4.4 TEHNIČNO POROČILO V S E B I N A

4.4 TEHNIČNO POROČILO V S E B I N A 1.0 SPLOŠNO... 3 1.1 Opis objekta... 3 1.2 Zahteve za izvedbo elektroinštalacij iz študije požarne varnost... 3 2.0 ELEKTROINŠTALACIJE JAKEGA TOKA... 8 2.1 Izvajanje električnih inštalacij... 8 2.2 Opis sistemov požarnega tesnjenje električnih inštalacij... 8 2.3 Dovod električne energije iz NN omrežja:... 11 2.4 Glavni razvod, ozemljitve... 11 2.5 Splošna razsvetljava... 12 2.6 Zunanja razsvetljava... 13 2.7 Varnostna razsvetljava... 13 2.8 Splošna moč... 14 2.9 Izvedba... 14 2.10 Izračun maksimalne moči... 16 2.11 Dimenzioniranje in kontrola kablov... 18 2.12 Kontrola zaščitnega ukrepa, obremenitve kablov, padcev napetosti... 22 2.13 Zaščita s samodejnim odklopom... 22 2.14 Izenačitev potencialov... 24 2.15 Rezervno napajanje... 25 2.16 Ogrevanje žlot in žlebov... 25 2.17 Energetska oskrba objektov... 25 2.18 Strelovodna napeljava... 25 2.19 Mala fotonapetostna elektrarna... 30 3.0 ELEKTRIČNE INSTALACIJE ŠIBKEGA TOKA - TELEKOMUNIKACIJ... 31 3.1 Telefonija in terminalski razvod... 31 3.2 Inštalacija univerzalnega ožičenja... 31 3.3 Instalacija za javljanje požara... 32 3.4 Instalacija ozvočenja... 34 3.5 Instalacija»SOS«... 35 4.0 CENTRALNO NADZORNI SISTEM... 35 4.1 Opis CNS sistema... 35 4.2 Krmiljenje razsvetljave... 36 4.3 Krmiljenje senčil... 36 1

4.4 Strojnica... 37 4.5 Toplotna postaja... 37 4.6 Požar in odvod dima... 37 5.0 SPECIFIKACIJA MATERIALA 6.0 NAČRTI 6.1 Shema glavnega razdelilca R-GL... list E-1 6.2 Blok shema Izenačenja potencialov... list E-2 6.3 Enopolna shema razdelilca R-KL... list E-3 6.4 Enopolna shema razdelilca R-DV... list E-4 6.5 Blok shema univerzalnega ožičenja... list E-T1 6.6 Blok shema vido domofona... list E-T2 6.7 Blok shema SOS klica... list E-T3 6.8 Blok shema video nadzora... list E-T4 6.9 Blok shema javljanja požara... list E-T5 6.10 Blok shema ozvočenja dvorane... list E-T6 6.11 Blok shema ozvočenja male dvorane... list E-T7 6.12 Blok shema MM sejne sobe... list E-T8 6.13 Blok krmilne omare KO-ELAN... list E-T9 6.14 Električne inštalacije ZUNANJA RAZSVETLJAVA, situacija... list R-0 6.15 Električne inštalacije RAZSVETLJAVA, tloris kleti... list R-1 6.16 Električne inštalacije RAZSVETLJAVA, tloris pritličja... list R-2 6.17 Električne inštalacije RAZSVETLJAVA, tloris nadstropja... list R-3 6.18 Električne inštalacije MOČ in TELEKOMUNIKACIJE, tloris kleti... list M-1 6.19 Električne inštalacije MOČ in TELEKOMUNIKACIJE, tloris pritličja... list M-2 6.20 Električne inštalacije MOČ in TELEKOMUNIKACIJE, tloris nadstropja... list M-3 6.21 Električne inštalacije MOČ in STRELOVOD, tloris strehe... list M-4 6.22 Električne inštalacije JAVLJANJE POŽARA, tloris kleti... list P-1 6.23 Električne inštalacije JAVLJANJE POŽARA, tloris pritličja... list P-2 6.24 Električne inštalacije JAVLJANJE POŽARA, tloris nadstropja... list P-3 2

1.0 SPLOŠNO Načrt električnih inštalacij in električne opreme projekta za izvedbo (PZI) se nanaša na izvedbo električnih inštalacij jakega toka in signalno-komunikacijskih inštalacij za novo gradnjo objekta NIZKOENERGIJSKA VEČNAMENSKA ŠPORTNA DVORANA MENGEŠ (NVŠD MENGEŠ), investitorja OBČINA MENGEŠ, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. Načrt je projektiran skladno z veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi z upoštevanjem Tehnične smernice TSG-N-002:2009 (Nizkonapetostne električne inštalacije), Tehnične smernice TSG-N-003:2009 (Zaščita pred delovanjem strele), Pravilnika o zaščiti stavb pred delovanjem strele (UL RS št. 28/2009), Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne instalacije v stavbah, (UL RS št. 41/2009), Pravilnik o projektni dokumentaciji (UL RS št. 55/2008), Zakon o spremembah in dopolnitvah o graditvi objektov (ZGO-1B), (UL RS št. 126/2007) ter na osnovi načrta arhitekture št. 05/2010/PZI (KRAGELJ ARHITEKTI d.o.o., december 2010), načrta strojnih inštalacij in strojne opreme št. 10-06/01 (MENERGA d.o.o., september 2010), elaborata Študija požarne varnosti št. 0082-06-10 SPV (Ekosystem, ekološki in varstveni inženiring, d.o.o., september 2010) in zahtev investitorja. Za načrt električnih inštalacij in električne opreme v fazi projektiranja PZI, se izdela ustrezne tlorisne načrte z osnovnim prikazom razporeditve sistemov in naprav ter prikaz njihovih priključkov na zunanje infrastrukturne vode, sheme in druge prikaze s potrebnimi podatki v zvezi z izpolnjevanjem bistvenih zahtev in tehnično poročilo ki vsebuje tehnične opise sistemov in naprav, izračune in rezultati analiz, z opisi računskih metod in predpostavk, na podlagi katerih je odgovorni projektant prišel do takšnih rezultatov ter oceno investicije. 1.1 Opis objekta Investitor namerava v bližini obstoječe osnovne šole zgraditi novo večnamensko športno dvorano. Objekt bo umeščen med OŠ in drevoredom ob potoku Pšati in sicer na mestu sedanjega šolskega igrišča. Nova dvorana se na šolsko poslopje navezuje preko kletne etaže, tako da teren med šolo in dvorano nemoteno prehaja iz nivoja parkirišč proti zelenim površinam na južni strani OŠ. Na južni strani dvorane se nahajajo zunanja športna igrišča, ki se programsko navezujejo na samo dvorano. Parkirišča se ohranjajo na obstoječem mestu, s tem, da je predvidena njihova rekonstrukcija in delna razširitev. Prostor med parkirišči, dvorano, šolo in igrišči, zapolnjuje enovita tlakovana ploščad, ki definira osrednji javni prostor pred in med objekti in je namenjena izključno pešcem. 1.2 Zahteve za izvedbo elektroinštalacij iz študije požarne varnost Za optimalno sestavo varstva pred požarom, ki je v skladu s predpisi ter sodobnimi tehničnimi rešitvami, je predviden koncept: Ustrezne evakuacijske poti in izhodi, Ustrezni dostopi za gasilce in reševalce, Ustrezni primarni in sekundarni gradbeni materiali, Delitev na požarne sektorje in požarne celice, Zunanje in notranje hidrantno omrežje z ustreznim tlakom in pretokom Primerno število in dispozicije ročnih gasilnikov, Sistem za avtomatsko javljanje požara, Ustrezna varnostna razsvetljava, 3

Ustrezne označbe in evakuacijski znaki, Ustrezno vzdrževanje opreme in naprav, ki je namenjena za varstvo pred požarom, Poučenost osebja, 1.2.1 Tehnični ukrepi za evakuacijske poti po ŠPV Na evakuacijski poti je predvidena varnostna razsvetljava, ki omogoča varno evakuacijo ob izpadu električne energije. V prostorih in nad prehodi bodo nameščeni elementi varnostne razsvetljave z znaki smeri izhoda označeni s poenotenimi oznakami (SIST 1013) in morajo biti na vidnem mestu. V hodnikih do dolžine 5m (velja tudi za stopnišča) so velikosti znakov 100x50 v primeru osvetljenih znakov in velikosti 50x25 v primeru svetlečih znakov. V hodnikih do dolžine 10m so velikosti znakov 200x100 v primeru osvetljenih znakov in velikosti 100x50 v primeru svetlečih znakov. Osvetljenost znakov je lahko v znak vgrajeno svetilo, zunanje svetilo ali fotoluminiscentni pigment. Za svetlost površine znakov veljajo standardi SIST EN 1838. Osvetlitev znakov mora biti v primeru izpada omrežne napetosti osvetljena s pomožnim rezervnim virom energije (akumulatorska izvedba). Ta osvetljenost znakov mora biti zagotovljena najmanj eno uro po izpadu omrežne napetosti. Znaki s fotoluminiscentnimi materiali se lahko uporabljajo samo skupaj s trajnim in pomožnim virom razsvetljave. Osvetlitev znakov s fotoluminiscentnimi materiali ti pigmenti ne more biti nadomestilo za zahtevano zasilno osvetlitev znakov. Znaki morajo biti vrisani v elektro projektu, usklajeni morajo biti z namestitvijo varnostnih svetilk. Zahteve varnostne razsvetljave : luči varnostne razsvetljave je potrebno razmestiti po prostoru tako, da se ljudje lahko orientirajo in poiščejo izhod, v primeru izpada omrežne napetost mora zasilna razsvetljava omogočiti orientacijo v celotnem objektu nivo osvetljenosti vzdolž poti umika, merjeno na tleh v sredini v hodnikih do 2m širine min.: 1.0 Lx nivo osvetljenosti po celotnem prostoru v prostorih za veliko število uporabnikov min.: 0.5 Lx (sredinska avla v nadstropjih), nivo osvetljenosti pri gasilnikih, hidrantih, in ročnih javljalnikih požara min.: 5.0 Lx nivo osvetljenosti na delovnih mestih s posebnimi nevarnostmi min.: 15.0 lx, merjeno na delovni ravnini Označbe poti za evakuacijo naj se izvedejo s piktogrami. Označbe smeri za evakuacijo so lahko na svetilkah ali v neposredni bližini svetilk varnostne razsvetljave. Označbe naj bodo navpične. Potrebni čas delovanja svetilk pri izpadu omrežne napetosti je minimalno ena (1) ura. Svetilke naj bodo označene s številko tokokrogov in zaporedno številko svetilke v tokokrogu. Označbe naj bodo rdeče barve, Vsak tokokrog mora imeti stikalo za preizkus delovanja svetilk, 4

Pred zagonom je potrebno pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju sistema aktivne požarne zaščite, ki ga izda pooblaščena organizacija. Varnostna razsvetljava se naj predvidi na stopniščih, hodnikih, nad izhodnimi vrati iz igralnic, generalno v skupnih prostorih, ki so namenjeni evakuaciji, zbiranju večjega števila ljudi ali posebni prostori kot so elektro, itd V primeru centralnega napajanja mora biti prostor locen od ostalih delov objekta s stenami EI60 in vrati EI30C. 1.2.2 Izvedba elektroenergetskih instalacij po ŠPV Elektroenergetske instalacije in oprema morajo biti izvedeni v skladu z veljavnimi tehničnimi normativi in standardi. Prehodi oz. preboji elektro instalacij skozi primarne gradbene elemente morajo biti protipožarno zaščiteni. Za ustrezno zatesnitev vseh prebojev strojnih in elektro napeljav je potrebno upoštevati smernico SZPV 408 (kopija nemške smernice MLAR). Zašita prehodov elektro inštalacij skozi požarne stene mora biti najmanj enaka požarni odpornosti stene, skozi katero prehajajo (EI90). V objektih morajo biti predvidene ustrezne strelovodne napeljave, ki morajo biti brezhibne ter periodično pregledovane v predpisanih rokih. Za napajalne kable je potrebno upoštevati smernico: Požarnovarnostne zahteve za električne in cevne napeljave v stavbah, SZPV 408/05, izdaja 01/05 (prevod MLAR). Napajalni kabli (kabli in material za pritrditev), morajo ohraniti svojo funkcijo navedeno v naslednjem odstavku, lahko pa se predvidi tudi drugačna zašita kablov npr. požarne ločitve (EI30 ali EI90). Vodniki varnostne razsvetljave (samo v primeru centralnega napajalnika) PH 30 Vodniki za alarmiranje PH 30 Vodniki za dimne kupole PH 30 Zaradi pregrevanja se vžgejo kabli pri lučeh na stropu dvorane. Kabli so nameščeni na ločenih policah vsaj 20cm stran od lesenih nosilcev. Ker kabli povzročajo premalo energije, se leseni del ne vžge. Zaradi tlenja se sprosti dovolj dima, da požar zaznajo dimni javljalniki. Rezervno napajanje je potrebno zagotoviti za: Javljanje požara, Odvod dima in toplote, Varnostna razsvetljava. 5

1.2.3 Sistem za javljanje požara po ŠPV Sistem za javljanja požara se predvidi po celotnem objektu POPOLNA ZAŠCITA. Predvidi se adresabilni sistem javljanja požara Predvidijo se ročni in avtomatski javljalniki, ki se namestijo ob komunikacijah in izhodih. Razdalja med ročnimi javljalci naj ne bo večja 40 m, Predvidijo se ročni javljalniki v vseh etažah na stopniščih in avtomatski javljalnik v najvišji točki stopnišča, Predvidi se zvočna signalizacija požara - alarma min. 65 db v objektu, Ožičenje posameznih elementov sistema in zank mora biti izveden z vodniki rdeče barve, ki so zaščiteni proti motnjam, Sistem za javljanje požara mora biti projektiran v skladu s predpisi, navodili proizvajalca in pravili stroke (v skladu z VDS 2095) Vgrajena oprema mora imeti ustrezen certifikat Pred zagonom je potrebno pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju sistema aktivne požarne zaščite, ki ga izda pooblaščena organizacija. V primeru nastanka požara se morajo izvršiti določene krmilne funkcije: Vklopiti se mora sistem alarmiranja (sirene), Signala alarma se mora prenesti na 24 urno dežurno mesto, Odblokirati se morajo vsa vrata na evakuacijskih poteh, V primeru alarma se predvidi izklop klima in prezračevalnih naprav (če je nameščen skupni klimat), Zaprtje požarnih loput na meji požarnih sektorjev in požarnih celic, 1.2.4 Naprave za odvod dima in toplote po ŠPV Odvod dima in toplote določimo po TRVB 125. Nekatere zahteve so podane iz serije standardov 12101. V našem primeru se odločimo za zaščitni cilj naprave za ODT»Varnost evakuacije«glede na TRVB s 125/1997 in točko 16.1.1. Aktiviranje mora biti ročno (ključ na signalnem tabloju pri glavnih izhodih) in avtomatsko (dimni in ročni javljalec). Dovod zraka mora biti preko vhodnih vrat v spodnji polovici višine dvorane. Naprave za odvod dima in toplote morajo delovati tudi če pride do prekinitve pri oskrbovanju z energijo in morajo ostati odprte tudi, če je poškodovana inštalacija za oskrbovanje z energijo. Za potrebe gasilske intervencije mora biti na varnem mestu izveden krmilni sistem, s katerim lahko premostimo avtomatske funkcije. Sistem krmiljenja mora omogočati: ročni vklop, ročni izklop v vsakem primeru avtomatsko delovanje. 6

Nadzor nad krmiljenjem mora biti preko ključa ali drugačnega sistema varovanja (razbitje stekla). Sistem mora biti izveden tako, da v primeru položaja stikala na avtomatski sistem, kaže na požarni centrali stanje normalno, v primeru ostalih dveh položajev pa stanje napake. 7

2.0 ELEKTROINŠTALACIJE JAKEGA TOKA 2.1 Izvajanje električnih inštalacij Glede na arhitekturno zasnovo se predvidi v celotnem kompleksu objekta električna inštalacija naprav in opreme in telekomunikacij, ki bodo obsegale novo gradnjo objekta NVŠD Mengeš. Objekt kot celota bo elektroenergetsko oskrbovana iz javnega omrežja 0,4 kv, 50 Hz. Predvideva se, da se obravnavani objekt priključi na obstoječo elektroenergetsko omrežje preko novega NNpriključka, ki ga bo potrebno obdelati v svojem načrtu po zahtevah elektro distribucije oz. po veljavnem elektroenergetskem soglasju. Energetski prostori (glavni razdelilnik oz. NN-prostor, toplotna postaja in strojnice) so locirane v posebej za to določenem delu objekta. Inštalacije kabli pretežno položeni na kabelske police in parapetne kanale ter uvlečeni v inštalacijske cevi. Inštalacijske cevi bodo položene podometno, nadometno, v dvojnem tlaku, dvojnem stropu in delno v opremi. Kjer je večja koncentracija so za vse inštalacije predvidene kabelske police, kjer pa zaradi manjšega obsega inštalacij le-te niso potrebne, bodo vodniki položeni nadometno na objemkah ali pa v inštalacijskih ceveh. V prostorih, kjer so delovna mesta so predvideni parapetni kanali s tremi prekati med seboj ločeni s pregradami. Kjer obstaja večja nevarnost požara se kabli zaščitijo s posebnim negorljivim premazom. Vsi prehodi iz ene požarne cone v drugo se zatesnijo s stekleno volno in z negorljivo maso. Na obeh straneh prehoda pa se kabli obrizgajo še z negorljivim premazom. Protipožarne pregrade so predvidene pri vertikalnem prehodu kablov iz ene etaže v drugo ter pri požarnih sektorjih, ki so določeni v požarnem elaboratu. Preboj je dovoljeno zapolniti s kabli max do 60% velikosti. Napajalni kabli, ki morajo ohraniti svojo funkcijo v primeru požara, morajo biti položeni ognjevarne kabelske trase skladno s standardom DIN 4100-12. Pri izvajanju električnih instalacij je dovoljeno vgrajevati le materiale in opremo, ki je izdelana skladno z veljavnimi standardi. Če teh standardov ni, se sme uporabljati izdelke, ki odgovarjajo tujim standardom in priporočilom Mednarodne elektrotehniške komisije (IEC). Električne instalacije morajo biti vgrajene tako, da zaradi najrazličnejših vplivov ne bo ogrožena varnost ljudi, predmetov in obratovanja. 2.2 Opis sistemov požarnega tesnjenje električnih inštalacij Za požarne zapore električnih instalacij uporaba sledečih sistemov požarnega tesnjenja: Sistem mehkega požarnega tesnjenja Sistem mehke požarne zapore za okrogle in nepravilne oblike lukenj Sistem s požarnim kitom za preboje malega premera Sistem trdega požarnega tesnjenja Sistem s požarnimi vrečkami oz. blazinicami 2.2.1 Sistem mehkega požarnega tesnjenja Osnovni material: kamena volna, ki ima minimalno volumsko maso 150kg/m3. požarni premaz Izvedba: Kabli in kabelska polica se premažejo s požarnim premazom v preboju ter 15cm na vsako stran preboja. Preboj se tesno zapre s kameno volno (debelina je odvisna od zahtevane požarne odpornosti). Po zaprtju se premaže kamena volna s požarnim premazom (debelina nanosa je 8

min 1mm oz. odvisno od zahtevane požarne odpornosti). Izvedena požarna zapora se označi z nalepko. Slika: Sistem mehkega požarnega tesnjenja 2.2.2 Sistem mehke požarne zapore za okrogle in nepravilne oblike lukenj Osnovni material: požarna pena požarni premaz Izvedba: Kabli in kabelska polica se premažejo s požarnim premazom. Preboj se zapolni s požarno peno. Ko se pena posuši, se na obeh straneh poravna s površino in premaže s požarnim premazom. Izvedena požarna zapora se označi z nalepko. Slika: Sistem mehke požarne zapore za okrogle in nepravilne oblike lukenj 2.2.3 Sistem s požarnim kitom za preboje malega premera Osnovni material; požarni kit Izvedba: Preboj se zapolni s požarnim kitom. 9

Slika: Sistem s požarnim kitom za preboje malega premera 2.2.4 Sistem trdega požarnega tesnjenja Uporablja se običajno pri posebnih zahtevah. Poleg požarnega tesnjenja zagotavlja tudi zaporo za glodavce. Osnovni material; požarna malta Izvedba: Preboj zapolnimo s požarno malto (debelina sloja je odvisna od požarne odpornosti). Končana požarna zapora se označi z nalepko. Slika: Sistem trdega požarnega tesnjenja Dodajanje novih kablov: Pri dodatnem polaganju kablov se za opisane sisteme v točkah 1., 2., 3. in 4. naredi luknja v velikosti kabla in potisne kabel skozi zaporo ter zatesni z osnovnim materialom (požarni premaz, požarni kit, požarna malta). 2.2.5 Sistem s požarnimi vrečkami oz. blazinicami Osnovni material: požarna vrečka oz. blazinica požarni kit (po potrebi) Izvedba: Požarne vrečke oz. blazinice morajo biti tesno vstavljene v preboj. Pri večji količini kablov morajo biti kabli razprostrti v več nivojih, med njimi morajo biti vstavljene požarne vrečke oz. blazinice ali pa je med kable potrebno nanesti požarni kit, ki tesni špranje med kabli. 10

Slika: Sistem s požarnimi vrečkami oz. blazinicami 2.3 Dovod električne energije iz NN omrežja: Objekt se napaja iz NN omrežja s kabelskim dovodom in ni predmet tega projekta. Električna napeljava obravnavanega objekta bo priključena po veljavnem elektroenergetskem soglasju na javno distribucijo; 3x230/400V, 50Hz. Za kabelski priklop novega objekta na elektroenergetsko omrežje se predvidi nov dovod iz TP Mengeš vrtec. NN omrežje ter NN priključek se obdela v ločenem načrtu. Upoštevaje priključno moč kompleksa (ki bo sledila iz moči vseh elektroenergetskih priključkov). Iz PMO-omare se napaja glavni razdeliici R-GL (locirani v posebnem prostoru obravnavanega objekta). Iz glavne razdelilne omare bo potekal elektroenergetski kabelski razvod do posameznih podrazdelilcev v objektu. Električne meritve bodo v priključno merilni omarici na fasadi objekta. Nizko napetostni dovod in kabelsko priključna omarica nista predmet tega načrta. Rešitev za elektroenergetsko napajanje in priključitev objekta bo celovito obdelano v posebnem načrtu, za kar je potrebno izdelati samostojni načrt (Mapa 4/2, ni predmet tega načrta). Napetost napajanja je 3x230/400 V, 50 Hz; sistem omrežja TN. 2.4 Glavni razvod, ozemljitve Napajanje etažnih podrazdelilniki je predvideno preko glavnega razdelilnika R-G v kleti v elektroenergetskem prostoru. Električne meritve bodo v priključno merilni omarici na fasadi objekta in bodo skupne za celotni objekt. NN-nizko napetostni dovod in kabelsko priključna merilna omarica, nista predmet tega načrta. Predvidi se tudi prostor za meritev el. proizvodnje fotovoltaične male elektrarne, ki se jo namesti na strehi objekta. Stikalni bloki bodo izdelani v obliki podometnih omar ustrezne izvedbe ustreznih dimenzij, izdelani iz dvakrat dekapirane pločevine, peska ne, antikorozijsko zaščiteni ter s končnim opleskom poljubne barve. Električni razdelilniki morajo biti izvedeni v ustrezni IP zaščiti (ip43). Ustrezno IP zaščito morajo imeti tudi druge naprave, el. oprema in svetilke (glede na namen, uporabo in namestitev). Glavni energetski razvod se bo izvedel s kabli tipa NYY-J, ustreznih presekov, ki bodo do razdelilcev speljani po kabelskih policah iz pocinkane perforirane pločevine, montiranimi na stropne in zidne konzole ter uvlečeni v ustrezne instalacijske jaške v posameznih trasah, ki so namenjene za dvižne vode do posameznih etaž, položeni na dvižne lestvice ali ustrezne cevi. Vertikalni instalacijski jaški morajo biti takšni, da omogočajo kasnejšo neovirano vzdrževanje, 11

dograditev in nadgraditev (glavni dvižni vod poteka od kleti do zadnje etaže). Kabelske trase in ostali elektro energetski in telekomunikacijski vodi morajo biti medsebojno usklajeni s strojnimi instalacijami in projektom arhitekture. V objektu se predvidi glavna jakotočna in glavna signalno-komunikacijska vertikala. Vertikalni naj bosta dostopni, v primeru kasnejših razširitev. Če vertikalo predstavljajo cevi v litem betonu, se naj predvidi 50% rezerva le-teh. Horizontalni razvod naj poteka na kabelskih policah v spuščenih stropovih, ali pa v I-ceveh v litem betonu. Glede na obstoječe stanje na objektu je predviden spuščen strop po vseh komunikacijah - hodnikih in avlah, zaradi možnosti razvoda električnih instalacij. Glavni energetski razvod se bo izvedel s kabli tipa NYY-J, ustreznih presekov. Zaradi neustreznosti se predvidi zamenjava vseh obstoječih razdelilnikov. Pri izvedbi električnih instalacij, paralelno polaganje in križanje le teh, je potrebno paziti na minimalni odmik jakotočnih instalacij od instalacij telekomunikacij, ki mora biti vsaj 20cm. Instalacije morajo biti na prehodih iz ene požarne cone v drugo ustrezno zaščitene ter premazane z ustreznim premazom, ki naj prepreči širjenje nastalega požara iz cone v cono. Ozemljitve objekta se izvajajo v okolici objekta, s tem, da je na skupno ozemljilo potrebno povezati vse večje kovinske mase. Kot zaščitni ukrep proti nevarni napetosti dotika je potrebno predvideti sistem TN-S s samodejnim odklopom napajanja ter je v tem smislu potrebno upoštevati vse veljavne predpise. Ustrezno predvidenemu sistemu morajo ustrezati tudi vse naprave v objektu (lokalna instalacija dobavljena s strani dobavitelja strojne opreme, tehnoloških porabnikov, ipd.). Vsi kabli razvoda morajo biti primerno dimenzionira ni (z ozirom na moč) in varovani selektivno. V nadaljevanju je pripravljena elektroenergetska bilanca za celoten objekte kot priprava ocene o predvideni porabi električne energije na obravnavanem kompleksu. 2.5 Splošna razsvetljava Splošna razsvetljava večnamenske športne dvorane naj se predvidi s tipi svetilk izbranimi na podlagi dogovora z arhitekti in predstavniki investitorja. Zahtevana osvetljenost naj bo v skladu z JKO in IEC priporočili za športno dejavnost. Ostala razsvetljava dvoran in večnamenskih prostorov se predvidi glede na namen in najsodobnejše rešitve za tozadevno dejavnost, poudarek bo tudi na regulaciji razsvetljave. Svetilke so predvidene z elektronskimi predstikalnimi napravami. V glavni dvorani se predvidi razsvetljava v več nivojih osvetljenosti glede na namen trenutne dejavnosti (rekreacija, trening, tekme, TV prenosi,.. ) z asimetričnimi reflektorskimi svetilkami, kjer je prihranek energije pri isti osvetljenosti z fluorescentnimi svetilkami do 30 %. Zahtevani nivo osvetljenosti naj bo v skladu s priporočili Slovenskega društva za razsvetljavo, ki podaja vrednosti srednje osvetljenosti za posamezne prostore za izobraževanje oz. po SIST EN 12464-1. Podane so tudi maksimalne. vrednosti UGR (metoda za ocenjevanje in omejevanje neugodnega bleščanja). Razsvetljavo zasnujemo na naslednjih faktorjih: zadostnem nivoju osvetljenosti za posamezne vrste opravil potrebni enakomernosti osvetljenosti ustrezni porazdelitvi svetlosti omejitvi bleščanja pravilni smeri vpada svetlobe in senčnosti 12

primerni barvni klimi Prostor Esr (lx) UGR Učilnice in predavalnice, dvorane 500 19 Kabineti 300 19 Športno-vadni prostori 400 19 Športna dvorana v primeru TV prenosov 750 19 Vhodne avle 200 22 Hodniki, stopnišča 150 25 Družabni prostori 300 22 Tabela: Vrednosti srednje osvetljenosti za posamezne prostore V prostorih z občasno zasedenost jo (npr. stopnišča, pomožni prostori in hodniki) bodo svetilke opremljene s senzorji prisotnosti, ki z nastavljivo zakasnitvijo ugašajo sijalke, ko v prostoru ni ljudi. Ustrezno naj se predvidi tudi zunanja razsvetljava vseh funkcionalnih površin, enako velja za zunanje igrišče. Svetlobna tehnika in razpored svetlobne tehnike se uskladi z zahtevami arhitekture. Predvidi naj se elektro instalacija primerne splošne lokalne razsvetljave z energetsko varčnimi in fluorescenčnimi žarnicami in varnostna razsvetljava, ki bo ustrezala namembnosti objekta. Razsvetljava se napaja iz posameznega etažnega razdelilnika s kabli tipa NYY-J in NYM-J, položenimi v kabelska korita iz pocinkane perforirane pločevine ter delno nadometno na distančnih objemkah oziroma uvlečeni v ustrezne instalacijske cevi ter parapetne kanale. Svetilke v vseh prostorih objekta bodo izbrane z ozirom na funkcijo prostora in v skladu z arhitektonsko rešitvijo. Na dostopih do objekta, na fasadah itd. je predvidena tudi zunanja razsvetljava, kar velja tudi za zunanjo razsvetljavo ob objektu. Posluga te razsvetljave je pretežno iz tabloja na ustrezni lokaciji; delno pa tudi preko IR senzorjev. Svetilke morajo imeti ustrezno IP zaščito (IP20 za notranjo montažo in IP45 do IP65 za zunanjo montažo). Vklapljanje razsvetljave za večje skupne prostore se naj izvede s stikali, ki so grupirane v stikalne bloke (prižigalne tabloje) oz. lokalno ob vstopu v posamezni prostor. Barvna temperatura svetil naj bo med 3300-5300K. 2.6 Zunanja razsvetljava Zunanja razsvetljava je predvidena na funkcionalni površini objekta (dovozi, dostopi), na fasadah, notranjem atriju ter parkiriščih in se rešuje za celoten objekt. Zunanje svetilke morajo biti takšne, ki so dovolj mehansko zaščitene pred poškodbami in ustrezne IP zaščite (IP45, IP65). Zunanja razsvetljava naj vklaplja izbirno - ročno, celonočno, polnočno preko ure in foto senzorja. Tip svetilk in kandelabrov zunanje razsvetljave bo definiran v načrtu PZI. 2.7 Varnostna razsvetljava V skladu s študijo požarnega varstva je potrebno predvideti svetilke za varnostno razsvetljavo, ki nam osvetljujejo evakuacijsko pot z min. 1lx in 5lx ob gasilni opremi ter razdelilnikih el. energije v času ene ure. Svetilke naj bodo v tako imenovani pripravni in trajni vezavi. Varnostna razsvetljava je projektirana v skladu s standardi SIST EN 1838, SIST EN 50171, SIST EN 60598-2-22 in na osnovi študije požarne varnosti. 13

Varnostna razsvetljava je v objektu izvedena tako, da je možno po najkrajši poti orientirati ljudi pri zapuščanju objekta v slučaju izpada mrežne napetosti. Za tovrstno razsvetljavo so predvidene industrijske in serijsko izdelane svetilke ustreznega proizvajalca z EPN moduli. V svetilki bo vgrajen lokalni napajalnik za priklop direktno na mrežno napetost: 230V, 50Hz. Ta napajalnik je tako vezan, da se ob izpadu omrežne napetosti varnostna razsvetljava avtomatično vključi v času, ki je manjši od 3 sekund in oskrbuje svetilko z lastnim virom električne energije. Sam potek instalacije in namestitev svetilk je razviden iz tlorisnih načrtov. Svetilke so v pripravnem spoju. Pri napaki ali izpadu omrežja prevzame napajanje paralelno priklopljena baterija. Napajanje varnostne svetilke v takšnem spoju je neprekinjeno. Svetilke z vgrajenimi akumulatorji bodo nameščene tako, da zagotavljajo povprečno osvetljenost poti za pešce min. 1lx, merjeno O,85m od tal in 5lx ob gasilni opremi, ročnih javljalnikih požara ter razdelilnikih el. energije. Svetilke bodo v pripravnem in trajnem spoju, ki svetijo stalno in označujejo smer umika. Svetilke v trajnem spoju se po končanem delovnem času izključi preko stikala na skupnem prižigalnem tabloju razsvetljave. Nad izhodi, na evakuacijskih smernih poteh in stopniščih so nameščene dvostranske svetilke, kot osvetljeni varnostni znaki, katerih svetilke so v trajnem spoju. Na svetilke v trajnem spoju se namesti ustrezne znake. Ti osvetljeni znaki v trajnem spoju imajo velikost znaka najmanj H = 8cm in so prepoznavni do razdalje 200 x H = 200 x 8 = 1600cm to je 16m, kar v našem primeru ni nikjer preseženo. Trajni - paralelni spoj je način delovanja svetilk varnostne razsvetljave, ki se v normalnem delovanju napajajo preko usmernika iz omrežja, enako kot splošna razsvetljava. Pri napaki ali izpadu omrežja prevzame napajanje paralelno priklopljena baterija. Napajanje varnostne svetilke v takšnem spoju je neprekinjeno. Oznake na svetilkah za obveščanje morajo biti z mednarodnimi oznakami. Svetilke za obveščanja so neprestano priključene pod napetost. Instalacija se izvede z vodniki NYY-J, NYM-J delno položenimi v kabelsko korito ter delno nadometno na distančnih objemkah oziroma uvlečeni v ustrezne instalacijske cevi. 2.8 Splošna moč Instalacija moči je predstavljena z instalacijo dvopolnih vtičnic, napajanje el. aparatov objekta, ventilacije in ostalih tehnoloških porabnikov. Instalacija je izvedena z vodniki NYY-J in NYM-J ustreznih presekov in števila žil in poteka delno po kabelskih policah, kjer je kabelski snop večji, delno n/o na distančnih objemkah, delno p/o in delno uvlečena v negorljive instalacijske cevi ustreznih presekov ter delno v parapetne kanale ter talne doze. Vtičnice naj bodo nameščene po posameznih prostorih v skladu z namembnost jo prostorov. V pisarnah se vtičnice namestijo na parapetni kanal ali talne doze, v ostalih prostorih in ostale namene pa na zid v višini O,4m od tal, če ni drugače zahtevano. Vsi priključki morajo biti izvedeni ustrezno lokaciji-prilagojeni opremi. Za ventilacijo sanitarij so predvideni odvodni ventilatorji, ki se prižigajo preko programske ure. Ustrezno se napajajo tudi elementi telekomunikacij (komunikacijsko vozlišče, tehnično varovanje, klicne naprave,... ). Na hodnikih etaž se za potrebe čiščenja predvidi zadostno število dvopolnih šuko vtičnic. Vtičnice so predvidene tudi na stopniščih, predprostorih, pomožnih prostorih in drugod. 2.9 Izvedba Mikrolokacijo elementov je potrebno uskladiti z načrti opreme in tehnološkimi načrti. Instalacija se izvede z vodniki NYY-J, NYM-J položenimi v kabelsko korito ter delno nadometno na distančnih objemkah oziroma uvlečeni v ustrezne instalacijske cevi in parapetne kanale. V 14

električni instalaciji mora biti izvedena tudi zaščitna ozemljitev. Predvidi se en glavni ozemljitveni priključek, na katerega se povežejo: ozemljitveni vodi zaščitni vodniki (PE) glavni vodniki za izenačitev potencialov, vodniki za obratovalno ozemljitev (če uporabljeni sistem instalacij in ozemljitev to zahteva). Obratovalna ozemljitev se izvede skladno z zahtevami soglasja za priključitev. Če elektroenergetsko soglasje obratovalne ozemljitve ne zahteva, za inštalacijo zadostuje obratoval na ozemljitev omrežja. Izvede se tudi glavna izenačitev potencialov (GI P) s povezavo vseh tujih prevodnih delov med seboj in z zaščitno ozemljitvijo. Vodnik za glavno izenačitev potencialov mora medsebojno povezati naslednje prevod ne dele v objektu: glavni zaščitni vodnik in glavni nevtralni vodnik pri TN-S sistemu glavno ozemljilno sponko glavnega ozemljitvenega vodnika cevi in podobne kovinske konstrukcije v objektu (vodovod, vodila dvigal, kanalizacijo,...) kovinske dele konstrukcij, centralne kurjave in klimatizacijskega sistema, sistem zaščite pred delovanjem strele. Vsi posamezni vodniki za glavno izenačevanje potencialov (GIP) morajo biti spojeni na ozemljitveno zbiralko glavne izenačitve potencialov. Prerez vodnikov za GIP mora biti med 6 in 16mm 2 Cu, če vodnik ni mehansko zaščiten, oziroma 16mm 2 Al, pri čemer v tem razponu ne sme biti manjši od polovice prereza največjega zaščitnega vodnika v instalacijskem sistemu. GIP mora imeti trajno in jasno označene vse sponke za priključek posameznih vodnikov za izenačevanje potencialov. Ustrezno predpisom je potrebno izvesti tudi potencialno izenačitev (glavna PE zbiralnica) ter da v dozah PS-49 združimo vse povezave vodovodne napeljave, ventilacije itd. (lokalna povezava kovinskih delov s PF-Y 6mm 2 žico), doze pa na drugi strani s PF-Y 16mm 2 žico vežemo na PE zbiralnico v razdelilcih. Prehod kablov iz ene v drugo požarno cono je potrebno dobro tesniti in premazati s protipožarno maso. Zaradi varnosti so vsa kovinska ohišja naprav priključena na zaščitni vodnik rumenozelene barve, vse vtičnice pa so z zaščitnim kontaktom. Ustrezno predpisom je potrebno izvesti tudi potencialno izenačitev (glavna PE zbiralnica v R-G) ter da v dozah PS-49 združimo vse povezave vodovodne napeljave, kovinskih cevnih povezav raznih strojnih napeljav, kabelske police, ventilacije itd. (lokalna povezava kovinskih delov s PF- Y 6mm 2 žico), doze pa na drugi strani s PF-Y 16mm 2 žico vežemo na PE zbiralnico v razdelilcih. Pri projektiranju so upoštevane vse zahteve investitorja, dokumentacijo pa dopolnjuje tehnično poročilo z izračuni ter ustrezni načrti. Pri izvajanju električnih instalacijskih del mora izvajalec del upoštevati veljavne predpise in standarde. Zakon o varstvu pri delu, kot tudi vse ostale zahteve in pogoje navedene v tem projektu. Vsa električna instalacijska dela morajo biti izvedena v celoti skladno z obstoječimi in veljavnimi tehniški mi predpisi in standardi. Pred pričetkom del je izvajalec dolžan detajlno pregledati projekt in vse morebitne pripombe in pomanjkljivosti pravočasno posredovati nadzornemu organu preko gradbenega dnevnika. Izvajalec električnih instalacij mora pri izbiri in nabavi materiala paziti, da bo vgradil samo tak material za katerega proizvajalec z atestom oziroma kako drugo uradno listino izdano od pooblaščene ustanove dokaže njegovo tehnično brezhibnost pri pogojih vgradnje oz. uporabe. 15

Izvajalec je dolžan pismeno obvestiti projektanta, investitorja ter nadzorni organ, če ugotovi, da so potrebne večje spremembe pri izvajanju el. energetskih instalacij. Za vse potrebne spremembe mora izvajalec zahtevati pismeno soglasje projektanta. Izvajalec del je dolžan koordinirati z izvajalcem gradbenih del ter z izvajalcem ostalih instalacijskih in montažnih del. Izvajalec del je dolžan v projektu za izvedbo označiti vse manjše spremembe, ki niso povezane s funkcionalnostjo izvedbe instalacije oz. montaže. Izvajalec del je dolžan na kraju samem izdati ustrezno izjavo, ateste in meritve o izvedbi instalacije in montiranih naprav. Skupaj z atesti in meritvami pa je dolžan posredovati potrebne prospekte in garancijske liste, navodila za uporabo naprav in instalacij. Izvajalec del je dolžan v izvedene razdelilnike in stikalne omare { v napravah} izvesti enopolne načrte izvedenih del z vsemi potrebnimi oznakami. Po zaključenih el. inst. del je izvajalec dolžan izdati projekt izvedenih del, v kolikor ni izvajal po projektu za izvedbo. 2.10 Izračun maksimalne moči Pri določitvi konične moči in koničnega toka, računamo z vsoto instaliranih moči posameznih priključkov in z ocenjenim faktorjem istočasnosti, faktorjem prekrivanja ter izkoristka. Za izračun maksimalne moči so uporabljeni faktorji istočasnosti in prekrivanja, ki so prikazani v spodnji tabeli. RAZDELILNIK Pi [kw] fi Pm [kw] In [A] Iv [A] Presek kabla [mm2] 1 R-KL 39,00 0,7 27,30 41,52 50 NYY-J 5x16 2 R-TP 30,00 1,0 30,00 45,58 63 NYY-J 5x16 3 R-STR 115,00 0,7 80,50 122,31 160 NYY-O 4x70 4 R-GD 43,00 0,7 30,10 45,73 50 NYY-J 5x16 5 KO-ODT 2,50 1,0 2,50 3,80 20 NHXH E30 5x4 6 KO-GK 1,00 1,0 1,00 1,52 20 NYY-J 5x4 1 kjer je: SKUPAJ Pi [W] fp Pm [W] In [A] Iv [A] Presek kabla [mm2] R-GL 171,400 0,9 154,260 234,37 260 NYY-O 4x185 Tabela: Izračun maksimalne moči P i [kw] - instalirana moč Pm [kw] - maksimalna moč fi - faktor istočasnosti fp - faktor prekrivanja In [A] - nazivni tok I [A] - tok varovalke v 2.10.1 OBREMENITEV CELOTNEGA OBJEKTA Instalirana skupna moč Faktor prekrivanja Maksimalna moč Maksimalni tok P i f p = 171,40kW = 0,90 Pm = P i x f p = 154,26kW Im = 234,37A 16

Ob upoštevanju cosϕ x η = 0,95 sledi konična moč oz. tok: Po izračunu ustreza skupna priključna obračunska moč P = 172kW oz. nazivna jakost omejevalca toka 1x3x260A. Glede na gornje podatke podane obremenitve bodo meritve izvedene s pol-indirektnim elektronskim trifaznim števcem delovne energije kl. 1 in jalove energije kl. 2 (5A) s komunikatorjem: Pol-indirektni trifazni števec s 15-minutno registracijo delovne energije kl. 1 (IEC) ali B (MID) in jalove energije kl. 2 (3x230/400V, 5A) ter komunikacijski vmesnikom, oz. po zahtevah elektro-distribucije. Merilni tokovni transformator s prestavnim razmerjem 0,4kV, 300/5A, CL = 0,5, Fv = 5. Določeni porabniki se ob izpadu mrežne napetosti napajajo preko lastnega vira napajanja (AKUbaterije, UPS sistem za neprekinjeno napajanje, ki je lokalnega značaja za napajanje aktivne opreme v strežniški omari, moč se določi naknadno, ko bodo poznane moči porabnikov). Diesel električni agregat ni potreben. Ustrezno standardnim zahtevam distribucije je predvidena tudi primerna kompenzacijska naprava (da se doseže vrednost cosϕ > 0,95). 2.10.2 KOMPENZACIJA JALOVE ENERGIJE Zaradi izboljšanja faznega faktorja je predvidena poleg glavnega razdelilnika R-GL namestitev filtrske avtomatske kompenzacijske naprave za celoten objekt. Okvirni izračun kompenzacijske naprave za celoten objekt znaša: Konična maksimalna moč: Pk = 170,70kW Potrebna moč za kompenziranje: Pm = 150,00kW Predviden faktor faznega zamika: casϕ = 0,80 Želeni faktor faznega zamika: casϕ = 0,98 Izračunana vrednost: k = 0,55 (tanϕ - tanϕ) Moč kompenzacije: Pkomp = 150,00 x 0,55 = 82,50kVar Naprava bo večstopenjska s karakteristikami: Moč kompenzacijske naprave - Qc Pkomp. = 82,5kVar Število stopenj n = 4 Posamezne stopnje 1 x 7,5 + 1 x 15 + 2 x 30 (1. polje 119A) Nazivni tok I n = 119A Dimenzije naprave ŠxVxG = 600 x 1200 x 400mm V razdelilniku R-GL se vgradita tokovni transformator 150/5A, r = 0,5, n<5 tip NNT 25, za delovanje kompenzacijske naprave. 17

2.11 Dimenzioniranje in kontrola kablov Skladno z določili standarda SIST HD 60364.4.43 (zaščita pred prevelikimi toki), standarda SIST HD 384.5.523 S2:2002 (trajno dovoljeni toki) ter na osnovi instalirane moči tokokrogov ter oddaljenosti porabnikov določimo nazivne preseke vodnikov. Trajno dovoljeni tok izberemo glede na del trase z najslabšimi pogoji. Najvišja dovoljena temperatura na vodniku po SIST HD 384.5.523 S2:2002 (tabela 52-C1 in 52-C3 ) θ = 70 C, izolacija - PVC masa, naravna guma. Vodniki so dimenzionirani glede na naslednje parametre: bremenski tok vrsto vodnika tip električne napeljave število obremenjenih vodnikov material vodnika temperaturo okolice Vodniki so proti kratkemu stiku in preobremenitvi zaščiteni z instalacijskimi odklopniki, izbranimi z oziroma na obremenitev in selektivnost. Podrobni rezultati računskega dimenzioniranja za najbolj neugodne tokokroge so podani v tabelah. Ustrezno SIST IEC 60364-4-43 izvedemo kontrolo zaščite pred prevelikimi tokovi. Delovna karakteristika naprave, ki ščiti električni vod pred preobremenitvijo, mora izpolniti dva pogoja: kjer je: P n [kw] - nazivna moč porabnika In [A] - nazivni tok zaščitne naprave Iz [A] - zdržni tok kabla, določen po SIST HD 60364-5-52 I2 [A] - tok, ki zagotavlja zanesljivo delovanje zaščitne naprave k - faktor zaščitne naprave: o 1,9 - za varovalke 6 in 10A o 1,6 - za varovalke 16A in več o 1,45 - zaščitni avtomati - tok, za katerega je tokokrog predviden, izračunan po formuli: I b za enofazne porabnike za trifazne porabnike Glede na izračunani tok bremena (I b) določimo vrednost zaščitnega elementa (I n) (talilne varovalke, instalacijski odklopnik). Glede na izbani zaščitni element pa po SIST HD 60364-5-52 določimo trajno dovoljeni tok kabla (I z). ZAŠČITA KABLOV IN VODNIKOV PRED KRATKOSTIČNIMI TOKOVI 18

Vodniki za napajanje posameznih porabnikov bodo varovani pred kratkimi stiki z instalacijskimi odklopniki v stikalnih blokih. Instalacijski odklopniki morajo izpolnjevati naslednje pogoje: odklopna zmogljivost mora biti večja od pričakovanega toka kratkega stika, vsak tok kratkega stika mora biti izklopljen v času, ki je krajši od časa v katerem se vodnik segreje preko dovoljene mejne temperature. Skladno s standardom SIST HD 60364.4.43 mora izbrana zaščitna naprava izklopiti tok kratkega stika preden le ta povzroči nevarnost zaradi toplotnega in mehanskega učinka v vodnikih. Še dovoljeni čas trajanja kratkega stika se izračuna po enačbi (SIST IEC 60364.4.43): kjer je: t [s] - trajanje K.S. I k [A] - efektivna vrednost dejanskega kratkostičnega toka S [mm2] - presek vodnika k - faktor: o 115 za Cu vodnike s PVC izolacijo Kratek stik mora biti prekinjen v času (0,1-5s) v katerem se vodniki segrejejo do dopustne mejne temperature: Za čase krajše od 0,1 s mora biti izpolnjen pogoj: kjer je: I 2 x t [A 2 s] - vrednost prepuščene energije, ki jo poda proizvajalec zaščitne naprave. Zgoraj navedene vrednosti faktorja k ne veljajo za vodnike manjšega preseka od 10mm2. Kontrola minimalnega potrebnega preseka kablov je izvedena ustrezno standardu SIST HD 60364-4-43 in sicer po formuli: kjer je: K - faktor določen v standardu t [s] - izklopni čas zaščitne naprave (iz izklopne karakteristike zaščitne naprave) Zgoraj omenjena formula za S min velja le za preseke 10mm2 ali več, za manjše preseke pa kontrole ne izvajamo. Kontrola presekov zaščitnih vodnikov je izvedena ustrezno standardu SIST HD 60364-5-54, ki določa, da mora biti presek zaščitnega vodnika S : enak preseku faznega vodnika do preseka 16mm2, 16mm2, če je fazni vodnik vodnik od 16mm2 do 35mm2, polovični presek faznega vodnika, če je le-ta večji od 35mm2. z 19

V primeru, da zaščitni vodnik ni del kabla, mora imeti najmanjši prerez (SIST HD 60364-5-54): 2,5mm2 za Cu ali 4mm2 za Al, če je vodnik mehansko zaščiten, 4mm2 za Cu, če zaščitni vodnik ni mehansko zaščiten, 50mm2 za FeZn. PADEC NAPETOSTI Kontrolo padca napetosti izračunamo po enačbi: za trifazne porabnike U = 400V za enofazne porabnike U = 230V kjer je: P [W] - moč porabnika l [m] - dolžina kabla S [mm 2 ] - presek kabla 20

Kontrola dimenzioniranja je razvidna v spodnji tabeli: RAZDELILNIK 'NN'' R-GL R-GL R-GL R-GL TOKOKROG 1 2 3 4 5 PORABNIK R-GL R-KL R-OD R-TP R-STR TIP NAPELJAVE A A A A A NAZIVNA NAPETOST Un V 400 400 400 400 400 MOČ PORABNIKA P kw 154,26 7,00 8,40 30,00 80,50 cosfixeta 0,95 0,95 0,95 0,95 0,95 NAZIVNI TOK PORABNIKA Ib A 234,37 10,64 12,76 45,58 122,31 PRESEK FAZNEGA VODNIKA Sf mm2 185,00 6,00 6,00 16,00 70,00 PRESEK NEVTRALNEGA So mm2 185,00 6,00 6,00 16,00 70,00 TRAJNI ZDRZNI TOK KABLA Iz A 324,00 43,00 43,00 80,00 179,00 NAZIVNI TOK VAROVALKE In A 260,00 20,00 20,00 63,00 160,00 TOK DELOVANJA ZAŠČITE I2 A 416,00 32,00 32,00 100,80 256,00 Izx1,45 A 469,80 62,35 62,35 116,00 259,55 DOLŽINA TOKOKROGA l m 50,00 30,00 40,00 50,00 50,00 IMPEDANCA DO RAZDELILNIKA Zo ohm 0,01 0,02 0,02 0,02 0,02 IMPEDANCA OD R DO Z1 ohm 0,01 0,18 0,24 0,11 0,03 SKUPNA IMPEDANCA Z ohm 0,02 0,20 0,26 0,13 0,05 TOK OKVARE Ia A 11703,34 1160,30 892,35 1752,25 5092,70 DEJANSKI ODKLOPNI ČAS t s 0,10 0,04 0,04 0,04 0,04 PADEC NAPETOSTI DO R u1 % 0,05 0,52 0,52 0,52 0,52 PADEC NAPETOSTI OD R DO u2 % 0,47 0,39 0,63 1,05 0,64 SKUPNI PADEC NAPETOSTI u % 0,52 0,91 1,14 1,56 1,16 KONTROLA PRESEKA Smin mm2 32,18 3,05 8,86 Tabela: Kontrola dimenzioniranja kablov RAZDELILNIK R-GL R-GL R-GL R-GL TOKOKROG 6 7 8 9 PORABNIK R-KL R-GD KO- KO-GK TIP NAPELJAVE A A A A NAZIVNA NAPETOST Un V 400 400 400 400 MOČ PORABNIKA P kw 11,90 30,10 2,50 1,00 cosfixeta 0,95 0,95 0,95 0,95 NAZIVNI TOK PORABNIKA Ib A 18,08 45,73 3,80 1,52 PRESEK FAZNEGA VODNIKA Sf mm2 6,00 16,00 4,00 4,00 PRESEK NEVTRALNEGA VODNIKA So mm2 6,00 16,00 4,00 4,00 TRAJNI ZDRZNI TOK KABLA Iz A 43,00 80,00 34,00 34,00 NAZIVNI TOK VAROVALKE In A 25,00 50,00 20,00 20,00 TOK DELOVANJA ZAŠČITE I2 A 40,00 80,00 32,00 32,00 Izx1,45 A 62,35 116,00 49,30 49,30 DOLŽINA TOKOKROGA l m 60,00 60,00 60,00 60,00 IMPEDANCA DO RAZDELILNIKA Zo ohm 0,02 0,02 0,02 0,02 IMPEDANCA OD R DO PORABNIKA Z1 ohm 0,36 0,13 0,54 0,54 SKUPNA IMPEDANCA Z ohm 0,38 0,15 0,56 0,56 TOK OKVARE Ia A 610,41 1497,58 414,14 414,14 DEJANSKI ODKLOPNI ČAS t s 0,04 0,04 0,04 0,10 PADEC NAPETOSTI DO R u1 % 0,05 0,52 0,52 0,52 PADEC NAPETOSTI OD R DO u2 % 1,33 1,26 0,42 0,17 SKUPNI PADEC NAPETOSTI u % 1,38 1,78 0,93 0,68 KONTROLA PRESEKA Smin mm2 2,60 Tabela: Kontrola dimenzioniranja kablov Iz tabele vidimo, da velja: I b < I n < 1.45 x I z I 2 < I z x 1.45 kabli so pravilno izbrani 21

2.12 Kontrola zaščitnega ukrepa, obremenitve kablov, padcev napetosti Kot zaščita pred električnim udarom so predvideni sledeči ukrepi: 1. Zaščita pred neposrednim dotikom 2. Zaščita pred posrednim dotikom Predvideni zaščitni ukrepi pred posrednim dotikom pa so sledeči: Zaščita s samodejnim odklopom napajanja Izenačitev potencialov 2.13 Zaščita s samodejnim odklopom Zaščitni ukrep s samodejnim odklopom napajanja v primeru okvare mora preprečiti vzdrževanje napetosti dotika v takšnem trajanju, da bi lahko postalo nevarno. Zaščitna naprava (v konkretnem primeru tuljave varovalne patrone) mora samodejno odklopiti napajanje tistega dela instalacije, ki ga ta naprava ščiti. Zato morajo biti tako zaščitna naprava kot vodniki v instalaciji izbrani tako, da se samodejni odklop vrši v času, ki ustreza v spodnji tabeli navedenim vrednostim, če se na kateremkoli delu instalacije ali v sami napravi pojavi kratek stik med faznim in zaščitnim vodnikom ali izpostavljenimi deli. Ta zahteva je izpolnjena, ko je izpolnjen pogoj: Z s x I a < U kjer je: Z s o [Q] - impedanca odvarne zanke U0 [V] - nazivna fazna napetost Ia [A] - tok delovanja naprave za samodejni odklop v času iz spodnje tabele Impedanco splošno računamo po enačbi: kjer je: l [m] - dolžina kabla v obravnavanem primeru S f [mm 2 ] - presek faznega vodnika S0 [mm 2 ] - presek ničnega (zaščitnega) vodnika Z [Q] - impedanca omrežja, v našem primeru max 0,01Q 0 U0 [V] T [s] 50 5 120 0,8 230 ali 220 0,4 277 0,4 400 ali 380 0,2 nad 400 0,1 Tabela: Najdaljši odklopni časi v TN - sistemu 22

Za tokokroge z vtičnicami do 63A, preko katerih se lahko priklapljajo ročni el. aparati razreda I ali prenosni aparati, ki se pri uporabi premikajo z rokami, znaša maksimalni dovoljeni izklopni čas 400ms pri obratovalni napetosti 230V izmenično. ODKLOPNI TOKOVI VAROVALK IN ODKLOPNIKOV Pri 400 ms in pripadajoče maksimalne impedance kratkostičnih zank za tokokroge vtičnic, kar prikazujemo za razmere v našem primeru: NV D 1 - D IV Inv la (A) / Z (O) la (A) / Z (Q) 10-40/5,58 16-69/3,18 20-90/2,44 35-168/1,30 Tabela: Odklopni tokovi varovalk in odklopnikov Pri izklopnem času 5 sekund in pripadajoče maksimalne impedance kratkostičnih zank za napajalne tokokroge: Varovalni vložki NV Varovalni vložki NV gg-gl gg-gl Inv (A) la (A) Z(ohm) la(a) Z (ohm) 6 - - 12 18,33 10 - - 23 9,56 16 - - 30 7,33 20 - - 42 5,23 25 - - 50 4,40 35 150 1,47 - - 50 220 1 - - 63 300 0,733 - - 100 530 0,416 - - Tabela: Odklopni tokovi varovalk in odklopnikov Ker so v razvodu naših razdelilcev v najneugodnejšem primeru tokokrogi prereza 1,5 mm2 varovani z 10 A oz. prereza 2,5 m m2 z 16 A je za primer premičnih potrošnikov oz. vtičnic dopustni izklopni čas v sistemu TN 0,4 sek. oz. dopustne upornosti okvarnih zank 3,66 oz. 2,20 ohma. Zato ustrezno dopustnim upornostim računsko določimo razdalje tokokrogov, kjer še ni pričakovati kritičnih rezultatov: za 1,5 mm2 (3,66-0,466) x 56 x l,5/2 = 134m za 2,5 mm2 (2,20-0,466) x 56 x 2,5/2 = 121m, kar je daleč pod razdaljami za tokokroge razvoda naših razdelilcev. V vseh tokokrogih razsvetljave in močnostnega razvoda je izveden zaščitni vodnik, ki je položen, izoliran in označen skladno zahtevam tozadevnega standarda. Na strani porabnikov je spojen na kovinska ohišja, oziroma zaščitne kontakte vtičnih naprav, v razdelilcu pa na zbirno zaščitno letev, ki je spojena z glavnim zaščitnim vodnikom v sklopu napajalnega kabla razdelilca, oziroma z zaščitnim vodnikom, ki je voden posebej kot ozemljitveni vod in vod za izenačevanje potencialov vseh kovinskih mas v objektu in njegov presek ni manjši od minimalnega, ki ga še dovoljuje standard SIST HD 60364-5-54. 23

2.14 Izenačitev potencialov V električni instalaciji mora biti izvedena tudi zaščitna ozemljitev. Predvidi se en glavni ozemljitveni priključek, na katerega se povežejo: ozemljitveni vodi zaščitni vodniki (PE) glavni vodniki za izenačitev potencialov, vodniki za obratovalno ozemljitev (če uporabljeni sistem instalacij in ozemljitev to zahteva). Obratovalna ozemljitev se izvede skladno z zahtevami soglasja za priključitev. Če elektroenergetsko soglasje obratovalne ozemljitve ne zahteva, za inštalacijo zadostuje obratovalna ozemljitev omrežja. Prerez zaščitnega vodnika S z mora biti skladno z SIST HD 60364.5.54: enak prerezu vodnikov pod napetostjo, do preža 35 mm2 polovični prerez faznega vodnika, če je ta večji od 35 m m 2 pri čemer je treba upoštevati posebne razmere pri inštalacijah, ki zahtevajo večje prereze. V objektu izvedemo glavno in dodatno izenačitev potenciala po določilih SIST HD 60364.4.41 in SIST JEC 60364.5.54. Glavna izenačitev potencialov (GIP) se izvede s povezavo vseh tujih prevodnih delov med seboj in z zaščitno ozemljitvijo. Vodnik za glavno izenačitev potencialov mora medsebojno in z zaščitno ozemljitvijo povezati naslednje prevodne dele v objektu: glavni zaščitni vodnik in glavni nevtralni vodnik pri TN-S sistemu glavno ozemljilno sponko glavnega ozemljitvenega vodnika cevi in podobne kovinske konstrukcije v objektu (napr. vodovod, vodila dvigal, kanalizacijo,...) kovinske dele konstrukcij, centralne kurjave in klimatizacijskega sistema, sistem zaščite pred delovanjem strele. Vsi posamezni vodniki za glavno izenačevanje potencialov (GIP) morajo biti spojeni na ozemljitveno zbiralko glavne izenačitve potencialov. Prerez vodnikov za GIP mora biti med 6 in 16 mm2 Cu, če vodnik ni mehansko zaščiten, oziroma 16 mm2 Al, pri čemer v tem razponu ne sme biti manjši od polovice prereza največjega zaščitnega vodnika v instalacijskem sistemu. GIP mora imeti trajno in jasno označene vse sponke za priključek posameznih vodnikov za izenačevanje potencialov. Glavna ozemljitvena zbiralnica GIP (PE) je izvedena v razdelilni omari R-GL in je preko glavnega ozemljitvenega voda povezana z zunanjim ozemljilom, kar je izvedeno v osnovni instalaciji objekta. Ustrezno se izvede tudi dodatna izenačitev potencialov. Vsi posamezni vodniki za dodatno izenačitev potencialov morajo biti povezani na zbiralko za dodatno izenačitev potencialov, ki mora biti povezana z zbiralko glavne izenačitve potencialov. Prerez vodnika za dodatno izenačitev potencialov mora biti 4mm2, prerez povezave med zbiralko dodatne izenačitve potencialov pa mora biti enak prerezom vodnikov za glavno izenačitev potencialov. To v našem primeru ustreza, saj je predvidena povezava izvedena s P-Y kablom 6mm 2. 24

PRENAPETOSTNA ZAŠČITA Za omejevanje prehodnih zunanjih in notranjih prenapetostnih vplivov se izvede prenapetostno zaščito z vgradnjo prenapetostnih naprav v "NN" plošči transformatorske postaje oz. v glavnih razdelilcih. Pri izvedbi zaščite pred prenapetostmi v notranjosti objekta je treba uskladiti zaščito s pravilno izbranimi karakteristikami prenapetostnih zaščitnih naprav po standardu SIST EN 62305-4. Prenapetostna zaščita se izvede s povezavo faznih izvodov napajalnega kabla na združeno ozemljilo preko prenapetostnih naprav. 2.15 Rezervno napajanje Predvideno je tudi rezervno napajanje diezel električnim agregatom. Za rezervno napajanje najnujnejših porabnikov, se predvidi skupni "DEA" napajalniki ustrezne moči, s enourno avtonomijo. Za najnujnejše porabnike se smatrajo osebni oziroma centralni računalnik, požarna centrala, video sistem, tehnično varovanje, kontrola pristopa ter sistem odvoda dima in toplote. 2.16 Ogrevanje žlot in žlebov Na objektu se predvidi električno ogrevanje zunanjih horizontalnih žlebov (ali žlot) ter vertikalnih žlebov povsod tam, kjer obstaja nevarnost zamrzovanja in zamašitve odtočnih inštalacij. 2.17 Energetska oskrba objektov Ustrezno strojni rešitvi je prilagojena tudi potrebna elektroenergetska in krmilna instalacija za sisteme ogrevanja, prezračevanja, pohlajevanja, sanitarne vode itd. 2.18 Strelovodna napeljava Projekt strelovoda je izdelan po predloženih gradbenih načrtih (tloris strehe, temeljev). Strelovodno instalacijo izvedemo tako, da tvori zaprto kletko okrog varovanega objekta. Objekt je ščiten pred delovanjem strele s strelovodno napravo v skladu z veljavnimi predpisi. Objekt bo pred atmosferskimi praznitvami zaščiten s zunanjo LPS in notranjo LPS zaščito pred strelo. Notranja zaščita bo izvedena z izenačitvijo potencialov na objektu, ustreznimi ločilnimi razdaljami in postavitvijo prenapetostnih odvodnikov. Zunanja strelovodna zaščita pred strelo bo izvedena z neizoliranim sistemom, ki ga tvorijo lovilniki, odvodniki in sistem ozemljil. Za objekt je določen zaščitni nivo (LPL) - III (objekt visokega pomena). 2.18.1 Opis strelovoda S strelovodno napeljavo in preko nje s temeljnim ozemljilom morajo biti povezane vse kovinske mase na objektu, odvodi meteorne vode itd. Zaščita pred strelo mora odvesti atmosfersko razelektrenje v zemljo brez škodljivih posledic ter pri tem ne povzroča iskrenja in električnih preskokov, ki bi lahko povzročili požar, omeji okvare električnih, telekomunikacijskih in drugih oskrbovalnih sistemov na najmanjšo možno mero, omeji okvare električnih in elektronskih naprav in zagotavlja dovolj nizke napetosti dotika in koraka z ustrezno izenačitvijo potenciala. Strelovodno inštalacijo sestavljajo: Lovilni sistem Odvodni sistem Preizkusni spoj Ozemljitveni sistem 25

Lovilni sistem Kot lovilni sistem zunanjega LPS, bo po zunanjem robu ravne strehe potekal lovilec iz Rf žice (j>10mm. Na strehi morajo imeti vsi izpostavljeni deli svoj paličast lovilec povezan s strelovodno napeljavo. Lovilni vodi na strehi se na prehodu na fasado povežejo na žlebove s žlebnimi sponkami. Na strehi morajo so vsi ostali izpostavljeni kovinski deli (oddušniki, prezračevalni jaški..) še dodatno povezani na strelovodno napeljavo. Razdalje med strešnimi podporami ne smejo biti večje od 1m. Odvodni sistem Odvodi morajo biti postavljeni tako, da vzpostavljajo čim krajšo zvezo med lovilno napeljavo in strelovodnim ozemljilom. Objekt bo imela 8 glavnih odvodov (odvodi meteorne vode pa se povežejo v zgornji in spodnji točki s strelovodno napeljavo (uporabiti ustrezen spojni material). Odvodni sistem tvori povezavo med lovilnim in ozemljilnim sistemom. Glede na velikost in obliko objekta je predvideno ustrezno število glavnih odvodov, ki so položeni najmanj na vsakih 15m po obodu fasade. Za odvode iz strehe do preizkusnega spoja je predviden okrogli valjanec iz nerjaveče pločevine Rf fi 8mm, od preizkusnega spoja do ozemljila pa se inštalacija izvede s pocinkanim jeklenim trakom FeZn 25x4mm. Preizkusni spoji Na fasadi objekta so potrebne merilne sponke (p/o), ki služijo za ločitev odvodnih vodov do zemeljskega ozemljila. Merilne sponke se namestijo v višini l,8m od tal na vsakem odvodu oz. v tlaku ob objektu v tipskih merilnih omaricah. Vse kovinske mase na fasadi morajo biti priključene na strelovodno instalacijo nad merilnimi stiki. Zemljevodi povezujejo merilne stike z ozemljitvijo. Izvedeni so s pocinkanim železnim valjancem FeZn 25x4mm in pritrjeni na podpore. Ozemljilni sistem Za ozemljilo bo služil pocinkani valjanec FeZn 25x4mm, ki bo položen v temelj objekta in povezan z železno armaturo. Na to temeljsko ozemljilo se povežejo vsi strelovodni odvodi (preko merilnih sponk). Vsi spoji morajo biti v zemlji zaščiteni z bitumenskim premazom, prav tako vodniki na prehodu iz zemlje (20cm na vsako stran). Ozemljilo se poveže z glavno ozemljitveno zbiralko (GIP) ter z PE zbiralko v R-GL. Ozemljilni strelovodni sistem je predviden s pocinkanim jeklenim trakom FeZn 25x4mm položenim v temeljih objekta (v podložnem betonu). Temeljsko ozemljilo ima več prednosti glede na ozemljilo, ki je položeno v zemljo okoli objekta: ni potreben izkop posebnega kanala za polaganje ozemljila temeljsko ozemljilo je zaščiteno pred korozijo in pred mehanskimi poškodbami pri kasnejših razkopavanjih zaradi komunalnega urejanja okolice objekta. temeljsko ozemljilo služi kot skupno ozemljilo za strelovod, instalacije jakega in šibkega toka ter za povezave za izenačitev potenciala. konstantna vrednost ozemljitve upornosti Za ozemljitev večjih kovinskih mas v objektu pa je predviden pocinkani jekleni trak FeZn 25x4mm položen v temelju objekta ter varjen na armaturo. Na ozemljitveni vod se veže vse večje kovinske mase, kot so konstrukcije ograj, vodila dvigal, regali, vrata, okna,... Strelovodna instalacija je po možnosti na več mestih povezana na strelovodno mrežo sosednjih objektov, tako da skupaj predstavlja enotno strelovodno mrežo. Povezave so izvedene na ozemljilnih vodih v zemlji. LPS je sestavni del objekta in more biti smiselno združljiv z drugimi napeljavami v objektu. 26

Električna izolacija med lovilno mrežo, odvodi in kovinskimi deli se lahko doseže z vzpostavitvijo ločilne razdalje med kovinskimi deli in sistemom LPS. Ločilna razdalja mora biti večja od varnostne razdalje s in sicer: Kjer je: S [m] - ločilna razdalja k i k k c m - koeficient odvisen od vrste LPS - koeficient odvisen od toka strele - koeficient odvisen od izolacijskega materiala l [m] - dolžina LPS-a Za pravilno delovanje električnih instalacij in prenapetostnih odvodnikov ponikalna upornost ozemljila ne sme preseči vrednosti 5Ω. Kontrolo tokovnega dimenzioniranje prenapetostnih odvodnikov izvedemo po sledeči formuli: kjer je: I f [ka] I f - tok strele skozi vodnik [ka] - predvideni tok strele n - število vodnikov (L1,L2, L3, PEN) Zaradi nameščene strelovodne zaščite, se v razdelilniku namestijo prenapetostni odvodniki razreda l-ll, s tokovno vrednostjo 12,5kA, 10/350ns. Ponikalna upornost temeljnega ozemljila se določi po formuli: V t = l x h x š = 100m x 0,8m x 0,4m = 32m 3 kjer je: R z ρ z [Ω] - ponikalna upornost temeljnega ozemljila [Ωm] - ocenjena specifična upornost tal z betona = 60Ωm D [m] - računski premer ozemljila V t [m 3 ] - volumen betonskega temelja 27

l [m] - dolžina betonskega temelja oziroma položenega valjanca FeZn 25x4mm v metrih h [m] - višina betonskega temelja š [m] - širina betonskega temelja 2.18.2 Izračun ozemljitve in preskočne razdalje Specifična upornost betona ρ b = 5000Ωm, zemlje okoli betona pa okoli ρ z = 100Ωm. Betonsko železo i = 12mm pa je od zemlje odmaknjeno za debelino betona cca 5cm. Glede na to dolžino je specifična upornost betona: ρ b = 5000Ωm x 0.05 = 250Ωm Skupna specifična upornost je: ρ s = ρ b + ρ z = 250Ωm +100Ωm =350Ωm Betonsko železo, ki je postavljeno zgoraj se ne upošteva, ker ne dotika z zemljo, seštevek vseh prečnikov daje skupni ekvivalentni prečnik d. Ekvivalentni prečnik v tem primeru znaša: d1 = 4 kom x i 12mm = 48 d2 = 3 kom x i 12mm = 36 d3 = 3 kom x i 12mm = 36 d = 120mm = 0,12m Na osnovi teh podatkov se lahko izračuna udarna upornost ozemljila po formuli Lobla: kjer je: n - število betonskega železa l [m] - dolžina železa v d [m] - ekvivalentni prečnik h [m] - globina vkopa ozemljila ρ s [Ωm] - skupna specifična upornost Upornost tal je 350Ωm glede na to udarno upornost ne sme preseči 8 % specifične upornosti: 28 Q>2.14 Q Če upoštevamo, da je ozemljitev objekta na več mestih povezana tudi z ozemljitvijo sosednjega objekta, izračunana vrednost odgovarja po teh predpisih. Ponikalna upornost R: kjer je: 28

ρ [mω] - specifična upornost zemljišča p [m] - obseg ozemljitvene zanke l [m] - skupna dolžina položenega valjanca Udarna ponikalna upornost Ru: Za delovanje strelovodne naprave je odločilna njena udarna ponikalna upornost Ru. Za odvajanje udarnega toka strele v zemljo je učinkovita dolžina 20 m od mesta uvoda v zemljo. Udar strele se odvaja v zemljo najmanj v dve smeri, pri čemer nastopi v eni smeri dolžina ozemljila 20 m. Udarno ponikalno upornost izračunamo po obrazcu: kjer je: k - faktor odvisen od celotne dolžine ozemljila ρ [mω] - specifična upornost tal l [m] - dolžina aktivnega ozemljila Preskočno razdaljo izračunamo po obrazcu: D = 0,066 Ru + 0,028 L D = 0,066 x 6,25 + 0,028 x 0,5 = 0,43 m kjer je: L - razdalja med krajem, na katerem se kovinska masa najbolj približa strelovodni napeljavi in vhodom odvoda v zemljo. Zgoraj izračunana vrednost velja za zrak, za zid pa vzamemo tretino te vrednosti. Vse kovinske mase, katere se nahajajo strelovodni napeljavi bližje od izračunane razdalje D na zraku ali 1/3 D v zidu, je potrebno povezati na strelovodno napeljavo. Po predpisih sme znašati Ru največ 8 % vrednosti specifične upornosti tal (v našem primeru 28Q), torej izračunana vrednost ustreza. 2.18.3 Izvedba Pri izvedbi strelovoda z ozemljitvami je potrebno upoštevati predpise za strelovode. Vsi spoji morajo imeti dobro mehansko in galvansko zvezo. LPS mora biti izdelan tako, da lahko odvede atmosfersko razelektritev v zemljo brez škodljivih posledic in da pri tem ne pride do poškodb živih bitij, električnih preskokov in hkratnih iskrenj. Stična mesta so zaščitena s premazom proti koroziji. Pri vsakem spoju se Rf ali pocinkani trak prekriva v dolžini locm in je spojen z dvema vijakoma. Nobena krivina strelovodne napeljave ni manjša kot z polmerom 20cm. 29

2.19 Mala fotonapetostna elektrarna Investitor OBČINA MENGEŠ, SLOVENSKA UL30, 1234 MENGEŠ bo zgradil na strehi večnamenske dvorane fotonapetostni sistem za paralelno obratovanje z javnim električnim omrežjem. Fotonapetostni generator je sestavljen iz solarnih modulov, ki svetlobno energijo sončnega obsevanja s pomočjo fotoefekta neposredno pretvorijo v enosmerno električno napetost in tok. Omrežni razsmerniki pretvorijo enosmerno napetost in tok v izmenične vrednosti, ter opravijo sinhronizacijo z javnim NN električnim omrežjem. Proizvedeno električno energijo preko števca električne energije pošiljajo v javno električno omrežje. Fotonapetostni moduli bodo nameščeni na strehi osnovne šole. Moč posameznega modula je 208,12W P, število modulov je 441, skupna moč pa 91.780,92W P. Elektrarna bo na omrežje priključena trifazno in sicer na vsako fazo 30.593,64kW. PV generator je sestavljen iz treh posameznih segmentov 147+147+147 modulov kar je skupaj 441 PV modulov, ki so razdeljeni na več nizov in zaporedno vezanimi moduli. Izmenična stran razsmernikov bo priključena na javno električno omrežje na merilno-ločilnem mestu. Razsmernik ima na izmenični strani vgrajeno zaščito proti otočenju, ki jo sestavljajo podnapetostna, prenapetostna, podfrekvenčna, nadfrekvenčna in impedančna zaščita. Za zaščito pred električnim udarom je vgrajena zaščita na diferenčni tok, kije občutljiva na enosmerno in izmenično komponento okvarnega toka. Na enosmerni strani je vgrajena prenapetostna zaščita fotonapetostnega generatorja ter zemljostična zaščita. V omarici, kjer bo merilno ločilno mesto, je dodatna zaščita za katero poskrbi napetostni nadzorni rele, ki v povezavi s kontaktorjem odklopi izmenični izhod razsmernika iz omrežja v primeru izpada katerekoli faze. Na merilnem bo nameščen direktni trifazni dvotarifni elektronski števec, ki meri prejeto in oddano delovno ter jalovo energijo. Za potrebe daljinskega odčitavanja bo števec priključen v komunikacijsko RS485 kaskado z ostalimi števci ter koncentratorjem (komunikatorjem). Priključitev razsmernikov po posameznih faznih vodnikih: Fazni vodniki Tip razsmernika in moči Vezava modulov PV Moč PV nizov Moč PV polja Ll 5x SMA 7000; 7,0 kw 1 niz z 147 moduli 30.600,00 W 30,60 kwp p L2 5x SMA 7000; 7,0 kw 2 niz z 147 moduli 30.600,00 W 30,60 kwp p L3 5x SMA 7000; 7,0 kw 3 niz z 147 moduli 30.600,00 Wp 30,60 kwp Skupna moč 91,79 kw p Razsmernik priključimo na javno električno omrežje na merilno ločilnem mestu v priključni omarici distributerja električne energije. Zaščita proti streli Okvirji in nosilna konstrukcija solarnih modulov je galvansko povezana s kovinsko konstrukcijo parkirišča. Glavna kovinska konstrukcija je ozemljena. 30

Škodljive učinke na električne naprave zaradi udarov strele v bližnji okolici preprečimo z namestitvijo prenapetostnih odvodnikov z ustrezno medsebojno koordinacijo v DC spojišču, na izmenični strani razsmernikov in v priključno merilni omari. Drugi poli odvodnikov so z zaščitnimi vezani na zbiralnico za izenačenje potencialov. 3.0 ELEKTRIČNE INSTALACIJE ŠIBKEGA TOKA - TELEKOMUNIKACIJ KOMPLETEN OBJEKT obdeluje sledeče vrste naprav in napeljav: Univerzalno ožičenje Instalacija za javljanje požara Instalacija ozvočenja Instalacija SOS klica Vse omenjene instalacije so projektirane v skladu s projektno nalogo, tovrstnimi predpisi in priporočili ter v skladu z željami investitorja. Tridelni parapetni in instalacijski kanali ter razvodne in priključne doze so opisane ter specificirane v projektu jakega toka. Instalacija v parapetnih kanalih poteka brez instalacijskih cevi. Pri polaganju telekomunikacijskih vodov vzporedno z instalacijami jakaga toka, je treba paziti na minimalno razdaljo (20cm), križanja pa so lahko le pravokotna. Javni telefonski vodi morajo biti zaščiteni s prenapetostnimi odvodniki na glavnem delilniku, linijski izhodi ojačevalnih naprav pa na preklopnih poljih oz. v instalacijski omarici pri ojačevalni napravi. Kabelske police, etažne omarice ter naprave, morajo biti povezane na skupno letvico za izenačevanje potencialov objekta. V cevnem in parapetnem delu je predviden prostor za razvod univerzalnega ožičenja. 3.1 Telefonija in terminalski razvod Predvidena je napeljava za priklop na napajalno mesto TELEKOM (PO-T) z instalacijo ki ustreza zunanjemu dovodu (Priključek TK ni predmet načrta). Za telefonijo in prenos različnih komunikacijskih signalov oz. podatkov je predvidena povezava od PO-T do glavne komunikacijske omare v komunikacijskem vozlišču KV s telefonskim kablom 20x2x0,8mm in optična povezava z monomodnimi (9/125u,m) in multimodnimi (50/125fim) optičnimi vlakni. Število vlaken v vsakem optičnem kablu je 12. V komunikacijskem vozlišču KV ob glavni komunikacijski omari je predvidena manjša hišna telefonska centrala ustreznega dobavitelja, ki služi za celoten objekt. 3.2 Inštalacija univerzalnega ožičenja Od omarice na fasadi objekta do KV - komunikacijskega vozlišča v objektu naj se zgradi optična povezava in telefonski kabel. V objektu je predviden prostor za KV vozlišče. Dovod iz Telekom omrežja se naj zaključi na telekomunikacijski omari v KV prostoru. Vzporedno z dovodom je potrebno predvideti še rezervno cev. Predvideti je potrebno univerzalno (pomeni enako infrastrukturo za računalniško in telefonsko omrežje) strukturirano ožičenje. Ožičenje naj se zaključi v centralnem prostoru - KV vozlišču; to naj bo isti prostor v katerem se zaključijo druga omrežanja (seveda na način da druga drugega»ne motijo«). Računalniško ožičenje naj bo zgrajeno tako, da je mogoče ločiti pedagoško (računalniki na katerih lahko delajo učenci) in administrativno omrežje (računalniki na katerih lahko delajo učitelji in drugi zaposleni) in brezžično omrežje. Po potrebi se predvidi več komunikacijskih vozlišč. 31

Po potrebi je predvideti tudi infrastrukturo za brezžično omrežje (predvideti toliko brezžičnih dostopnih točk = access point, da so z brezžičnim omrežjem pokriti vsi prostori šole). Za navedeni objekt je predvidena cevna povezava s PVC cevmi do glavnega delilnika (KV - komunikacijskega vozlišča) v objektu in nato v kabelske interne instalacije. Od glavnega delilnika (KV - komunikacijskega vozlišča) obravnavanega objekta, ki ga je potrebno locirati na ustrezno mesto se nato predvidi instalacija do posameznih porabnikov, vtičnih mest. linstalacija univerzalnega ožičenja za posamezne priključke je predvidena s kablastim vodnikom vrste UTP-L6 4x2x AWG25, Cat 6, uvlečenim v parapetne kanale, instalacijske cevi 016mm položenimi p/o, v stenah, itd. Priključna mesta so predvidena z vtičnicami (mikrovtič) vgrajenimi v p/o vtičnice in sicer za vsako zahtevano enoto (kot so predavalnice, kabineti, pisarne, posamezna delovna mesta, ), ustrezno število priključnih mest. Lokacija priključnih mest bo razvidna iz tlorisnih načrtov in razvodnih shem. Mikrolokacijo priključnih mest določi arhitekt oz. investitor v sodelovanju z projektantom. 3.3 Instalacija za javljanje požara Predvideno je javljanje požara s popolno zaščito. Uporabljeni so avtomatski javljalniki dima - optični, termodiferencialni ter ročni javljalniki požara. Vsi elementi so adresibilni. Glede na strukturo objekta in požarnih con se predvidi ustrezno število adresibilnih linij. Linije so v krožni grupi vezane na požarno-javljalno centralo, ki bo preko tonskega oddajnika, po živi telefonski liniji vezana na dežurno mesto. Vsi element javljanja požara se ustrezno uskladijo z ostalimi instalacija v fazi PZI načrtovanja. Sistem za javljanje požara mora biti projektiran v skladu s predpisi, navodili proizvajalca in pravili stroke (v skladu z VDS 2095, SIST DIN 14096:1996 - Požarni red, SIST EN 54) V primeru požara se bodo prožile alarmne sirene. Požarno javljalna centrala bo nameščena v ustreznem prostoru. Pri vstopu v objekt (glavni vhod) se namesti na steno paralelni tablo. Požarno javljalna naprava je sestavljena: 1) Požarno-javljalna centrala 2) Javljalni elmenti 3) Instalacija Požarno-iavlialna centrala V bistvu je sistem postavljen tako, da bo v prostoru za prodajo kart ena centrala na katero bo možno vključiti ustrezno število adresibilnih zank. Vsaka adresibilna zanka omogoča priključitev 99 adresibilnih javljalnikov in 99 adresibilnih vhodnih/ izhodnih modulov. Protipožarne centrale omogočajo naslednje funkcije: energijsko napajanje celotnega protipožarnega sistema zbiranje podatkov iz posameznih javljalnikov vrednotenje teh podatkov signalizacijo požara krmiljenje raznih naprav v primeru požara prenos stanj protipožarnega sistema na 24h dežurno službo 32

Centrala omogoča priključitev adresibilnih javljalnikov in krmilno - izvršilnih elementov, s katerimi lahko krmilimo dvigalo, zvočno/opozorilne naprave, izklop klima naprav itd. Centrala mora imeti zagotovljeno lastno rezervno napajanje za primer izpada osnovnega. Po predpisih, ki veljajo pri nas, je potrebno v primeru izpada osnovnega 230V omrežja zagotoviti 72-urno delovanje protipožarnega sistema v normalnem stanju in 1/2 ure v alarmu. Za rezervno napajanje protipožarnega sistema naj se uporabijo plinotesne svinčene AKU baterije. Predvidena centrala ima : LCD prikazovalnik, ki prikazuje stanja protipožarnega sistema kontrolne tipke za upravljanje s protipožarnim sistemom interno sireno shranjevalnik dogodkov (spomin) Napajanje protipožarne centrale je predvideno iz elektro razdelilnika preko posebno varovanega tokokroga 10A (varovalka mora biti ustrezno označena). Ker je protipožarna centrala predvidena v prostoru brez stalne prisotnosti operaterja, je pri glavnem vhodu v avli v pritličju predviden dodatni aktivni prikazovalnik vseh stanj in dogodkov na centrali. Javlialni elementi Optični javljalnik dima Javljalnik reagira na svetli dim, ki se pojavlja v prvi fazi določenih vrst požarov. Ta lastnost zahteva strogo namensko uporabo. Posebno področje uporabe teh javljalnikov predstavljajo prostori, v katerih je posebnega značaja ogroženost električnih in elektronskih naprav. Način delovanja: Javljalnik deluje na pricipu razsipanja svetlobe ob pojavu dima (Tvndallov princip). V labirintni komori je nameščena polprevodniška dioda, ki pošilja svetlobo na fotocelico. Nameščena je tako, da na optoelektrični pretvornik pade samo svetloba, ki se razprši na delčkih dima. Elektronika to zaznava, ojači, nato posreduje centrali, ki sproži alarm. Istočasno se v podnožju vključi individualni optični indikator alarma. Izvedba: Javljalnik sestavljajo visokokvalitetni fotoelektrični deli z diodo iz galijevega arzenida kot izvir svetlobe, silicijeve fotocelice kot sprejemnika svetlobe in labirintne komore za lovljenje svetlobe. V javljalniku se nahaja še elektronika, kontakti za povezavo s podnožjem in zaščitna kapa. Javljalnik nima gibljivih delov ali delov, ki bi bili izpostavljeni trenju, zaradi česar je življenska doba javljalnika mnogo daljša. Optični javljalnik je predviden v adresibilnih podnožjih. Termodiferenciaini javljalnik požara Javljalnik je primeren predvsem v prostorih, kjer se običajno pojavljajo dimi (izpušni plini motorjev z notranjim izgorevanjem, varjenje,...), ki bi pri ostalih tipih avtomatskih javljalnikov prožili lažne alarme. Način delovanja: Deluje na principu naglega porasta temperature, kot tudi na maksimalno temperaturo. Kombinirani diferencialno-maksimalni javljalnik temperature reagira na nagli porast temperature, kot tudi na prekoračitev določene maksimalne vrednosti. S porastom temperature v prostoru se v javljalniku spremeni ravnovesje dveh termometerskih sond. Elektronika v javljalniku to spremembo registrira, ojači in signal posreduje centrali, ki sproži alarm. Istočasno se v podnožju vključi individualni indikator. Izvedba: Javljalnik je sestavljen iz plastičnega ohišja, ki združuje dva termistorja kot termometerske sonde, elektronike in kontaktov za zvezo s podnožjem. En termistor ima vlogo mernega 33

elementa, zato je izpostavljen zunanjim vplivom okolja. Javljalnik nima gibljivih delov, ki bi se lahko obrabili, kar mu omogoča dolgo življensko dobo. Občutljivost je fiksno nastavljena in se jo da električno preiskusiti. Kvalitetni materiali garantirajo veliko odpornost na klimatske vplive. Podnožja za avtomatske javljalnike - z vijačnimi priključnimi sponkami, - z vgrajenim optičnim indikatorjem (LED - rdeča) - z vgrajeno elektroniko, - s tesnilnim pokrovom proti vdiranju umazanije in vode, - za posamezno adresiranje - za priključitev zunanjega optičnega indikatorja Ročni javljalnik požara Zaradi povečane zanesljivosti delovanja sistema za odkrivanje in javljanje požara se poleg avtomatskih javljalnikov v objektu nameščajo tudi ročni javljalniki. Namenjeni so predvsem zaposlenemu osebju, da jih sprožijo, kadar opazijo požar. Ti javljalniki imajo po alarmni organizaciji prednost pred avtomatskimi, ker se vsak alarm smatra za pravega, zaradi česar ni zakasnitev delovanja. Način delovanja: Javljalnik je izdelan tako, da ustreza VdS predpisom in BS (britanskim standardom), kar pomeni, da deluje, ko se razbije steklo in pritisne tipka, ali pa samo razbije steklo. Predvideni so za proženje ob razbitju stekla. Ob sprožitvi se istočasno vključi LED dioda, ki signalizira alarmirajoči javljalnik. Linija javljalnika je kontrolirana na kratek stik ali prekinitev, kar pomeni, da se vtem primeru na centrali sproži optični in akustični signal napake. Montaža Javljalnik se montira nadometno (instalacija je podometna) na višini 150 do 170cm od tal. Najbolj primeren instalacijski kabel je JE-H(St)H Ix2x0,8mm BDE90, požarne odpornosti E30 ali njemu enakovreden drugi tip kabla. Potrebno se je pridrževati minimalnih razdalj od električnih razdelilnih omaric, raznih naprav, stikal za luči in dvigala, in to cca 50cm. Krmilni element Krmilni element sprejema po javljalni liniji krmilne signale (npr.: zapri pož. vrata, izklopi dovodni ventilator,...). Vsebuje en brezpotencialni vklopni in en brezpotencialni preklopni kontakt za max. tok 500mA. V objektu so nekatera vrata, ki so normalno odprta in se morajo v primeru požara zapreti. To dosežemo s trajno zdržnimi magneti, ki jim dovod napetosti prekine krmilni element požarne centrale. Alarmna sirena Namenjene so za zvočno alarmiranje v primeru požara. Nameščene so v notranjosti objekta. 3.4 Instalacija ozvočenja Za potrebe interni sporočil, obvestil, reprodukcijo glasbe in navodil v dvoranah in skupnih prostorih ter na hodnikih posameznih etaž, naj se izvede interno ozvočenje. V večnamenski dvorani - telovadnici, se predvidi še interno ozvočenje, ki je povezano s centralnim in se v primeru nujnosti obvestil preklopi na centralno ozvočenje (prenosna naprava). 34

Za splošno ozvočenje se predvidi akustična ojačevalna naprava z AM/FM tunerjem in ojačevalnik potrebne moči, predojačevalnik, preklopno polje, CD predvajalnik, omrežno polje, mikrofona s stojalom. Prek mikrofona bo mogoče dajanje raznih obvestil. Instalacija se izvede z vodniki NYM-J 3xl,5mm2 in PP 2x1,5 mm2. Izračun moči ojačevalne naprave oz. zvočnikov se izvede po ustrezni literaturi z ozirom na vrsto prostora. Predviden je 100 V zvočniški razvod v posameznih delih objekta. Po potrebi se predvidi regulatorje glasnosti, sama instalacija pa bo omogočala vklop ozvočenja s prisilo. 3.5 Instalacija»SOS«Predviden je sistem za SOS klic, ki se namesti v sanitarijah za invalide. Signal se vodi na ustrezno mesto. 4.0 CENTRALNO NADZORNI SISTEM Sistemi digitalne regulacije, vključno s klimatskimi in prezračevalnimi napravami, naj se povežejo v centralni nadzorni sistem, ki omogoča muitifunkcijski pristop upravljanju zgradbe, večnivojske zaščitene dostope do posameznih funkcij, enostavno omreženje, inteligentno združevanje in objektno parametriranje. Za obratovanje, krmiljenje in nadzor za optimizacijo delovanja strojnih naprav ogrevanja, prezračevanja in hlajenja ter porabo električne energije je potrebno projektirati instalacijo in opremo za centralni nadzorni sistem. 4.1 Opis CNS sistema CNS omogoča nadzor, upravljanje, alarmiranje, merjenje porabe energije in arhiviranje parametrov vseh zgoraj naštetih naprav preko SCADA (supervisorv control and data acquisition) sistema ter avtomatizacijo le-teh preko PLC (programmable logic controller) tehnologije krmilnikov. Opis in zahteve za delovanje naprav so obdelane v projektu strojnih instalacij. Projektiran je za delovanje 24ur/365 dni na leto, izvedbo v skladu z FDA 21 CFR Pa rt 11 standardom ter zadostitvi vseh zahtev glede požarne zaščite in varnosti pri delu. Vse naprave delujejo popolnoma avtomatsko in omogočajo vpogled ter spreminjanje parametrov v realnem času. Kjer je potrebno, imajo določene naprave možnost lokalnega nadzora in upravljanja preko lokalnega operaterskega prikazovalnika. Sistem je zasnovan tako, da okvara ene naprave ne vpliva na delovanje ostalih naprav sistema. Vsi ključni procesni parametri so arhivirani za potrebe analize in morebitno optimizacijo naprav. SCADA sistem in sklopi naprav so med seboj povezani preko ethernet TCP-IP omrežja. Klima naprave, toplotna postaja in hladilna centrala so krmiljeni s PLC krmilniki so sestavljeni iz centralne procesne enote s pripadajočimi vhodno/izhodnimi moduli, tako da so zajeti vsi signali avtomatiziranega procesa. Aplikacija PLC krmilnikov je shranjena v 'Flash' spominu krmilnika, ki je trajen. Vsak krmilnik ima svojo interno uro z datumom in je zaščitena pred izgubo podatkov z baterijskim napajanjem v samem krmilniku (npr. izpad električne energije). Klima naprave, toplotna postaja, hladilna centrala, hladilnice ter požar in odvod dima imajo vsak lasten električni stikalni blok (v nadaljevanju ESB) od koder se napaja krmilnik in ostali pripadajoči električni elementi ESB-ja (kontaktorji, releji, signalne svetilke,...). Spodnja slika prikazuje splošno arhitekturo CNS sistema za avtomatizacijo naprav. 35

Nadzorni nivo sestavljajo nadzorni SCADA programi, lokalni operaterski paneli, daljinski nadzorni programi, orodja za programiranje krmilnikov in podobno. Mrežni nivo sestavljajo vse komunikacijske povezave med CNS in krmilniki. Krmilni nivo sestavljajo PLC krmilniki in regulatorji za avtomatizacijo naprav. Vhodno/izvršni nivo sestavljajo vhodni elementi kot so tipala, stikala, merilniki energije,... in izhodni izvršni členi kot so ventili in pogoni ventilov, črpalke, ipd. 4.2 Krmiljenje razsvetljave Za krmiljenje razsvetljave sistem vsebuje namenske krmilnike oziroma aktuatorje vgrajene v razdelilne omarice, ki omogočajo vklop in izklop ter regulacijo osvetljenosti posamezne luči ali sklopa luči v prostoru. Krmiljenje razsvetljave je predvideno preko večnamenskih univerzalnih tipk (trojne ali četverne z/brez termostata), magnetnih stikal, ki avtomatsko vklopijo razsvetljavo v primeru odprtih vrat ter avtomatsko preko senzorja gibanja. Vso razsvetljavo se lahko krmili tudi preko LCD Touchscreen-a. Sistem krmljenja razsvetljave uporabniku omogoča sledečo funkcionalnost: - Avtomatski vklop/izklop in regulacija razsvetljave po pred-nastavljenem urniku, ki ga lahko uporabnik kasneje tudi spreminja - Avtomatski vklop/izklop in regulacija razsvetljave po pred-nastavljenem scenariju s pritiskom na tipko - Avtomatski vklop/izklop in regulacija razsvetljave glede na prisotnost uporabnika. - Ročni vklop/izklop in regulacija razsvetljave preko vgrajenih tipk - Ročni vklop/izklop in regulacija razsvetljave preko centralno nadzornega terminala - Simulacija vklop/izklop-a razsvetljave za simulacijo prisotnosti. V razdelilnih omaricah se predvideni univerzalne aktuatorje za regulacijo osvetlitve ter relejske aktuatorje za vklop in izklop razsvetljave. 4.3 Krmiljenje senčil Za krmiljenje ogrevanja, hlajenja in prezračevanja se predvidi elemente, ki omogočajo avtomatsko krmiljenje ventilacijskega konvektorja in lopute v prezračevalnem kanalu glede na vrednosti temperature in koncentracije C02-ja v prostoru, ki jih sistem prejema preko posebno izdelanega temperaturnega tipala in senzorja kvalitete zraka. Sistem krmiljena ogrevanja in 36