivosti zgradb, v katerih prebivajo, temveč tudi od potresne ranljivosti drugih zgradb. Večina prebivalcev namreč veliko časa preživi v vrtcih, šolah, na delovnih mestih, domovih za ostarele, bolnišnicah. Če lokalne sile ZRP ne zadoščajo za učinkovito izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov lahko poveljniki gasilskih enot JGS in poveljnik CZ občine zaprosi za pomoč sosednje in druge občine. 4.2. ZAMISEL IZVEDBE ZAŠČITE IN REŠEVANJA Koncept odziva ob potresu temelji na posledicah, ki jih povzroči potres na ljudeh, naravi in na objektih. Klasifikacijo potresa (po potresnih lestvicah) in epicenter potresa določi Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo. Lokalni sistem zaščite in reševanja se na potres odzove, če je prišlo do MOČNEJŠEGA POTRESA 3 : poškodbe pri ljudeh in na objektih (od V. VII. stopnje EMS). Izvaja se obveščanje pristojnih organov in javnosti, aktiviranje sil za ZRP, določitev zaščitnih ukrepov in nalog, ocenjevanje poškodovanosti objektov in spremljanje dogodkov.
Potres 9 Potek izvedbe aktivnosti prikazuje diagram 1.
Potres 10 Diagram 1: Potek izvedbe zaščite in reševanja v občini ob potresu Močnejši potres Alarmiranje, samoaktiviranje in obveščanje vodstvenih struktur ZRP Ocena situacije in posledic nesreče Določanje ukrepov ZRP in prioritet Aktiviranje izvajalcev ZRP Izvajanje in koordinacija ukrepov ZRP Organiziranje sprejema pomoči Obveščanje javnosti Spremljanje situacije Intervencijske sanacije
Potres 11 4.3. UPORABA NAČRTA Ob šibkejšem potresu, ki ni povzročil škode in žrtev se ta načrt ne aktivira. Ob močnejšem potresu se načrt aktivira istočasno s samoaktiviranjem odgovornih oseb Občine in izvajalcev ZRP takoj po nesreči po prejetem obvestilu o nesreči, če gre za potres, ki je evidentno povzročil hudo prizadetost območja Občine. Načrt se lahko aktivira tudi po ukazu za mobilizacijo sistema ZRP, ki ga izda vlada RS 19. P - 1: Zasnova sistema ZRP 5. SILE IN SREDSTVA TER RAZPOLOŽLJIVI VIRI 5.1. PREGLED ORGANOV IN ORGANIZACIJ, KI SODELUJEJO PRI IZVEDBI NALOG ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI 1. JGS Občine; P 2: Gasilci 2. Civilna zaščita Občine: OŠCZ, poverjeniki, TRE, ekipa prve pomoči, služba za podporo; P 3: Civilna zaščita 3. Pogodbeni izvajalci gradbene stroke ali materialni obvezniki za tehnično reševanje, začasno nastanitev, prehrano, transport P 5: Pogodbe z izvajalci nalog ZRP 4. Prostovoljne in humanitarne organizacije občinskega pomena: OORK, radioamaterji, duhovniki verskih skupnosti 5. Policija in Slovenska vojska 6. Poklicne organizacije občinskega pomena: Zdravstvena reševalna služba, pogrebna služba 5.2. MATERIALNO TEHNIČNA SREDSTVA ZA IZVAJANJE NAČRTA 1. JGS Občine; P 2: Gasilci 2. Civilna zaščita Občine: OŠCZ, poverjeniki, TRE, ekipe prve pomoči, služba za podporo; P 6: Materialno tehnična sredstva civilne zaščite Občine 19 : Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, Uradni list RS, št. 51/06