Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 4, 24. december 2010, letnik VIII. Glavna tema. Aktualno. Iz Gorenjskih elektrarn

Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 4, 24. december 2010, letnik VIII Glavna tema 4 Pregled pomembnejπih dogodkov in nagrad skupine Elektro Gorenjska v letu 2010 Aktualno 8»e bi moral letoπnje leto v Elektru Gorenjska oznaëiti z eno besedo, bi to zagotovo bila sprememba Iz Gorenjskih elektrarn 27 Sedma sonëna elektrarna Labore 2 je zaëela obratovati

2 ELGO, december 2010 Kaæipot po vsebini 3 Beseda uprave Glavna tema 4 Pregled pomembnejπih dogodkov in nagrad skupine Elektro Gorenjska v letu 2010 Aktualno 8»e bi moral letoπnje leto v Elektru Gorenjska oznaëiti z eno besedo, bi to zagotovo bila sprememba 10 PrivlaËno za odjemalca in prijazno do okolja 11 Vam to, da sem lani prihranila 78 evrov, spravlja lase pokonci? 12 S kolesom potujem, okolje varujem Letos kar polovica investicijskih sredstev za prenovo in ojaëitev srednje- in nizkonapetostnega omreæja 14 Denar za poslovna darila letos podarili Centru SonËek Kranj 15 Odsev Ëetrtletja Novosti 20 Idejna zasnova armiranobetonskega jaπka, 1. del Standardi kakovosti 22 LoËeno zbiranje odpadkov v Elektru Gorenjska 23 Pet nasvetov za dobro poëutje Znanje je moë 24 Strateπki raziskovalno-razvojni projekt Supermen Iz Gorenjskih elektrarn 26 Zniæanje zagotovljenih odkupnih cen elektrike iz sonënih elektrarn 27 Sedma sonëna elektrarna Labore 2 je zaëela obratovati 28 Gospodarski pomen razvojnih doseækov elektroenergetske infrastrukture Predstavljamo se 29 PodroËje uëinkovite rabe energije mi je v krvi Elektro Gorenjska smo ljudje 30 Kadrovske novice Upokojenci so praznovali 31 Prvi vtisi novozaposlenih Za vsakogar nekaj 32 Ustanovili novo sindikalno centralo Naj septembrski prispevek 33 Novoletne æelje zaposlenih v letu 2011 34 Druπtvo upokojencev Elektro Gorenjska 35 Fotogalerija 36 Danska deæela vikingov 38 Nagradna kriæanka 39 Plan izrabe delovnega Ëasa v letu 2011 Elgo je poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska. t. 4, december 2010; tekoëa πt. 29, leto VIII Glavna urednica: mag. Mateja Nadiæar Svet Odgovorna urednica: mag. Renata Kriænar Predsednik uredniπkega sveta: mag. Bojan Luskovec»lani uredniπkega sveta: Aleπ Aæman, MBA, Romana Boænar, mag. Edvard Koπnjek, Boπtjan Trampuπ Uredniπka skupina: Alenka Andolπek, Teja Bizjak, Drago Papler, Majda Repnik, Marko Vilfan, Alojz Æumer Uredniπtvo: Elektro Gorenjska, d. d., glasilo Elgo, Ul. Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj Telefon: 04 20 83 684, faks 04 20 83 600 e-poπta: urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.si www.elektro-gorenjska.si Izdajatelj: Elektro Gorenjska, podjetje za distribucijo elektriëne energije, d. d. Za izdajatelja uprava druæbe: predsednik uprave mag. Bojan Luskovec Oglasno træenje: telefon 04 20 83 684, faks 04 20 83 600 e-poπta: info@elektro-gorenjska.si Lektoriranje: Maja KodriË CrnjakoviË, s. p. Oblikovanje in prelom: Nimbus d. o. o., Tisk: Littera picta, d. o. o. Naklada: 1350 izvodov ISSN 1581-8020 Fotografija na naslovnici: Simon Peternel Poslovno glasilo Elgo izhaja πtirikrat letno. BrezplaËno ga prejemajo zaposleni in upokojenci Elektra Gorenjska in Gorenjskih elektrarn, πtipendisti in poslovni partnerji. Naslednja πtevilka izide 31. marca 2011. Naj bo vsaka naslednja πtevilka Elga πe bolj zanimiva za branje tudi z vaπo pomoëjo. V uredniπtvu glasila Elgo se veselimo vaπih prispevkov, predlogov in idej, ki bodo obogatili naπe glasilo. Za naslednjo πtevilko jih sprejemamo do 1. 2. 2011 na elektronski naslov urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.si. V letu 2011 bodo izπle πtiri πtevilke Elga: 1. πtevilka: 31. marec 2. πtevilka: 30. junij 3. πtevilka: 30. september 4. πtevilka: 23. december. Izhajanje posamezne πtevilke Elga in datum oddaje prispevkov bomo sproti objavljali v posamezni πtevilki Elga.

ELGO, december 2010 3 Beseda uprave Z veliko energije v prihajajoëe leto Letoπnje leto je bilo leto πtevilnih novosti. V Elektru Gorenjska smo prvië prejeli srebrno priznanje za poslovno odliënost in se tako s srebrnimi Ërkami zapisali med najbolj odliëna slovenska podjetja. V obratovanje smo vkljuëili prvo sonëno elektrarno na kljuë, ki je bila narejena za zunanjega investitorja. Zaposleni Elektra Gorenjska smo sodelovali v prvi vseslovenski Ëistilni akciji. Skupaj s partnerji smo odprli prvo traso polnilnih postaj za vozila na elektriëni pogon v Sloveniji. In hkrati se je prvië po dolgih desetletjih svetovno in tudi slovensko gospodarsko okolje sooëilo s padci, z nazadovanji, negativnostjo in negotovostjo. KljuËni nauk zgodbe, ki nas spremlja, je, da moramo priëeti svoj pogled intenzivneje usmerjati v prihodnost. Iz danaπnjega moramo graditi jutriπnje. Zato bo usmerjenost v prihodnost tista rdeëa nit, ki bo najbolj slikovito zaznamovala Elektro Gorenjska v prihajajoëem letu. Slovenski energetski trg se spreminja. To je dejstvo in realnost, ki se je danes verjetno æe vsi zavedamo, postopoma pa jo tudi sprejemamo. Spremeniti se bo morala tudi druæba Elektro Gorenjska. Na eni strani nam pomembne spremembe prinaπa reorganizacija, ki bo intenzivneje zaznamovala prihodnje leto. Na drugi strani se bo moral spremeniti tudi naπ naëin dela. Razmiπljanja. Delovanja. Bolj kot kadarkoli do sedaj bomo morali biti usmerjeni na trg. K naπim odjemalcem. K naπim poslovnim partnerjem. Napovedane spremembe morda nekaterim predstavljajo oviro ali neobhoden izziv. A v resnici nam v roke dajejo moë in poslanstvo, da stvari izboljπamo in spremenimo. Zato me leto, ki je pred nami, navdaja z energijo. Æelim si, da bi vsak od nas, ki tvorimo celoto Elektra Gorenjska, v tem prepoznal svojo priloænost. Priloænost, da stvari naredi drugaëe, boljπe. Da jih naredi prvië. Zato vam v prihajajoëem letu æelim, da bi Ëim veë stvari naredili prvië. Tako v delovnem okolju kot tudi v vaπem zasebnem æivljenju. Naj bo polno izzivov, ki nam bodo pognali kri po æilah. Naj bo Ëim veë priloænosti, ki nam bodo omogoëile zajeti zrak s polnimi pljuëi. Pred nami je zagotovo prijetno leto. Samo upati si ga moramo zaæiveti. SreËno 2011! Predsednik uprave: mag. Bojan Luskovec

4 ELGO, december 2010 Glavna tema Pregled pomembnejπih dogodkov in nagrad skupine Elektro Gorenjska v letu 2010 Alenka Andolπek JANUAR 2010 Elektro Gorenjska v obratovanje vkljuëi prvo sonëno elektrarno na kljuë, ki je bila zgrajena za zunanjega investitorja. Zaposleni skupine Elektro Gorenjska na 17. zimskih πportnih igrah EDS z veliko premoëjo premagajo vso konkurenco in zasedejo prvo mesto. V svetu V karibski dræavi Haiti v potresu umre okoli 50.000 ljudi. Potres, z moëjo 7. stopnje po Richterjevi lestvici, ima katastrofalne posledice. Stanje na Haitiju je kaotiëno, zato pomoë ponudijo πtevilne dræave z vsega sveta. Foto: Arhiv Elektra Gorenjska Zmagovalna ekipa 17. zimskih πportnih iger EDS Foto: Roman Bratun Utrip z odprtja razstave FEBRUAR 2010 Ob 60. obletnici obratovanja HE Savica skupina Elektro Gorenjska pripravi razstavo fotografij in eksponatov v Galeriji Elektra. Projekt soproizvodnje elektrike in toplote na Planini Kranj dobi zeleno luë s podpisom tripartitne pogodbe o sodelovanju pri izgradnji in obratovanju soproizvodnje v kotlovnici Planina. Za namen izvedbe projekta Soproizvodnja elektrike in toplote v kotlovnici Planina Kranj se ustanovi druæba Soenergetika. V svetu V Kanadi potekajo 21. zimske olimpijske igre. estnajstdnevni πportni spektakel v Vancouvru je rekorden po udeleæbi. V boju za 86 kompletov odliëij je 82 dræav zastopalo 2621 πportnikov. MAREC 2010 Skupina Elektro Gorenjska organizira 2. Forum o obnovljivih virih in uëinkoviti rabi energije. Elektro Gorenjska se predstavi na sejmu JOBFAIR, ki ga organizira mednarodno zdruæenje πtudentov elektrotehnike in raëunalniπtva EESTEC LC Ljubljana v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko in Fakulteto za raëunalniπtvo in informatiko Univerze v Ljubljani. V svetu V Rumenem morju potone vojaπka ladja z juænokorejskimi mornarji. Preiskovalci kasneje ugotovijo, da je ladjo z eksplozivi potopila podmornica Severne Koreje, ki je v konfliktu z Juæno Korejo πe iz Ëasa hladne vojne. Foto: Arhiv Elektra Gorenjska Aleπ Aæman v vlogi predavatelja na Forumu

ELGO, december 2010 5 Glavna tema APRIL 2010 Elektro Gorenjska prejme srebrno diplomo za sodelovanje v postopku priznanja RS za poslovno odliënost za leto 2009 in diplomo za uvrstitev med finaliste. Prostovoljci Elektra Gorenjska sodelujejo na vseslovenski Ëistilni akciji in zberejo 40 kubiënih metrov odpadkov. V svetu Na Islandiji izbruhne ognjenik Eyjafjallajokull. V tem Ëasu je zaprt zraëni prostor, zato je po Evropi odpovedanih od πtiri do pet tisoë poletov. Zaradi vulkanskega pepela, ki lahko resno poπkoduje letalske motorje, hkrati pa moëno ovira vidljivost, je veë deset tisoë potnikov veë dni ujetih na letaliπëih. Foto: Brigita Eling B Prostovoljci Elektra Gorenjska na Ëistilni akciji Foto: Roman Bratun Dan odprtih vrat na Laborah MAJ 2010 Elektro Gorenjska Ëlanom Kluba Reenergija ponudi moænost nakupa solarnih komponent Bramac po ugodnejπih pogojih. Skupina Elektro Gorenjska organizira dan odprtih vrat sonëne elektrarne in elektriëne polnilnice na Laborah. V svetu Ekoloπka katastrofa. Razlitje nafte v Mehiπkem zalivu zaznamuje πe ves mesec maj. Iz naftnega vrelca 1500 metrov pod gladino Mehiπkega zaliva se tudi po veë poskusih njegovega zaprtja v morje vsak dan izlije 20.000 sodëkov nafte. Razseænost ekoloπke katastrofe je tako velika, da presega vse dosedanje nesreëe tako v ameriπkih kot evropskih morjih. JUNIJ 2010 Na 16. letnih πportnih igrah EDS πportniki Elektra Gorenjska prejmejo osem odliëij. Elektro Gorenjska na svetovni dan okolja izda Ëetrto πtevilko revije Klub Reenergija. V svetu Slovenska nogometna reprezentanca nastopa na 19. svetovnem prvenstvu v Juæni Afriki. Z zmago nad Nizozemci so svetovni prvaki postali reprezentanti panije. Foto: Marko Vilfan Zlata æenska ekipa namiznega tenisa

6 ELGO, december 2010 Glavna tema JULIJ 2010 Elektro Gorenjska skupaj s partnerji odpre prvo traso polnilnih postaj za vozila na elektriëni pogon v Sloveniji. Elektro Gorenjska se kot prvo izmed slovenskih elektrodistribucijskih podjetij odloëi za vraëilo zneska preplaëane elektrike svojim odjemalcem. V svetu V vici uspeπno testirajo letalo solar impulse. Letalo, ki ga poganja izkljuëno sonëna energija, je v 26 urah zabeleæilo zgodovinski let, saj so sonëne celice, ki napajajo letalo, Ëez dan shranile dovolj energije, da je zrakoplov letel tudi ponoëi. Trasa petih elektriënih polnilnic na Gorenjskem Foto: Roman Bratun Podpisniki sprejetih meril AVGUST 2010 Elektro Gorenjska organizira novinarsko konferenco, na kateri predstavi postopke vraëila preplaëane elektrike. Konec meseca Elektro Gorenjska priëne s poπiljanjem poraëunov za preveë plaëano elektriëno energijo. Skupina Elektro Gorenjska sprejme merila za ugotavljanje delovne uspeπnosti in kriterije za napredovanje delavcev. V svetu V TurËiji poteka svetovno prvenstvo v koπarki. Na tekmovanjih se pomeri πtiriindvajset reprezentanc, drugië tudi slovenska. Naziv svetovnega prvaka æe ËetrtiË osvoji ameriπka reprezentanca. SEPTEMBER 2010 Elektro Gorenjska skupaj z ELES-om in Savskimi elektrarnami Ljubljana slavnostno odpre novo razdelilno transformatorsko postajo in 110/20- kilovoltno stikaliπëe Moste. Za novega predsednika uprave Elektra Gorenjska je imenovan mag. Bojan Luskovec. Elektro Gorenjska v sodelovanju s podjetjem Atlas Trading za svoje odjemalce oblikuje privlaëno ponudbo za nakup toplotnih Ërpalk za ogrevanje sanitarne vode Atlas ter toplotnih Ërpalk za ogrevanje prostorov Thermia. Elektro Gorenjska na Evropski dan brez avtomobila organizira testno voænjo z elektriënimi kolesi. V svetu V Bruslju potekajo demonstracije sindikalnih predstavnikov iz vse Evrope. Protestirajo proti varëevalnim ukrepom, ki so jih sprejele vlade Ëlanic Evropske unije. Na demonstracijah je zbranih veë kot 100.000 ljudi, med njimi tudi protestniki iz Slovenije. Foto: Aleπ Hostnik Slavnostno odprtje v Mostah

ELGO, december 2010 7 Glavna tema OKTOBER 2010 Elektro Gorenjska svojim odjemalcem ponudi moænost cenovno ugodnega nakupa kotlov na lesno biomaso ETA. Elektro Gorenjska na 2. strateπkem sreëanju udeleæencev energetskega trga prejme plaketo za sodelovanje na nateëaju Odjemalcu prijazen dobavitelj energije. Gorenjske elektrarne za namen merjenja potenciala vetra na Krvavcu namestijo preklopni steber. Elektro Gorenjska uspeπno prestane redno presojo sistema vodenja kakovosti, redno presojo sistema ravnanja z okoljem in obnovitveno presojo sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu. V Galeriji Elektra postavi na ogled svoje fotografije Urban Aæman. V svetu Triintrideset Ëilskih rudarjev, ki so bili ujeti v skoraj 700 metrov globokem rudniku, je po skoraj sedemdesetih dneh ugledalo luë. Ujeti rudarji so bili v delno poruπenem rudniku bakra in zlata na severu»ila ujeti od 5. avgusta do 14. oktobra 2010, kar je Ëas, ki ga ni pod zemljo doslej preæivel πe nihëe. Foto: Saπka Sagadin Prejemniki priznanj Odjemalcu prijazen dobavitelj energije 2010 Foto: Roman Bratun RaËunalniπki teëaj Microsoft Office 2010 NOVEMBER 2010 Na strehi RTP Labore priëne obratovati mala fotonapetostna elektrarna Labore 2. V Galeriji Elektra je na ogled razstava fotografij in slik ob 100. obletnici Preπernove koëe na Stolu. Elektro Gorenjska za zaposlene organizira raëunalniπki teëaj Microsoft Office 2010. V svetu Po 21 letih boja mjanmarsko borko za demokratiëne spremembe Aung San Su»i izpustijo iz hiπnega pripora. Su»ijeva, ki je zaradi odpora proti nasilju v Mjanmaru leta 1991 prejela Nobelovo nagrado za mir, je skoraj 21 let preæivela v hiπnem priporu. Kazen so ji kljub zmagi njene stranke na volitvah leta 1990 prisodile tamkajπnje oblasti. DECEMBER 2010 Elektro Gorenjska v sodelovanju s partnerji, ITH fotovoltaiko in Bisolom v obratovanje vkljuëi najveëjo sonëno elektrarno na Gorenjskem, in sicer na strehi podjetja Iskratel na Laborah. Centru SonËek Kranj skupina Elektro Gorenjska podari sredstva za nakup opreme za veënamenski prostor. V svetu Na dan smrti Alfreda Nobela, 10. decembra, podelijo Nobelovo nagrado. Alfred Nobel je bil πvedski industrialec in izumitelj dinamita. Nagrade podeljujejo od leta 1901 za podroëje fizike, kemije, medicine, knjiæevnosti in za mir, od leta 1968 pa πe za podroëje ekonomije. Foto: Arhiv Iskratel NajveËja sonëna elektrarna na Gorenjskem

8 ELGO, december 2010 Aktualno»e bi moral letoπnje leto v Elektru Gorenjska oznaëiti z eno besedo, bi to zagotovo bila sprememba mag. Renata Kriænar Konec leta je priloænost, da pregledamo dogodke, ki so nas spremljali v letu, ki se poslavlja, in hkrati pogledamo mejnike, ki nas bodo spremljali v prihajajoëem letu. Kdo bolje pozna skok v preteklost in pogled v prihodnost kot ravno predsednik uprave. Zato smo se za zadnjo πtevilko letoπnjega Elga pogovarjali z novim predsednikom uprave Elektra Gorenjska mag. Bojanom Luskovcem. smo tehnoloπko najbolj napredni v Sloveniji. Aktivno se spogledujemo s prihodnostjo, aktivni smo v dræavnih in mednarodnih projektih pametnih omreæij. Nase smo opozorili tudi, ko smo v letoπnjem letu na Gorenjskem postavili πe pet polnilnic za elektriëna vozila. Prepoznani smo po izvajanju sonënih elektrarn na kljuë za zunanjega investitorja in drugih podobnih projektih. Udeleæeni smo v projektih soproizvodnje toplote in elektrike. Naπi prodajni paketi elektriëne energije so vedno med najbolj konkurenënimi. Spremembe se seveda dogajajo tudi znotraj naπega podjetja. Okrepili smo vodstveno ekipo, ki bo dodatno pripomogla k πe bolj trænemu poslovnemu okolju. Foto: Gorazd KavËiË 1. Predsednik uprave Elektra Gorenjska ste πele od sredine septembra tega leta. Kljub temu, da ste v tem podjetju æe vrsto let, vas nekateri zaposleni πe vedno ne poznajo. Se lahko na kratko predstavite? V kolektivu Elektra sem æe dobrih 35 let. V tedanjem Elektru Kranj sem zaëel kot elektrotehnik, delal na izgradnji RTP-jev, na relejni zaπëiti, kot vodja krajevnega nadzorniπtva, vodja obratovanja in vzdræevanja, svetovalec za tehniëne zadeve in strategijo, nekaj Ëasa tudi kot izvrπni direktor OE IVG. Vzporedno s poklicno kariero sem se ob delu izobraæeval. Druæba Elektro Gorenjska mi je vsekakor zlezla pod koæo. 2. Konec leta je priloænost, da se za trenutek ustavimo in se ozremo za letom, ki se poslavlja. Kako bi vi ocenili leto 2010 za Elektro Gorenjska?»e bi moral letoπnje leto v Elektru Gorenjska oznaëiti z eno besedo, bi to zagotovo bila sprememba. Kar se tiëe gospodarskega okolja, danes ne moremo veë govoriti le o recesiji. Spremembe, ki jih je s seboj prinesla finanëna kriza, so danes novo stanje, novo okolje. Zmanjπana gospodarska dejavnost seveda vpliva tudi na nas, elektrodistribucijska podjetja. Na drugi strani se velike spremembe dogajajo na podroëju distribucije in na energetskem trgu. Vse bolj glasni pozivi k veëji okoljski osveπëenosti odmevajo v energetiki. Kot distributerji 3. Poglejmo πe v prihodnost Elektra Gorenjska. Podjetje Ëaka kar nekaj sprememb. Ena trenutno najbolj aktualnih je tudi reorganizacija elektrodistribucije v slovenskem prostoru. Zakaj spremembo sploh potrebujemo in kaj konkretno pomeni za Elektro Gorenjska? Proces reorganizacije je posledica zahtev evropskih direktiv. Usmeritev v delitev elektrodistribucijskih podjetij na træni ter proizvodni in netræni del je bila zasnovana æe v okviru Zelene knjige (tj. strategije Republike Slovenije na podroëju upravljanja energetskega trga) in je tudi usklajena s smernicami EU. Kot taka je del strateπke usmeritve pri upravljanju celotnega podroëja energetike v naπi dræavi in temu moramo slediti tudi podjetja, ki delujemo na podroëju energetike, torej tudi Elektro Gorenjska. Z vidika notranje organiziranosti reorganizacija pomeni delitev Elektra Gorenjska na dva dela, na t. i. træni ter proizvodni in omreæni del. Proizvodni del imamo æe nekaj Ëasa izloëen v hëerinski druæbi Gorenjske elektrarne, d. o. o. V novem trænem delu, ki bo tudi deloval v okviru samostojnega hëerinskega podjetja, seveda pod okriljem Elektra Gorenjska, bosta zdruæeni dejavnosti prodaje in dobave elektriëne energije. S to reorganizacijo bomo trænemu delu omogoëili in ustvarili pogoje, da bodo lahko bolj prosto in fleksibilno realizirali svoje projekte ter bodo tako konkurenënejπi na trgu. Omreæni del, ki zajema aktivnosti upravljanja omreæja, bo skupaj z zaposlenimi, ki delujejo na tem podroëju, πe naprej deloval v okviru druæbe Elektro Gorenjska. 4. V okviru reorganizacije v Elektru Gorenjska se govori o izëlenitvi. Kaj to sploh pomeni? Definicija izëlenitve je prenos posameznih delov premoæenja Elektra Gorenjska, d. d., namenjenih opravljanju dejavnosti nakupa in prodaje elektriëne energije na novo druæbo. IzËlenitev v poenostavljenem pomenu pomeni, da bomo doloëeno enoto (v naπem primeru je to enota Nakup in prodaja) izloëili iz Elektra Gorenjska in iz nje naredili novo samostojno podjetje d. o. o., ki pa bo πe vedno v 100-odstotni lasti Elektra Gorenjska.»e primerjamo, bo imela enota podoben status, kot ga imajo danes Gorenjske elektrarne. 5. Kaj reorganizacija pomeni za zaposlene? V tem trenutku reorganizacija oziroma izëlenitev ne predstavlja bistvenih sprememb za zaposlene. NajveË sprememb bo v novem letu prinesla zaposlenim v organizacijski enoti NP, ki se bodo loëili v samostojno podjetje, vendar v tem trenutku vsi pravni, predvsem pa ekonomski detajli te spremembe

ELGO, december 2010 9 Aktualno πe niso doloëeni. To je glavna naloga projektne skupine, ki je bila oblikovana in bo prioritetno pripravila program izvedbe reorganizacije z natanëno opredelitvijo vseh aktivnosti in sprememb. O aktivnostih bomo sproti obveπëali vse zaposlene, sindikate in svet delavcev. Pogosto se v okviru reorganizacij odpira tudi vpraπanje zmanjπevanja πtevila zaposlenih. V okviru procesa reorganizacije odpuπëanje sodelavcev v Elektru Gorenjska ni naërtovano. Na eni strani je to prizadevanje uprave, ki se skupaj s sindikati in svetom delavcev trudi izpeljati ta proces tako, da ne bi bila potrebna odpuπëanja. Na drugi strani nam to omogoëajo tudi doloëeni koraki, ki smo jih izpeljali v zadnjih mesecih kot predpripravo na ta proces. Eden od njih so bili zagotovo odhodi naπih sodelavk in sodelavcev v pokoj; njihova prosta delovna mesta so po veëini zasedli æe zaposleni sodelavci. Ob ukinitvi doloëene sluæbe pa smo sodelavce prerazporedili v druge enote. Namen tovrstnih ukrepov je zagotoviti stabilnost in varnost naπih delovnih mest. 6. Kaj pa reorganizacija prinaπa naπim strankam? Reorganizacija celotnega elektrodistribucijskega sektorja v Sloveniji bo z izëlenitvijo trænega dela iz matiënega dela podjetij v veëji meri dala poudarek upravljanju træne funkcije tudi znotraj elektrodistribucijskih podjetij. To pomeni, da bomo elektrodistributerji πe bolj kot do sedaj postali pozorni na potrebe trga, kar pa bo naπim konënim strankam prinaπalo dodatne koristi, na primer veëjo konkurenënost ponudbe in veëjo fleksibilnost elektrodistribucijskih podjetij. 7. e malo se ustaviva pri tem vpraπanju. Eden od kljuënih namenov reorganizacije je tudi poveëati konkurenënost ponudnikov elektriëne energije na slovenskem trgu. Kako naj odjemalec v poplavi ponudnikov ve, za katerega odjemalca se odloëiti? Celovitosti storitve se zavedamo tudi v Elektru Gorenjska, kjer veliko pozornosti dajemo razvoju kakovosti storitve v celotnem procesu dobave elektriëne energije torej od pridobivanja do prenosa in nenazadnje tudi prodaje. V Elektru Gorenjska se osredotoëamo na pridobivanje elektriëne energije iz obnovljivih virov. Postavljamo lastne sonëne elektrarne, na drugi strani pa znanje, ki smo ga pridobili na podroëju fotovoltaike, nudimo tudi drugim. V letoπnjem letu smo izdelali prvo sonëno elektrarno na kljuë za zunanjega investitorja. Odjemalcem nudimo moænost, da nadzirajo svojo porabo elektriëne energije in tako vplivajo na zmanjπanje stroπka. Paket Vedno porabim, kar rabim je namenjen vsem gospodinjskim odjemalcem, ki æelijo zniæati stroπke elektriëne energije in hkrati varëevati z njo. Odjemalci, ki so vkljuëeni v paket Vedno porabim, kar rabim, plaëujejo elektriëno energijo glede na dejansko porabo, hkrati pa so v primeru, da prihranijo 10 % elektriëne energije v letu dni, nagrajeni z bonusom v viπini 10 EUR. Paket je tudi cenovno konkurenëen ostalim ponudnikom na trgu elektriëne energije, kar je jeseni potrdila tudi Zveza potroπnikov Slovenije v svojem poroëilu. Tako smo edini, ki svoje odjemalce nagradimo za uëinkovitejπo rabo energije. UËinkovitost varëevalnih paketov oskrbe z elektriëno energijo, ki jih ponuja Elektro Gorenjska, dokazujejo tudi podatki, da je kar 40 % odjemalcev, ki so æe vkljuëeni v paket Porabim, kar rabim (predhodnik paketa Vedno porabim, kar rabim), zmanjπalo svojo letno porabo elektriëne energije od 5 do 25 %. To pomeni tudi doprinos k skrbi za Ëistejπe okolje, kar je predstavljalo 235 ton CO2. PodroËje elektriëne energije je izredno kompleksno podroëje. Zato se je potrebno zavedati, da kakovost storitve dobave elektriëne energije ne predstavlja zgolj konëna cena odjema, ampak tudi dejavniki, kot so viri elektriëne energije, kakovost in stabilnost prenosa elektriëne energije, odzivnost, fleksibilnost in prijaznost zaposlenih elektrodistribucijskega podjetja in tako naprej. 8. Kaj konkretno to pomeni za Elektro Gorenjska? Kako zagotavljamo kakovost naπih storitev? Velik poudarek dajemo zagotavljanju neprekinjenosti dobave elektriëne energije. Kot potrdilo kakovosti naπega dela na tem podroëju velja izpostaviti poroëilo Javne agencije RS za energijo, ki je ocenilo, da ima Elektro Gorenjska od vseh slovenskih elektrodistributerjev najmanjπi deleæ prekinitev napajanja zaradi vzrokov, na katere lahko vplivamo; veëina naπih prekinitev je posledica viπje sile (na primer: naravne nesreëe, izredne vremenske razmere itd). Po tem kriteriju ima Elektro Gorenjska tolikπno prednost, da lahko reëemo, da kazalnika nenaërtovanih prekinitev pomenita slovensko referenco in bi lahko sluæila kot podlaga za doloëitev dolgoroëne ciljne ravni neprekinjenosti napajanja v Sloveniji. Za odjemalce, za katere je neprekinjenost elektriënega omreæja izrednega pomena, je to zagotovo pomemben kriterij. 9. Kakπno bo leto 2011 v Elektru Gorenjska? Zagotovo bo naslednje leto najbolj zaznamovala izvedba reorganizacije. Glede na to, da je bil predlog reorganizacije potrjen pred kratkim (konkretno na seji nadzornega sveta 3. 11. 2010), trenutno o natanënih Ëasovnih rokih izvedbe reorganizacije πe ne moremo govoriti. Kot prvi korak smo v Elektru Gorenjska oblikovali projektno skupino, ki bo skrbela za izvedbo projekta. Ta bo najprej pripravila natanëen projekt izvedbe tega procesa, v okviru katerega bodo natanëno doloëeni vsi Ëasovni roki. IzËlenitev organizacijske enote NP se bo zgodila predvidoma v prvi polovici prihodnjega leta; to pomeni, da bo takrat enota NP zaëela delovati kot samostojno podjetje. Temeljno poslanstvo podjetja je nemotena in kakovostna oskrba z elektriëno energijo. To lahko dosegamo le z naërtnim in s temeljitim planiranjem sredstev, ki jih namenjamo za redno vzdræevanje in nadgradnjo obstojeëega distribucijskega omreæja. Tako bomo glede na razpoloæljiva sredstva del sredstev namenili za modernizacijo srednjenapetostnih objektov (npr. RTP Radovljica, RP Visoko), nadaljevali bomo s postopkom pridobivanja ustreznih dovoljenj za 110-kilovoltni daljnovod med Bohinjem in Æelezniki, prav tako pa bomo skrbeli za redno vzdræevanje obstojeëih elektroenergetskih naprav. 10. Bliæava se koncu najinega pogovora, zato za konec samo πe to: Kaj si æelite v letu 2011 in kaj æelite sodelavcem v Elektru Gorenjska? Novo leto je po navadi povezano tudi s t. i. novoletnimi zaobljubami. Tudi sam pri tem nisem izjema. Moja kljuëna zaobljuba, povezana z Elektrom Gorenjska, je, da æelim v prihodnjem letu ustvariti delovno okolje, ki bo mojim sodelavkam in sodelavcem dalo novega vetra v jadra, veliko pozitivne energije, novih znanj, predvsem pa motivacije. Uspeπnost podjetja in zadovoljstvo naπih odjemalcev sta odvisna od vseh zaposlenih in vsakega posebej. In prav vsi moramo sprejemati pomembne odloëitve in odgovornosti. Zato ob tej priloænosti vsem sodelavcem æelim, da v naslednjem letu odloëno zakorakajo novostim naproti in uspeπno premagajo morebitne ovire, ki jim stojijo na poti do uspeha. Izzivi nas krepijo in nam omogoëajo, da smo zaradi njih πe boljπi. Æelim vam obilo sreëe in zdravja v letu, ki prihaja; obilico prijetnih trenutkov, ki bodo to leto naredilo nepozabno in neponovljivo.

10 ELGO, december 2010 Aktualno PrivlaËno za odjemalca in prijazno do okolja Mateja Purgar Elektro Gorenjska s ponudbo toplotnih Ërpalk Atlas in Thermia, kotlov na lesno biomaso ETA in sonënih kolektorjev Bramac Solar zaokroæuje kakovostno ponudbo na podroëju izrabe obnovljivih virov in uëinkovite rabe energije pod imenom Storitve Reenergija. Odjemalci te storitve lahko kupujejo po najugodnejπih pogojih, prihranijo pa tudi pri elektriëni energiji, saj so cene v Paketu Reenergija πe posebej ugodne. Pametnejπa raba energije s toplotnimi Ërpalkami Atlas in Thermia Uporaba uëinkovitih toplotnih Ërpalk pomaga zmanjπevati negativni vpliv na okolje. Evropska unija uvrπëa toplotne Ërpalke med obnovljive vire energije. KoliËina energije okolja, ki jo preërpavajo toplotne Ërpalke, je veliko veëja od koliëine elektriëne energije, ki jo toplotna Ërpalka porabi za delovanje. Podjetje Atlas Trading ima dolgoletne izkuπnje na podroëju klimatizacije in ogrevanja. S trdnimi vezmi na Daljnem vzhodu dostopajo do izdelkov, ki tvorijo vrh ponudbe tamkajπnjih izvoznikov. Za celovito samostojno ali podporno reπitev ogrevanja prostorov in sanitarne vode nudijo toplotne Ërpalke Atlas in Thermia vseh kapacitet in razliënih izvedb. V Elektru Gorenjska smo skupaj s podjetjem Atlas Trading oblikovali privlaëno ponudbo za nakup toplotnih Ërpalk za ogrevanje sanitarne vode Atlas in toplotnih Ërpalk za ogrevanje prostorov Thermia. Toplotno Ërpalko za ogrevanje sanitarne vode AquaMAX 300 litrov odlikujejo velika koliëina tople vode in velik prihranek pri ogrevanju, doseganje visoke temperature sanitarne vode nad 60 C, pridobivanje toplote iz zraka z moænostjo hlajenja prostorov in moænost priklopa na obstojeëe centralno ogrevanje. Cena toplotne Ërpalke AquaMAX vkljuëuje osnovno montaæo s priklopom na sanitarno vodo do razdalje 3 m in znaπa 1.729 evrov z DDV. V ceni je æe zajeta subvencija Reenergija v viπini 322 evrov. Strankam nudimo tudi ugodne pogoje plaëila, in sicer brezobrestno plaëilo na 12 obrokov v obliki subvencioniranega kredita pri Gorenjski banki, ki je enako za vse, tako za njihove komitente kot komitente drugih bank. Za toplotno Ërpalko AquaMAX lahko stranke pri Eko skladu dobijo πe 250 evrov subvencije. Toplotna Ërpalka za ogrevanje prostorov Thermia 6 16 kw zagotavlja varëen in zanesljiv vir toplote skozi vse leto, energijsko neodvisnost in do 70-odstotni prihranek stroπkov ogrevanja, pridobivanje toplote iz zraka, zemlje ali podtalne vode ter moænost priklopa na talno ali radiatorsko ogrevanje. Za toplotno Ërpalko Thermia se cena paketa pripravi individualno za vsako stranko po opravljenem ogledu s strani pooblaπëenega monterja in vkljuëuje pogoje za vgradnjo ter investitorjeve æelje in zahteve. Stranka lahko na ponudbo pridobi do 760 evrov subvencije Reenergija, pri Eko Skladu pa πe do 2.000 evrov dræavne subvencije. Za plaëilo lahko stranka pridobi ugoden, subvencioniran kredit do pet let pri Gorenjski banki z obrestno mero 4,5 odstotka. Pogoji subvencioniranega kredita so enaki za vse, tako za komitente Gorenjske banke kot komitente drugih bank. Dodatne informacije so na voljo na spletnih mestih www.reenergija.si in www.atlas-trading.si. TehniËno svetovanje in pripravo ponudb nudi Atlas Trading na brezplaëni telefonski πtevilki 080 20 65. Toplotna Ërpalka AquaMAX Les nas greje najceneje Toplotna Ërpalka Thermia Lesna biomasa je gorivo, ki ga imamo doma. Z odloëitvijo za ogrevanje s kotlom na lesno biomaso gospodinjstvo prihrani pri stroπkih za nakup goriva. Lesna biomasa je namreë gorivo, ki ga imamo v izobilju doma, zato je dolgoroëno cenovno stabilno in cenovno ugodnejπe od fosilnih goriv.»lanom Kluba Reenergija sedaj ponujamo moænost cenovno ugodnih nakupov kotlov na lesno biomaso ETA. Hiπni kotli ETA na polena, sekance in pelete spadajo v evropskem merilu med tehnoloπko najbolj izpopolnjene ogrevalne naprave, kar jih je v tem Ëasu mogoëe dobiti na trgu. Kotle dobavlja, vgrajuje in servisira podjetje Mitraka, ki ima na tem podroëju dolgoletne izkuπnje. Na spletnem mestu www.mitraka.com, pod rubriko Hiπni kotli, so predstavljeni kotli na lesno biomaso ETA s tehniπkimi karakteristikami, najti pa je mogoëe πe veliko ostalih informacij. V podjetju Mitraka strankam svetujejo o tem, kateri kotel vgraditi v kotlovnico, kakπno moë kotla potrebujejo za ogrevanje doma in katero opremo πe potrebujejo poleg kotla. Dosegljivi so na mobilnih πtevilkah 041 642 301 ali 051 402 428. Povpraπevanje lahko stranke posredujejo tudi s kontaktnim formularjem na spletni strani. Z veseljem se bodo odzvali, strankam svetovali in pripravili cenovno ugodno ponudbo. Odjemalci Elektra Gorenjska dobijo 10 odstotkov popusta pri nakupu hiπnega kotla na lesno biomaso ETA pri podjetju Mitraka, s strani dræave pa lahko prejmejo πe nepovratna sredstva v enkratnem znesku do 1.500 evrov, ko vgradijo kotel in izvedejo ostala dela v svoji kotlovnici.

ELGO, december 2010 11 Aktualno Cenejπa elektriëna energija v Paketu Reenergija Odjemalci Elektra Gorenjska, ki so hkrati tudi Ëlani Kluba Reenergija, so po nakupu storitev Reenergija upraviëeni do niæje cene elektriëne energije v Paketu Reenergija. Od vseh paketov za gospodinjske odjemalce pri Elektru Gorenjska je cena elektriëne energije v Paketu Reenergija najugodnejπa. Poleg tega Ëlan kluba dve leti po vgradnji sonënih kolektorjev Bramac Solar, kotla na lesno biomaso ETA ali toplotne Ërpalke Atlas in Thermia prejema dodatni bonus 5 EUR/MWh z vπtetim DDV, bonusi pa se seπtevajo. Uplinjevalni kotel na polena Vam to, da sem lani prihranila 78 evrov, spravlja lase pokonci? Mateja Purgar S tem hudomuπnim vpraπanjem je dekle z oglasa za paket Vedno porabim, kar rabim v mesecu oktobru nagovarjalo javnost in opozarjalo, da lahko odjemalci Elektra Gorenjska znatno privarëujejo pri elektriëni energiji, ne da bi jim bilo treba zamenjati dobavitelja. Letoπnjo jesen so medijski prostor preplavila sporoëila o cenovno nizki ponudbi podjetja GEN-I, z zanimivo akcijsko ceno elektriëne energije se je predstavil tudi novi ponudnik Petrol. V Elektru Gorenjska smo se odzvali z oglaπevalsko akcijo za paket Vedno porabim, kar rabim, ki smo ga nadgradili in je tako postal πe ugodnejπi. Vam to, da sem lani prihranila 78 evrov, spravlja lase pokonci? hudomuπno spraπuje dekle na oglasu za paket Vedno porabim, kar rabim. Z oglasom smo æeleli opozoriti, da lahko odjemalci znatno privarëujejo pri stroπkih za elektriëno energijo pri svojem izbranem dobavitelju, Ëe izberejo paket Vedno porabim, kar rabim. Prihranke, na katere smo se sklicevali v oglasu, smo bralcem Elga predstavili v prejπnji izdaji, kjer smo podrobneje predstavili moæne prihranke vzorënega gospodinjstva z meseëno porabo 360 kilovatnih ur. Novost, ki smo jo predstavili skupaj z oglasom, pa predstavlja dodatno spodbudo oziroma bonus v vrednosti 10 evrov, ki ga bodo prejeli vsi obstojeëi odjemalci v paketu Vedno porabim, kar rabim, in vsi, ki bodo to πe postali do 31. decembra 2010, Ëe bodo svojo letno porabo elektriëne energije zmanjπali za 10 odstotkov. V Elektru Gorenjska smo prepriëani, da je paket Vedno porabim, kar rabim cenovno ugoden, zanimanje zanj pa nenehno naraπëa æe vse od 5. oktobra 2009, ko smo ga predstavili svojim odjemalcem in trgu. Gre za paket, ki v Sloveniji nima primerjave, saj je Elektro Gorenjska edini ponudnik aktivnega programa, ki odjemalce spodbuja k uëinkovitejπi rabi in jih za to tudi nagrajuje. Z oglaπevalsko akcijo smo skoraj 900 odjemalcev prepriëali, da lahko z elektriëno energijo varëujejo pri obstojeëem dobavitelju, nekaj veë kot 150 odjemalcev pa se je odloëilo za prestop k Petrolu oziroma GEN-I-ju.

12 ELGO, december 2010 Aktualno S kolesom potujem, okolje varujem Mateja Purgar Spomladi bo mogoëe v turistiënih organizacijah v Kranju, Preddvoru, na Jezerskem, Bledu, v Bohinju in Kranjski Gori najeti elektriëna kolesa. Nakup elektriënih koles smo financirali s sredstvi iz Sklada Reenergija, ki s projektom S kolesom potujem, okolje varujem promovira zeleno mobilnost in pospeπuje razvoj trajnostnega turizma. Z ukinitvijo prispevka za Reenergijo 1. februarja 2010 smo ukinili Sklad Reenergija. V skladu je ostalo πe okoli 30.000 evrov neporabljenih sredstev. Projektna skupina za Reenergijo se je lotila iskanja projektov, ki bi jih s temi sredstvi lahko podprli in ki bi se skladali s poslanstvom Reenergije. Pogovarjali smo se z raznimi organizacijami, ki po svojih najboljπih moëeh med ljudi πirijo miselnost o varovanju okolja, ko se nam je porodila ideja o projektu S kolesom potujem, okolje varujem. vidno oznaëena z znakom Reenergija, bo mogoëe æe spomladi najeti v Kranju, Preddvoru, na Jezerskem, Bledu, v Bohinju in Kranjski Gori. S ponudbo elektriënih koles bomo zmanjπali obremenitve naravnih lepot Gorenjske z izpuπnimi plini in spodbudili turiste, da oglede z avtomobilom zamenjajo z ogledi z elektriënim kolesom. Zelena mobilnost je prilagojena tudi fiziëno slabπe pripravljenim posameznikom. V Elektru Gorenjska si prizadevamo, da bi se elektriëna kolesa v polnilnicah polnila z elektriëno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije. Elektro Gorenjska se je lani na pobudo Centra za trajnostni razvoj podeæelja pridruæil projektu Gorenjsko elektro potovanje, katerega namen je bil vzpostaviti mreæo petih toëk, opremljenih z elektriëno polnilnico za vse vrste elektriënih vozil. S projektom S kolesom potujem, okolje varujem smo se odloëili nadgraditi projekt Gorenjsko elektro potovanje z nakupom elektriënih koles. K sodelovanju smo povabili turistiëne organizacije v krajih z elektriënimi polnilnicami na Gorenjskem, ki so se povabilu z veseljem odzvale. Del sredstev iz Sklada Reenergija smo tako namenili nakupu elektriënih koles, ki smo jih predali v uporabo turistiënim organizacijam, da bodo z njimi dopolnile svojo ponudbo. ElektriËna kolesa, ki smo jih kupili s sredstvi iz Sklada Reenergija in so Letos kar polovica investicijskih sredstev za prenovo in ojaëitev srednje- in nizkonapetostnega omreæja mag. Miha Zajec, mag. Edvard Koπnjek Nemotena in kakovostna oskrba odjemalcev z elektriëno energijo je naπa najpomembnejπa naloga. V zaostrenih gospodarskih razmerah se prilagajamo trænim pogojem poslovanja. Tako nam je s premiπljenim naërtovanjem in z vlaganji v preteklih letih uspelo dosegati zastavljene cilje in poslanstvo, ki ga opravljamo. NaËrt investicij za tekoëe leto sledi 10-letnemu naërtu razvoja distribucijskega omreæja, v katerem je zajet in ovrednoten celoten obseg aktivnosti, ki so potrebne za razvoj omreæja in naprav, kot nam velevata stanje tehnike in zakonodaja. Poleg vedno veëjih ovir pri umeπëanju objektov v prostor se zadnja leta sooëamo s pomanjkanjem investicijskih sredstev, ki bi omogoëala æeleno dinamiko razvoja omreæja. Prihodki iz naslova pogodbe s SODO, d. o. o. (najem omreæja in izvajanje storitev) za zanesljiv razvoj omreæja in naprav niso zadostni, zato so potrebna tudi lastna sredstva in v vedno veëji meri sredstva iz dolæniπkih virov, kar pa dolgoroëno ni prava reπitev.»e se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje, je vpraπljiva izvedba naërta razvoja ob hkratnem zavedanju negativnih posledic za zanesljivo in kakovostno distribucijo elektriëne energije. V Elektru Gorenjska smo investicijam za gradnjo in obnovo transformatorskih postaj srednje- in nizkonapetostnih omreæij v iztekajoëem se letu namenili kar 50 odstotkov vseh investicijskih sredstev. Nekaj elektroenergetskih objektov smo zgradili na novo, nekaj smo jih obnovili. Posodobitve so bile nujne, sicer ne bi veë zadostili porastu porabe elektriëne energije in omogoëili prikljuëevanja novih odjemalcev ter razprπene proizvodnje elektriëne energije. Foto: Roman Bratun Foto: Arhiv Elektra Gorenjska Kolesa so vidno oznaëena z znakom Reenergija Nekaj naloæb, na katere smo πe posebej ponosni, je predstavljenih v nadaljevanju. 1. Novo omreæje Nujna je bila izgradnja novega 20 kv omreæja v dolini Radovne. Omreæje je bilo staro, zato so prebivalci v Sp. Radovni, Sr. Radovni, na Pernikih in Ravnah elektriko pridobivali iz srednjenapetostnega (SN) in nizkonapetostnega omreæja (NN) Energetika Jesenice. Zaradi dotrajanega omreæja so se odjemalci v Ëasu snega sooëali s πtevilnimi nevπeënostmi, veëkrat so ostali tudi brez elektrike. Pajek

ELGO, december 2010 13 Aktualno Brdo in naprej do TP JarËe Brdo. Pri tem smo obstojeëo stolpasto TP Luπa nadomestili z novo, tipa SAVA 1G, ki je tudi ena prvih tovrstnih TP pri nas. VeËja investicijska dela na srednjenapetostnem in nizkonapetostnem omreæju smo izvajali tudi na podroëju Smlednika. Z novo kabelsko povezavo 20 kv smo nadomestili tudi obstojeëi daljnovod v naselju. Foto: Arhiv Elektra Gorenjska Gradnja omreæja je bila zahtevna, zato so si izvajalci pomagali s pajkom, ki je namenjen kopanju v strmih predelih, ter z rezkarjem, ki omogoëa hitrejπe in laæje rezanje povrπin v delu ceste 2. Izgradnja kabelskega omreæja in komunalne infrastrukture Velik del sredstev smo tudi letos namenili za izgradnjo kabelskega omreæja in nove komunalne infrastrukture v ObËini TræiË. Infrastruktura obsega vodovod, kanalizacijo, plinovod, telekomunikacije ter elektriëne SN- in NN-vode. S tem bomo pripomogli k sodobni komunalni opremi obëine, hkrati pa dvignili raven zanesljivosti pri oskrbi z elektriëno energijo. 3. Nove kabelske povezave Na obmoëju Luπ smo se namesto za obnovo dotrajanega daljnovoda (DV) odloëili za novo kabelsko povezavo. Prenovljena povezava zajema obmoëje od transformatorske postaje (TP) Rantovπe do TP Luπa, TP Zgornja Luπa, TP Krivo Foto: Arhiv Elektra Gorenjska Stara in nova transformatorska postaja v Luπah 4. Nove transformatorske postaje Trenutno se zakljuëujejo tudi gradbena in elektromontaæna dela na enturπki Gori. Nove transformatorske postaje bodo izboljπale kakovost elektriëne energije pri odjemalcih, tudi tukaj pa smo staro daljnovodno omreæje nadomestili s kabelskim, kar bo poleg veëje zanesljivosti pripomoglo tudi k manjπi vizualni obremenitvi okolja in s tem veëji sprejemljivosti za krajane. Tako Elektro Gorenjska kot naπi odjemalci si æelimo Ëim bolj kakovostno oskrbo z elektriëno energijo. Investicije v nove objekte in v prenovo starih zagotavljajo nemoteno upravljanje z elektriëno energijo, nujne pa so tudi zaradi doseganja nekaterih tehniënih standardov, ki jih mora izpolnjevati vsako elektrodistribucijsko podjetje. Investicije v Elektru Gorenjska so vsako leto preudarne, na kar kaæejo tudi rezultati v PoroËilu o kakovosti oskrbe z elektriëno energijo. V primerjavi z ostalimi slovenskimi elektrodistributerji imamo daleë najmanj naërtovanih in nenaërtovanih prekinitev omrežja, kar je zagotovo tudi rezultat tovrstnih investicij. Foto: Arhiv Elektra Gorenjska Komunalna infrastruktura zahteva veliko sodelovanja in dnevnega usklajevanja na terenu v zvezi z vzporednimi poteki in medsebojnimi kriæanji komunalnih vodov

14 ELGO, december 2010 Aktualno SonËek je eden in je za vse... Denar za poslovna darila letos podarili Centru SonËek Kranj Brigita Eling B, Katja Tootill V skupini Elektro Gorenjska smo se ponovno odloëili, da del sredstev za novoletna poslovna darila in voπëila namenimo v dobrodelne namene. Centru SonËek Kranj smo podarili sredstva za nakup opreme za veënamenski prostor, ki bo v prvi vrsti namenjen izobraæevanju oseb z invalidnostjo, sluæil pa bo tudi za strokovna in druæabna sreëanja. Æeleli smo narediti nekaj dobrega, poiskali smo pot in naπli smo SonËek. Center SonËek Kranj je eden izmed trinajstih centrov, ki spadajo v SonËek Zvezo druπtev za cerebralno paralizo Slovenije, neprofitno, nevladno in nepolitiëno nacionalno invalidsko organizacijo. Zveza omogoëa zaposlovanje pod posebnimi pogoji v enoti Varstveno-delovnega centra (VDC), prevoze invalidov, svetovanje in izobraæevanje, programe za druæine ter program aktivnega preæivljanja prostega Ëasa. Center SonËek Kranj je s svojim delovanjem priëel leta 1996, ko je Zveza SonËek najela prostore v stanovanjski hiπi v srediπëu mesta Kranj. V centru so bile sprva tri invalidne osebe, vodja delavnice in negovalka. Danes je v centru zaposlenih sedemnajst oseb z invalidnostjo, ki so vkljuëeni v program zaposlitve pod posebnimi pogoji (glede na zmoænosti, od treh do sedem ur vsak dan ali doloëene dneve v tednu). uporabnikom zagotovili prijetnejπe delovno okolje in boljπe delovne pogoje. Delo v centru poteka v treh delavnicah. Glavni izdelek predstavljajo novoletne voπëilnice, ki jih izdelujejo vse leto. Ker se trudijo zaposliti vse uporabnike centra, so tehnike izdelave in motivi skrbno izbrani, od enostavnih do zahtevnejπih. Vsak VDC izdeluje πe kakπen izdelek, po katerem je prepoznaven. V kranjskem centru so to volnene lutke in panjske konënice. Konec leta se trudijo SonËkove izdelke tudi prodati. Tako upraviëijo nagrade, ki jih zaposleni prejmejo za svoje delo. Skupina Elektro Gorenjska je letos sredstva, ki so bila namenjena za nakup novoletnih poslovnih daril, podarila Centru SonËek Kranj, in sicer za nakup opreme za veënamenski prostor. Prostor so opremili s konferenënimi mizami in stoli, projektorjem in projekcijskim platnom, centru pa bo sluæil kot predavalnica. V njem naërtujejo izvajanje izobraæevanj za osebe z invalidnostjo, delavnice za starπe otrok s posebnimi potrebami ter izobraæevanje za zaposlene v centru. Poleg tega bo prostor namenjen tudi drugim strokovnim in druæabnim sreëanjem. Ob predaji sredstev je vodja Centra SonËek Kranj Jana Pintar povedala: Kot neprofitna organizacija smo pri financiranju projektov moëno odvisni od sponzorskih in donatorskih sredstev, zato se ob tej priloænosti zahvaljujemo skupini Elektro Gorenjska, ker podpira naπe delo, nam stoji ob strani in verjame v naπe poslanstvo. Upamo, da bomo ostali tudi v prihodnje dobri prijatelji. Foto: Arhiv Centra SonËek Kranj Na zaëetku letoπnje pomladi se je Center SonËek Kranj preselili na Bleiweisovo cesto 30, v prenovljene prostore bivπih Gorenjskih oblaëil. Novi prostori, ki jih je v uporabo predala soproga predsednika dræave Barbara MikliË Türk, so Foto: Arhiv Centra SonËek Kranj Foto: Arhiv Centra SonËek Kranj

ELGO, december 2010 15 Odsev Ëetrtletja Elektro Gorenjska najboljπi v Sloveniji v neprekinjenosti oskrbe z elektriëno energijo mag. Renata Kriænar, mag. Edvard Koπnjek September Æivljenja si danes ne moremo veë predstavljati brez elektriëne energije. Za normalno bivanje in delovanje potrebujemo elektriko v gospodinjstvih, javnem sektorju, gospodarstvu, industriji in v drugih panogah. Vsi uporabniki elektriëne energije si æelimo nemotene in kakovostne oskrbe z elektriëno energijo ter uëinkovitega izvajanja storitev za uporabnike distribucijskega omreæja. Slika 1: Pogostost (SAIFI) in trajanje prekinitev (SAIDI) v letu 2009 lastni vzroki Nadzor nad nemotenim delovanjem trga elektriëne energije izvaja Javna agencija RS za energijo (v nadaljevanju Agencija), ki doloëa tudi procese nadzora kakovosti oskrbe z elektriëno energijo. Agencija analizira in v PoroËilu o kakovosti oskrbe z elektriëno energijo objavi podatke, ki se uporabljajo v postopkih reguliranja. PoroËilo zajema rezultate o neprekinjenosti oskrbe z elektriëno energijo, komercialni kakovosti in kakovosti napetosti elektriënega omreæja ter Vir: Podatki nacionalnih regulatornih organov, e-control, letno poroëilo 2009, AGEN-RS Slika 2: PovpreËno trajanje nenaërtovanih prekinitev oskrbe z elektriëno energijo (SAIDI) na odjemalca med letoma 2007 in 2009 (brez upoπtevanja viπje sile in tujih vzrokov) omogoëa primerjavo ravni kakovosti slovenskih elektrodistribucijskih podjetij (v nadaljevanju EDP) z ravnjo drugih operaterjev distribucijskih omreæij v Evropski uniji. Septembra 2010 je tako Agencija izdala PoroËilo o kakovosti oskrbe z elektriëno energijo v letu 2009, ki si ga lahko v celoti ogledate na naπem srediπëu ali na spletni strani http:// www.agen-rs.si/ dokumenti/ 29/ 2/ 2010/POR_08102010_Kakovost_2009_splet_151 2.pdf, nekaj zakljuëkov pa si lahko preberete v nadaljevanju. tevilo in Ëas trajanja prekinitev napajanja z elektriëno energijo sta se v Sloveniji v letu 2009 bistveno zmanjπala. koda uporabnikov omreæja je v primerjavi z letom 2006 manjπa za skoraj 15 milijonov evrov, razpoloæljivost oskrbe z elektriëno energijo pa je bila kljub vsem prekinitvam kar 99,97-odstotna. Kazalniki prekinitev (SAIDI, SAIFI) so pokazali, da se Slovenija v primerjavi z ostalimi evropskimi dræavami uvrπëa v vrh zgornjega razreda, v katerega se uvrπëajo πe NemËija, Danska, Nizozemska in Avstrija (slika 2). Elektro Gorenjska ima v primerjavi z ostalimi slovenskimi EDP daleë najmanj naërtovanih in nenaërtovanih prekinitev omreæja, ne glede na to, ali so posledica lastnih ali tujih vzrokov, in ima pri tem kriteriju kakovosti tolikπno prednost, da bi kazalnika prekinitev lahko pomenila referenco ostalim slovenskim EDP, prav tako pa bi lahko sluæila kot podlaga za doloëitev dolgoroënih ciljev neprekinjenosti napajanja v Sloveniji (slika 3). Slika 3: Elektro Gorenjska ima v primerjavi z ostalimi slovenskimi EDP daleë najmanj naërtovanih in nenaërtovanih prekinitev omreæja V poroëilu za leto 2009 je agencija spremljala tudi kriterij kakovosti napetosti. Pri kakovosti napetosti, ki mora zadovoljiti kriterije, doloëene v tehniënih standardih, Agencija v primerjavi s prejπnjimi leti ugotavlja upad pritoæb pri Elektru Maribor in Elektru Celje. V ostalih EDP je pritoæb veë, sploπno pa se raven kakovosti napetosti pri Elektru Gorenjska glede na prejπnje leto ni spremenila. Na podroëju Elektra Gorenjska je daleë najveëji problem prisotnost flikerja, ki ga povzroëa Æelezarna Jesenice in se v distribucijsko omreæje πiri prek prenosnega omreæja (ELES). V okviru poroëila Agencija ni mogla podati ocene za komercialno kakovost. Spremljanje komercialne kakovosti, pri kateri gre predvsem za ocenjevanje izvajanja storitev za uporabnike omreæja, v letu 2009 πe ni bilo dovolj poenoteno, da bi bili podatki EDP med sabo primerljivi. Ocenjevalna skupina je dala konëno oceno vlogi za poslovno odliënost Marjan Porenta 20. september Na Ministrstvo za visoko πolstvo, znanost in tehnologijo RS smo tudi letos na 75 straneh poslali Vlogo za priznanje Republike Slovenije za poslovno odliënost. Skupina ocenjevalcev (Alojz Goriπek iz Kolektor Magne, d. o.o, Ines Hikl iz Buerau Veritas, Boæidar HuË iz Krke, d. d., in Martin tiglic iz Tehnoloπke agencije Slovenije Tia) pod taktirko Mihajla Zozollyja je tako v ponedeljek, 20. septembra 2010, s celodnevnim obiskom in ogledom pri nas dopolnila svojo sliko o nivoju naπe poslovne odliënosti. Odbor za priznanje Republike Slovenije je nato 10. novembra sprejel sklep, da naπa organizacija prejme srebrno priznanje za sodelovanje v procesih PRSPO za leto 2010 v kategoriji organizacij z veë kot 250 zaposlenimi v zasebnem sektorju ter da se nas uvrsti v oæji izbor kandidatov oziroma med finaliste za priznanje v letu 2010.

16 ELGO, december 2010 Odsev Ëetrtletja Foto: Roman Bratun Podelitev priznanj bo 12. januarja 2011 v Kongresnem centru Brdo. Ocenjevalna skupina pri vodji Sluæbe za projektivo Florijanu Cerkovniku Testna voænja z elektriënimi kolesi Brigita Eling B 22. september POTUJ PAMETNEJE, ÆIVI BOLJE je bila osrednja tema letoπnjega Evropskega tedna mobilnosti, ki je od 16. do 22. septembra potekal po Sloveniji in v drugih evropskih dræavah. tevilna mesta in πtevilni kraji so zaprli del svojih ulic za avtomobile in izvedli razliëne ukrepe za trajnostno mobilnost z namenom spodbuditi veëjo telesno dejavnost, odpravljati Ëezmerno telesno teæo in debelost, veëati kakovost æivljenja v mestih, zmanjπevati onesnaæenost zraka, blaæiti podnebne spremembe, zmanjπati hrup, πtevilo prometnih nesreë in zastojev ter poveëati prostor, namenjen sreëevanju ljudi, ne pa voænji z motornimi vozili. Tudi v naπem podjetju spodbujamo trajnostno mobilnost. Med drugim smo postavili æe πest polnilnic za vozila na elektriëni pogon. Na evropski dan brez avtomobila smo organizirali testno voænjo z elektriënimi kolesi. Zaposleni smo imeli tako moænost preizkusiti razliëne modele elektriënih koles: mestno, moπko, æensko in zloæljivo elektriëno kolo. Zanimanje za uporabo elektriënih vozil, tudi koles, se poveëuje, zato je bilo po obisku sodeë tudi zanimanje za uporabo elektriënih koles med zaposlenimi v Elektru Gorenjska veliko. Foto: Urban Aæman V Galeriji Elektra fotografije Urbana Aæmana Brigita Eling B 1. oktober V mesecu oktobru so Galerijo Elektra krasile fotografije, ki jih je na alpinistiënih odpravah v Himalajo, Ande in Alpe posnel alpinist in ljubitelj gora Urban Aæman. Fotografski utrinki, ki jih je ujel v objektiv, so prikazovali Ëudoviti svet gora in æivljenje tamkajπnjih prebivalcev. Ledenik Choktoi Predstavitev projektov, ki jih financirata LEADER in LAS mag. Renata Kriænar 4. oktober Lokalna akcijska skupina (LAS) za razvoj podeæelja Gorenjska koπarica, ki obsega obmoëje 14 obëin Gorenjske (Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranjska Gora, Mestna obëina Kranj, Naklo, Preddvor, Radovljica, TræiË, enëur in Æirovnica), je bila v letu 2008 uspeπna na razpisu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS za izbor Lokalnih akcijskih skupin. S tem je pridobila status delujoëe LAS in tako postala upraviëena do koriπëenja sredstev Evropskega kmetijskega sklada v delu, ki je namenjen izvajanju pristopa LEADER v programskem obdobju 2007 2013. Lokalna akcijska skupina v obdobju do leta 2013 podpira inovativne reπitve za razvoj podeæelja v njenem obmoëju, in sicer na podroëju razvoja turistiëne in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, razvoja mikro turistiënih produktov in ostalih dejavnosti, ki dvigajo moænosti za zaposlovanje in krepijo kakovost æivljenja na podeæelju. Do sedaj je LAS uspeπno izvedla tri pozive, dobitniki pa uspeπno zakljuëujejo æe 14 projektov iz prvih dveh pozivov. Na Regionalni razvojni agenciji Gorenjske (BSC Kranj) je bilo tako 4. oktobra predstavljenih 14 novih projektov, sofinanciranih s sredstvi Leader in Lokalne akcijske skupine (LAS) Gorenjska koπarica v tretjem pozivu za leti 2010 in 2011. Med njimi je bil predstavljen tudi projekt Gorenjsko elektro potovanje, postavitev mreæe petih polnilnih postaj za elektriëna vozila na Gorenjskem, pri katerem je Elektro Gorenjska sodeloval kot vodilni partner. Mreæa polnilnic na Gorenjskem je zaæivela v zaëetku poletja. Animacijsko-motivacijski program, ki se je na tej poti izvajal soëasno z vzpostavljanjem polnilnic, je bil in je namenjen osveπëanju o pomenu novo prihajajoëe mobilnosti, mreæa pa je primeren izdelek za πirπo promocijo vkljuëenih krajev in gorenjske regije kot napredne turistiëne regije, dostopne tudi za elektriëna vozila. Foto: Roman Bratun Milan in Mateja preizkuπata hitrost elektriënih koles Foto: Brigita Eling B Predstavitev projekta Gorenjsko elektro potovanje na BSC Kranj

ELGO, december 2010 17 Odsev Ëetrtletja Foto: mag. Renata Kriænar Plaketo za sodelovanje na nateëaju je prevzel predsednik uprave mag. Bojan Luskovec Elektro Gorenjska med dobitniki priznanja za odjemalcu prijaznega dobavitelja Alenka Andolπek, Drago Papler 12. oktober V kongresnem centru na Brdu pri Kranju se je v torek, 12. oktobra 2010, od 9. ure dalje odvijalo 2. strateπko sreëanje udeleæencev energetskega trga, imenovano Inovacija energetike, poslovno-trajnostni preboj. Celodnevni pester preplet dogodkov je bil priloænost za intenzivno razpravo energetskih odloëevalcev in ostalih udeleæencev o aktualnih temah na podroëju energetike, z vizijo poslovno uspeπnih reπitev in trajnostnega razvoja. Dogodka so se s strani podjetja Elektro Gorenjska udeleæili predsednik uprave mag. Bojan Luskovec, mag. Edvard Koπnjek, Aleπ Aæman, MBA, in mag. Ambroæ Bogataj. Na sreëanju sta s prispevkoma Izobrazba in odnos do obnovljivih virov energije ter Razvoj sonënih elektrarn, financiranje in ekonomska upraviëenost sodelovala tudi Drago Papler in dr. tefan Bojnec. V πtirih vozliπëih so vzporedno potekale strokovne razprave o obnovljivih virih energije, o trgu z zemeljskim plinom, o netehnoloπkih inovacijah in druæbeni odgovornosti energetikov in o pravnih izzivih novega energetskega zakona. V vozliπëu o trgu z zemeljskim plinom so udeleæenci razpravljali o razvoju, omreæju in uporabi zemeljskega plina ter priëakovanjih glede trga. Izrazili so zaskrbljenost, da bi bil zemeljski plin izpodrinjen iz dræavne energetske politike. Hkrati so nanizali tudi nekaj predlogov za izboljπanje stanja. V vozliπëu o netehnoloπkih inovacijah in druæbeni odgovornosti energetikov je bila konstruktivna razprava, v kateri so ugotavljali, kako umestiti netehnoloπke inovacije v energetiko. Strinjali so se, da tovrstne inovacije zahtevajo enako pozornost in postopke vodenja kot tehnoloπke, vendar je pri njih teæje definirati merljivi cilj ter pridobiti kritiëno maso ljudi, ki bi bili naklonjeni tovrstnemu razmiπljanju. Dotaknili so se tudi dobrih praks in zakljuëili z ugotovitvijo, da je potrebno medstrukturno sodelovanje. V vozliπëu o pravnih izzivih novega energetskega zakona so razpravljavci obravnavali vpraπanje omreæij in potrebo po zelo premiπljeni implementaciji evropskih direktiv v slovensko zakonodajo. Nove direktive bi morale biti implementirane do marca 2011, trenutno pa πe ne obstaja osnutek novega zakona, ki bi ga lahko strokovna javnost dobila v obravnavo. Za premiπljene in strokovne reπitve bi bilo potrebno takojπnje intenzivno sodelovanje energetikov in pripravljalcev zakonov. Na okrogli mizi so udeleæenci imeli priloænost premiera Boruta Pahorja opozoriti na πtevilne izzive, s katerimi se sooëa slovenska energetika, hkrati pa so razpravljali tudi o novem slovenskem nacionalnem energetskem programu, ki ga po njihovem mnenju nujno potrebujemo in ki bi moral preseëi samo tehniëne in ekonomske vidike. SreËanje je bilo sklenjeno z razglasitvijo rezultatov razpisa Odjemalcu prijazen dobavitelj energije 2010, ki je prav tako potekalo æe drugo leto zapored. V kategoriji odjemalca elektriëne energije so plakete za sodelovanje na nateëaju prejeli Elektro Gorenjska, Elektro Primorska, Elektro Maribor, Zavod proizvodno-poslovna cona Tezno ter Petrol Energetika. Lanskoletni naslov Odjemalcu prijaznega dobavitelja energije je obranilo podjetje GEN-I. V kategoriji zemeljskega plina so plakete za sodelovanje prejeli Energetika Ljubljana, Domplan, d. d., iz Kranja in Zavod proizvodno-poslovna cona Tezno. Naziv najboljπega v tej kategoriji je pripadel podjetju Petrol Energetika. 3. eko teden z energetskimi delavnicami v Preddvoru Drago Papler 14. oktober Æe tretje leto zapored je v sodelovanju med Gorenjskimi elektrarnami in Osnovno πolo Matije Valjavca iz Preddvora potekal dan energetskih delavnic v okviru tradicionalnega ekoloπkega tedna v Preddvoru. Razpored delavnic je koordinirala Mira Vizjak. V vozliπëu o obnovljivih virih energije so udeleæenci razpravljali o hidro in vetrnih virih energije, odprli so tudi vpraπanje, kako predstaviti mehanizme veëjih konkurenënosti obnovljivih virov v Sloveniji. Med drugim so razpravljali o tem, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi bila teæava umeπëanja malih hidroelektrarn v prostor Ëim manjπa. Foto: Mira Vizjak Predavanju Draga Paplerja (v sredini) o obnovljivih virih je prisluhnil tudi preddvorski æupan Miran Zadnikar (levo), desno je ravnatelj Osnovne πole Matije Valjavca Marjan Peneπ

18 ELGO, december 2010 Odsev Ëetrtletja Na πoli so uëenci v sodelovanju z uëitelji pripravili plakate z ekoloπko in energetsko vsebino. V Ëetrtek, 14. oktobra 2010, so na Osnovni πoli Matije Valjavca za uëence viπjih razredov potekale razliëne delavnice o obnovljivih virih energije in uëinkoviti rabe energije. UËenci 6. razredov so posluπali predavanje Miha Flegarja o sonënih elektrarnah, uëenci 7. razredov predavanje Janeza Baseja o akumulacijski elektrarni LomπËica in uëenci 8. razredov predavanje Draga Paplerja o obnovljivih virih energije. Predstavitve se je udeleæil tudi ponovno izvoljeni æupan obëine Preddvor Miran Zadnikar. Meritve vetra na Krvavcu Foto: Jurij»adeæ 15. oktober Gorenjske elektrarne izvajajo meritve vetra za potrebe analize energetskega potenciala vetra na vrhu hriba KræiπËe, za Krvavcem. V ta namen je bil nameπëen preklopni steber viπine 21 metrov z ustrezno merilno in komunikacijsko opremo. Preklopni steber se lahko na polovici viπine prevrne, da je moæno vzdræevanje senzorjev, ki so nameπëeni na vrhu stebra. PoroËilo o presoji ISO standardov Marjan Porenta 26. oktober Redno presojo sistema vodenja kakovosti, redno presojo sistema ravnanja z okoljem in obnovitveno presojo sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu so v torek, 26. oktobra 2010, v imenu certifikacijske hiπe SIQ iz Ljubljane izvedli presojevalci: vodja presoje Igor Bizjak, dr. Slavko Plazar, mag. Alojz Bitenc, mag. Boæidar Ivec in Anton PerπiË. Urnik poteka presoje je zajel tako segment vodenja druæbe kot tudi delovanje sistemov kakovosti v Elektru Gorenjska, poleg tega pa tudi segmente meritev, obratovanja, nabave in prodaje elektriëne energije. Poleg omenjenih poslovnih procesov sta bili preverjeni tudi dislocirani lokaciji, in sicer KN Æelezniki in KN Cerklje. Zunanji presojevalci tokrat niso zaznali nobene neskladnosti po nobenem od certificiranih standardov. Podali so zgolj nekaj priporoëil, ki za podjetje predstavljajo priloænost za izboljπevanje uëinkovitosti posameznih standardov. Tako je bilo deset priporoëil danih s segmenta Sistema vodenja kakovosti (SVK), sedem priporoëil s segmenta Sistema ravnanja z okoljem (SRO) in osem s segmenta Sistema varnosti in zdravja pri delu (VZD). Vsa podana priporoëila smo prepoznali kot dobra in jih bomo tudi realizirali ter razπirili na vse lokacije. Vsi omenjeni presojevalci imajo æe izoblikovana mnenja o sistemih kakovosti v naπem podjetju, in sicer iz opaæanj izvajanja poslovnih procesov v podjetju iz preteklih let. Prav tako veëinoma vsi izvajajo presoje v ostalih elektrodistribucijskih podjetjih, zato je njihovo mnenje πe bolj kakovostno, njihova priporoëila pa imajo zanesljivo veliko dodano vrednost. Ocenjujemo, da smo letoπnjo presojo konëali z odliko. Takπna ocena se tudi priëakuje od podjetja, ki je bilo v letu 2009 finalist in nosilec srebrnega priznanja Republike Slovenije za poslovno odliënost. KonËno poroëilo presoje je vsem zaposlenim dostopno v EBI pod πtevilko 549504. Razstava fotografij ob 100. obletnici Preπernove koëe na Stolu Brigita Eling B 2. november V novembru je Planinsko druπtvo Javornik Koroπka Bela pripravilo razstavo fotografij in slik ob 100. obletnici Preπernove koëe na Stolu. Razstavo je v Galeriji Elektra postavil Zvone TavËar, gospodar koëe. Na velikih plakatih so bile natisnjene fotografije iz razliënih virov, ki so prikazovale dogodke in ljudi, povezane z goro in s koëo. Merilni steber Foto: mag. Renata Kriænar Zvone TavËar ob razstavljenih fotografijah v Galeriji Elektra

ELGO, december 2010 19 Odsev Ëetrtletja RaËunalniπki teëaj prehod na nov programski paket Microsoft Office 2010 mag. Rozalija Sabo, Alenka Andolπek 8. november Za zaposlene v Elektru Gorenjska smo zaradi prehoda na nov programski paket Microsoft Office 2010 organizirali raëunalniπki teëaj. Usposabljanje je potekalo v naπi raëunalniπki uëilnici pod vodstvom Slavka Zupanca iz raëunalniπke πole IPIS, d. o. o. Znanje smo pridobivali od 8. 11. 2010 do 18. 11. 2010, razdeljeni pa smo bili v 13 skupin. Dnevno sta se izobraæevali dve skupini, ena skupina od 7.30 do 11. ure, druga pa od 11.00 do 14.30. TeËaj je bil uspeπno izveden, sluπatelji pa smo pridobili potrebna znanja, da smo s Ëim manj teæavami preπli na najnovejπi paket Microsoft Office 2010. Foto: Roman Bratun Ena izmed skupin na teëaju Letno poroëilo Elektra Gorenjska spet med najboljπimi Brigita Eling B 10. november Na letoπnjem tekmovanju za najboljπe letno poroëilo, ki ga je Poslovna akademija Finance organizirala æe enajsto leto, smo bili tudi letos v druæbi najboljπih, nismo pa ponovili uspeha iz preteklih let, ko smo se uvrπëali na prva tri mesta v razliënih kategorijah. Najboljπi rezultat smo letos dosegli v kategoriji Trajnostni razvoj, in sicer peto mesto. V tej kategoriji je komisija ocenjevala okoljske, druæbene in ekonomske uëinke trajnostnega razvoja, med drugim razkritja o ravnanju z okoljem, predvsem odnos do porabe materiala, energije, vode, emisij, odpadkov, o vplivu prevoza na okolje ter o izdatkih in vlaganjih v zaπëito okolja. Z letnim poroëilom se v zadnjih letih redno udeleæujemo tekmovanja za najboljπe letno poroëilo in vedno doseæemo dobre rezultate. S ponovno uvrstitvijo med najboljπe smo tudi letos dokazali kakovost priprave letnega poroëila in upoπtevanje zahtev o poslovnih razkritjih. NajveËja sonëna elektrarna na Gorenjskem na strehi Iskratela mag. Renata Kriænar 3. december V kranjskem Iskratelu je 3. dece - mbra 2010 potekalo odprtje trenutno najveëje sonëne elektrarne na Gorenjskem z nazivno moëjo 119 kwp. Sestavlja jo 510 fotonapetostnih modulov, ki so nameπëeni na del streπne povrπine podjetja Iskratel. Elektrarna je rezultat dobrega povezovanja slovenskih podjetij, saj je investitor ITH fotovoltaika, d. o. o., hëerinsko podjetje Iskratela, opremo fotonapetostnega generatorja je zagotovila druæba BISOL, izvajalec del je bilo podjetje Elektro Gorenjska. Skupni projekt slovenskih podjetij je bil izveden v izredno kratkem roku treh mesecev, kar je rezultat zanesljivega partnerstva in strokovnosti podjetij. Investicija v sonëno elektrarno se bo po oceni investitorja povrnila v osmih letih, predvidena letna proizvodnja bo 130 megavatnih ur (MWh), kar zadoπëa za potrebe pribliæno 35 gospodinjstev. Strokovna komisija letos ni ocenjevala kakovosti vizij, poslanstev in strategij, temveë naëin podajanja, razumljivost in moænost merjenja doloëenega. Za podroëje analize poslovanja je bilo doloëenih osem kriterijev, med drugim, ali so postavljeni strateπki in poslovni cilji razumljivi in merljivi. Foto: Arhiv Iskratel Vodstvo vseh sodelujoëih partnerjev

20 ELGO, december 2010 Novosti Idejna zasnova armiranobetonskega jaπka, 1. del Foto: Alojz Æumer Predstavniki vseh petih elektrodistribucijskih podjetij Slovenije (Elektro Gorenjska, Elektro Maribor, Elektro Primorska, Elektro Ljubljana in Elektro Celje) smo bili povabljeni na predstavitev idejne zasnove armiranobetonskega jaπka. Povabil nas je eden izmed slovenskih proizvajalcev. Glavni razlog za vabilo ni bila le predstavitev jaπka, temveë so æeleli, da povabljeni predstavniki podamo tudi svoja mnenja in svoje predloge ter s svojimi bogatimi izkuπnjami sodelujemo pri doloëitvi enotne mere jaπka in izboljπanju njegove funkcionalnosti. Proizvajalec naj bi pri izdelavi jaπka torej upoπteval vse naπe æelje in zahteve, pri Ëemer bi nam olajπal delo pri vleëenju kabla tako roëno kot strojno. Globina jaπka Prva in ena izmed naπih najpomembnejπih zahtev je bila, da mora biti jaπek globok 2 metra. Dosedanji jaπki z globino med 1,5 do 1,7 metra ne ustrezajo delovnim pogojem, saj je monter pri vleëenju kabla veëino Ëasa sklonjen v prisilni dræi in se ob prekinitvah vleëenja ne more vzravnati zaradi prostorske omejenosti. Na osnovi operativnih izkuπenj vseh elektrodistribucijskih podjetij Slovenije smo se dogovorili in predlagali izdelavo treh dimenzijsko razliënih tipov razvodnih armiranobetonskih jaπkov (notranja mera svetla tlorisna), in sicer: 1,20 x 1,20 x 2,00 m, 1,60 x 1,60 x 2,00 m, 2,00 x 2,00 x 2,00 m. Ravno tako smo se dogovorili, da se odprtina jaπka in dimenzija litoæeleznega pokrova vgradi po æelji naroënika (pri naroëilu je potrebno navesti toëne podatke). DoloËili smo tudi dimenzije pokrovov: 600 x 600 mm, 1200 x 600 mm in 800 x 800 mm. Na æeljo naroënika so v jaπku lahko vgrajene tudi varnostne stopnice. Sestavni deli idejne zasnove jaπka Jaπek sestavlja pet osnovnih segmentov: Element 01 dno: armiranobetonska talna ploπëa dno jaπka h=12 cm Element 02 razvod: armiranobetonski element za razvod NN- in SN-kablov Element 03 vmesni: armiranobetonski element za viπanje prilagajanje kotu nivelete terena Element 04 pokrov: armiranobetonska ploπëa jaπka Element 05 okvir pokrova: armiranobetonski okvir pokrova. Sestavljanje sidranje armiranobetonskega jaπka z uporabo zanke Armiranobetonski jaπek se sestavlja tako, da se elementi postavljajo eden na drugega. V veliko pomoë pri sestavljanju oziroma dvigovanju elementov so sidra ali zanke, ki so nameπëene na posameznem elementu. Sidra ali zanke so krivljene iz rebraste armature RA 14 mm. Sidro ali zanka sluæi tudi kot nastavek za pozicioniranje naleganja med posameznimi elementi in prepreëuje horizontalne premike med posameznimi elementi pod pritiski zemljine. Reliefni prikaz sider Prototip armiranobetonskega jaπka Na podlagi danih predlogov petih elektrodistribucijskih podjetij je bil izdelan prototip armiranobetonskega jaπka, velikosti 160 x 160 x 200 cm (dolæina, πirina, viπina). Pri betoniranju spodnje podloæne ploπëe se je velika pozornost namenila gladkosti betona (moænost zdrsa elektromonterja in s tem neuëinkovitost pri vleëenju kabla), zato se je izdelal metlan beton. S tem postopkom se je doseglo, da je dno jaπka hrapavo in tako omogoëa optimalen oprijem delovnega Ëevlja s podlago. Idejna zasnova za razvodni armiranobetonski jaπek

ELGO, december 2010 21 Novosti Zgornja ploπëa jaπka debeline 15 cm Betonski okvir za LTÆ pokrov viπine 20 cm Zgornji vmesni Ëlen debeline 12 cm in viπine 50 cm Srednji vmesni Ëlen s ploπëo iz poro-betona debeline 12 cm in dimenzije 100 x 50 cm Spodnji vmesni Ëlen debeline 12 cm in viπine 50 cm Spodnja podloæna ploπëa debeline 15 cm z odprtino za odtok vode Prototip armiranobetonskega jaπka Prednosti in slabosti armiranobetonskega jaπka Prednosti: moæna izbira veë dimenzij jaπkov (1200 mm x 1200 mm, 1600 mm x 1600 mm, 2000 mm x 2000 mm), hitra montaæa in sestava jaπka (pri vgradnji v cesto ta vrsta jaπka omogoëa takojπnjo povoznost) ter moænost dostave neposredno na teren, moænost sestavljanja modulov jaπka, moænost dvigovanja cele vrhnje ploπëe (uporaba hiaba), moænost sestavljanja modulov jaπka v nadstandardne dimenzije (razliëna izbira kalupa vlivanja), majhna teæa jaπka v primerjavi s klasiënimi jaπki (debelina sten 120 mm in teæa cca 5100 kg), moænost poljubnega sestavljanja modulov jaπka glede na zahteve in teren vgradnje, moæna dobava in vgradnja direktno na teren trase kablovoda, Slabosti: pokrov jaπka ni vodotesen, moænost deformacije zloma razvodnega elementa poro-betonskega vloæka (siporeks ploπëa) na kotnih jaπkih, kjer so stranske sile velike, nepravilen razpored kanalizacijskih cevi v kotnih jaπkih (kratki radiusi), nepravilno naleganje in zatesnitev elementov in s tem pronicanje vode v notranjost jaπka. ZakljuËek Ob upoπtevanju predlogov in izboljπav, ki smo jih predstavniki elektrodistribucijskih podjetij Slovenije podali na strokovnem sestanku ob predstavitvi idejne zasnove za armiranobetonski jaπek, menim, da je uporaba teh jaπkov, izdelanih po predstavljeni tehnologiji, primerna za kabelske kanalizacije in kable SN (srednje napetosti) in NN (nizke napetosti). Jaπki so primerni za vse vrste polaganja kablov (roëno ali strojno). razvodni element omogoëa vgradnjo tudi do 18-cevne kanalizacije 160 mm, neobvezna vgradnja podloænega betona, razen na voznih povrπinah, cenovno ugodnejπi od klasiënega jaπka, celoten jaπek je zgrajen z ekoloπko prijaznimi materiali.

22 ELGO, december 2010 Standardi kakovosti LoËeno zbiranje odpadkov v Elektru Gorenjska Brigita Eling B Novosti, ki jih na podroëju zbiranja odpadkov uvajajo v Mestni obëini Kranj, postopoma uvajamo tudi v naπem podjetju. K doslednemu loëevanju odpadkov na izvoru nastanka nas zavezuje tudi zakonodaja s podroëja ravnanja z odpadki za pravne osebe. Z vsakim dnem tudi zaposleni v Elektru Gorenjska dokazujemo, da nam ni vseeno za okolje, v katerem æivimo in delamo. Za potroπniπtvo je znaëilno, da nakup doloëenega blaga ni nujno povezan s potrebo, ampak je razlog za nakup velikokrat embalaæa. Ko je kupljeni izdelek odvit oziroma odprt in porabljen, embalaæa postane odpadek. Prav odpadna embalaæa je tista, ki od nas zahteva, da jo vrnemo gospodarstvu, kjer bo postala surovina za nov izdelek in ne breme za okolje. V MO Kranj so nadgradili sistem loëenega zbiranja odpadkov in tudi podjetjem ponudili moænost vzpostavitve loëenega zbiranja odpadkov na izvoru nastanka. Ker je tudi Komunala Kranj zmanjπala πtevilo odvozov odpadkov, smo morali, prav zato, da bi bilo odpadkov Ëim manj in da bi bili stroπki njihovega odstranjevanja Ëim manjπi, vzpostaviti loëeno zbiranje odpadne embalaæe na izvoru nastanka. Tudi v upravni zgradbi Elektra Gorenjska na Ulici Mirka Vadnova 3 in 3a smo namestili ekoloπke zabojnike (oranæne barve) za zbiranje odpadne embalaæe. LoËeno zbiranje odpadkov in njihova predelava koristi vsem: okolju, ker ga manj obremenjujemo, nam samim, ker je to podlaga za zdravo æivljenje, prav gotovo pa tudi naπemu gospodarstvu, ker ponovna predelava odpadkov prihrani surovine in energijo ter odpira nova delovna mesta. Z vzpostavitvijo loëenega zbiranja odpadkov na izvoru nastanka æelimo v Elektru Gorenjska zmanjπati koliëino meπanih odpadkov in πtevilo njihovih odvozov. S tem bomo zniæali zneske na poloænicah, predvsem pa bomo z loëevanjem odpadkov prispevali k varovanju okolja. V ekoloπki zabojnik za odpadno embalaæo odlagamo: kovinsko embalaæo: ploëevinke, konzerve prehrambnih izdelkov, zamaπke, plastiëno embalaæo: plastenke, plastiëne kozarëke in lonëke, vreëke, folije, papirno embalaæo: manjπe πkatle, sestavljeno embalaæo: embalaæo od mleka, sokov, omak. V ekoloπki zabojnik za odpadno embalaæo ne smemo odlagati: stekla in steklene embalaæe, papirja: Ëasopisov, revij, bioloπkih odpadkov, nevarnih odpadkov, meπanih odpadkov. Na nekaterih hodnikih æe imamo veë zabojnikov in koπev za zbiranje odpadkov: zabojnike za papir in zabojnik za odpadno embalaæo, ekoloπki zabojnik za izrabljene tonerje, kartuπe, trakove in mobilnike ter koπe za baterije. Z odpadki moramo vsi ravnati pravilno in odgovorno ter jih razvrπëati v ustrezne zabojnike in koπe. Komunala Kranj nas je æe opozorila na nepravilnosti pri odlaganju odpadkov ter nas pozvala k upoπtevanju naëel pravilnega ravnanja z odpadki, za neupoπtevanje teh naëel pa napovedala kazni s strani MedobËinskega inπpektorata Kranj. Foto: Roman Bratun Zabojnik za odpadno embalaæo

ELGO, december 2010 23 Standardi kakovosti Pet nasvetov za dobro poëutje Miha Zupan December je zadnji mesec v letu in je Ëas, ko smo æe utrujeni od bremena celotnega leta ter komaj Ëakamo na sproπëujoëe praznike. Utrujenost in preobremenitev, ki nas pogosto spremljata, pomenita upad uëinkovitosti, slabπo kakovost ter veëjo verjetnost nezgod pri delu, zato je pomembno, da se vse leto uëinkovito spopadamo s stresnimi situacijami. V ta namen smo pripravili nekaj koristnih nasvetov za Ëim bolj sproπëeno in prijetno zimo. zavestno iπëemo draæljaje za smeh, saj smeh postopoma spremeni naëin æivljenja in nam ponovno pomaga odkriti veselje, ki se ob hitrem tempu æivljenja pogosto izgubi. Prehranjujmo se zdravo Hrana telesu pomaga premagovati negativne uëinke preobremenitve in utrujenosti, ki povzroëata krëe in zaprtje. Zdrava je tista hrana, ki je bogata z vlakninami in vitamini, kot sta sadje in zelenjava, kalëki, oreπki, ki so odliëen vir beljakovin in zdravih maπëob, ter jogurt in probiotiëni izdelki, ki ohranjajo gibanje Ërevesja in krepijo imunski sistem. Jejmo veëkrat na dan in si pri tem vzemimo Ëas, obroki naj bodo uravnoteæeni. Izogibajmo se hrani, ki vsebuje visoke koliëine kalorij. Kava, pravi Ëaj, bel kruh in bela moka imajo kratkoroëno pozitiven uëinek, dolgoroëno pa so v velikih koliëinah strup za imunski sistem in povzroëajo slabo poëutje. Bodimo telesno aktivni Æe 15 do 20 minut vadbe na dan lahko obëutno pripomore k boljπemu poëutju. Vadba odpravlja stres in sproπëa napetost. Z dvigom imunske odpornosti bomo laæje kos tudi vsakdanjim zadolæitvam. Telesna dejavnost je lahko zmerna ali intenzivna, naërtovana ali nenaërtovana, pomembno je le, da je redna in da postane del vsakdanjega æivljenja. Gibanje lahko vkljuëimo med vsakdanja opravila (pot na delo in z dela, hoja po stopnicah, pospravljanje). Telesna dejavnost ni namenjena samo mladim in vitalnim, temveë vsem ljudem in v vseh æivljenjskih obdobjih. Foto: Simon Peternel Organizirajmo si delovni dan Velikokrat si ne znamo dobro razporediti Ëasa za vse opravke in odgovornosti, zato smo πe bolj obremenjeni.»as, ki bi ga lahko kakovostno porabili, zato namenimo le razmiπljanju o tem, kaj je πe potrebno postoriti. Da se izognemo notranjim konfliktom, je priporoëljivo, da dnevna opravila in zadolæitve organiziramo. Pomaga tudi, Ëe dan prej vsa opravila naslednjega dne napiπemo na list in se dræimo urnika. Tako bomo toëno vedeli, kaj vse πe moramo postoriti, imeli pa bomo tudi obëutek, da dneva nismo nesmiselno porabili. Foto: Arhiv Elektra Gorenjska Posvetimo se sebi, druæini in prijateljem Posvetiti se moramo tudi sebi in brez zadrækov prisluhniti lastnim æeljam. Pomembno je le, da se ob tem dobro poëutimo in da nas to navdaja s pozitivno energijo. Pleπimo, pojmo ali ustvarjajmo. Preberimo knjigo in si privoπëimo sproπëujoëo kopel. NiË ni narobe, Ëe kdaj pa kdaj pozabimo na okolico, Ëe nas to umiri. Ni pa dobro, Ëe to poënemo prepogosto, saj je pomembno, da v svoj svet vkljuëimo tudi prijatelje in druæino. Zato je vëasih nujno, da ne glede na utrujenost, obremenjenost in morda slabo voljo ne zanemarimo druæenja s svojimi najbliæjimi. Smeh je pol zdravja Smeh je preverjeno najboljπa terapija za dobro poëutje. Ko se smejimo, krepimo imunski sistem, zniæujemo krvni tlak, sprostimo napetosti in zmanjπujemo posledice preobremenjenosti. Za smeh ne potrebujemo viπka Ëasa, posebnega prostora ali finanënih sredstev. Dober naëin za smeh je, da si ogledamo komedijo, preberemo zabavno knjigo ali preæivimo veëer ob druæabnih igrah s prijatelji. Smejimo se lahko tudi v sluæbi. NiË ne πkodi, Ëe si s sodelavci delimo kakπno πalo ali smeπno situacijo, ki se nam je pripetila. Pomembno je, da Napetost, utrujenost in stres lahko uspeπno ublaæimo s prehrano, telovadbo, smehom in sprostitvenimi tehnikami. A za zdravo æivljenje ter fiziëno in psihiëno pripravljenost je pomembno predvsem to, da smo s svojim æivljenjem zadovoljni. Prav to nas mora spodbujati k temu, da se kljub hitremu tempu æivljenja in πtevilnim oviram, s katerimi se sreëujemo, nauëimo poiskati sreëo in zadovoljstvo v majhnih in preprostih stvareh.

24 ELGO, december 2010 Znanje je moë Strateπki raziskovalno-razvojni projekt Supermen mag. Marjan Jerele Uvod NaraπËanje deleæa porazdeljene proizvodnje na lokalni ravni upravljavcem distribucijskih omreæij na podroëju vodenja in obratovanja postavlja vedno nove zahteve. Spremembe nastajajo predvsem zaradi vpliva novih tehnologij za proizvodnjo elektriëne energije, med katere nedvomno spadajo tudi fotonapetostne in vetrne elektrarne. Zaradi slabe napovedljivosti proizvodnje ter ostalih obratovalnih specifiënosti omenjenih virov naraπëa tudi zahtevnost in kompleksnost vodenja distribucijskega omreæja. Aktivno upravljanje omreæij z novimi tehniënimi izzivi na podroëju obratovanja, naërtovanja kakovosti in stabilnosti napetosti ter razvoja omreæja je najveëkrat opisano z izrazom Smart Grids. Osnovni namen projekta Osnovni namen projekta je razvoj in demonstracija uporabe izdelkov in reπitev upravljanja z viri in s porabo elektriëne energije, s katerimi bo operaterjem, lastnikom razprπenih virov in uporabnikom ob zaostrenih pogojih dobave in kakovosti elektriëne energije, novih standardih in pravilnikih ter ob vse veëjemu πtevilu razprπenih (obnovljivih) virov omogoëeno poslovati uspeπno, konkurenëno in tehnoloπko napredno. Razvoj predvidenih izdelkov in storitev bo podjetjem, vkljuëenim v projekt, pa tudi uporabnikom teh reπitev prinesel tehnoloπko in s tem konkurenëno prednost na domaëem in mednarodnem trgu. Na razpis Javne agencije za tehnoloπki razvoj Republike Slovenije iz sredstev Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 2013 se je druæba Elektro Gorenjska prijavila v konzorciju skupaj s podjetji Iskra MIS, Solvera Lynx in Gorenjske elektrarne. Projekt z naslovom Inteligentna elektroenergetska platforma za nadzor in vodenje razprπenih virov in porabnikov (krajπe SUPERMEN) je bil odobren v mesecu oktobru 2009 s sofinanciranjem v skupni viπini 777.430 EUR. Shema sistema Teæave, ki nastajajo zaradi poveëanega deleæa porazdeljene proizvodnje, bo predvidoma reπevalo agregiranje proizvodnih virov v tako imenovano virtualno elektrarno. V kolikor bodo razprπeni viri in odjemalci opremljeni z ustrezno informacijsko-telekomunikacijsko opremo in povezani v skupen center za nadzor in vodenje ter hkrati tudi v distribucijski center vodenja (DCV), bo z izdelavo ustreznih algoritmov omogoëeno reπevanje omenjene problematike. Med glavne funkcionalnosti novega programa bo zagotovo spadalo optimiziranje porabe oziroma varëevanje z elektriëno energijo, regulacija in omejevanje pretokov zaradi ozkih grl v omreæju, regulacija in zagotavljanje ustreznih napetostnih profilov, regulacija jalove moëi ter nadzor nad kakovostjo napetosti (po standardu SIST EN 50160). Slika 1 prikazuje naëelno shemo sistema. Na distribucijsko omreæje so prikljuëeni uporabniki omreæja, ki so lahko odjemalci in/ali proizvajalci elektriëne energije. PrikljuËujejo se obiëajno na SN- in NN-omreæje. Za nadzor in vodenje distribucijskega omreæja skrbi sistemski operater distribucijskega omreæja. Slika 1: NaËelna shema sistema

ELGO, december 2010 25 Znanje je moë Slika 2: Idejna shema virtualne elektrarne. Vir: EIMV Na stiënem mestu med omreæjem in uporabniki (tako razprπeno proizvodnjo kot porabniki elektriëne energije) se kot fiziëna naprava namesti vmesnik stiënega mesta (VSM), ki omogoëi informacijsko povezavo z nadrejenimi sistemi. Sistem predvideva uporabo VSM RV (varianta za razprπene vire), ki bodo prikljuëeni na sistem virtualne elektrarne kot tudi varianta VSM TP (varianta za transformatorsko postajo), kjer bodo vmesniki neposredno pod nadzorom distribucijskega centra vodenja. Vse prikazane povezave morajo biti izvedene s standardnimi protokoli, med katerimi so predvsem IEC 61850, IEC 60870-5-104, ICCP (s podroëja elektroenergetike) in HTTPS spletni dostop do uporabniπkih vmesnikov za konëne uporabnike in moænost dostopa do informacij prek WEB-servisov. Glavni del programske opreme virtualne elektrarne predstavlja povezovalno programje za razprπene vire (PP oziroma PPRV), ki ga sestavlja veë modulov. Modul, ki omogoëa izvedbo sistemskih storitev, je modul, ki deluje v realnem Ëasu. Njegove glavne naloge so dvosmerna komunikacija z vmesniki stiënih mest (zajem podatkov, komande, alarmi), dvosmerna komunikacija s SCADAsistemi distribucijskih centrov vodenja, konfiguriranje sistema, upravljanje uporabnikov, uporabniπki vmesniki (spletne aplikacije) in ustrezno programje za upravitelje virtualnih elektrarn, lastnike v sistem vkljuëenih razprπenih virov ter trænike, arhiviranje podatkov in vodenje dnevnikov dogodkov ter druge funkcije za podporo izvajanju trænih in sistemskih storitev. Agregiranje razprπenih virov v virtualno elektrarno omogoëa nastop na trgu z energijo na debelo (ang. wholesale energy market), Ëesar posamezen majhen vir ne bi zmogel in je zdaj omogoëeno le velikim proizvodnim enotam. Prav tako je mogoë nastop na trgu sistemskih storitev, ki niso lokalno pogojene, kot je zagotavljanje terciarne rezerve. Na podlagi informacijske povezave, ki omogoëa sprotne informacije o delovanju razprπenih virov in drugih njihovih parametrov ter uporabo ekonomske optimizacije za celotno skupino, lahko upravljavec virtualne elektrarne sklepa pogodbe oziroma izvaja træne aktivnosti na trgu z energijo (tako na izmenjalnem trgu kot na trgu, kjer se trguje za dan vnaprej) in pri tem dosega ekonomske koristi. Vmesnik stiënega mesta (VSM, ang. PCCI Point of Common Coupling Interface) ima nalogo vmesnika med distribucijskim EE-sistemom na eni strani ter porabnikom ali razprπenim virom na drugi in predstavlja osnovno enoto informacijsko-telekomunikacijskega sistema. VSM omogoëa zajem in posredovanje meritev, komand in alarmov ter druge funkcije (zaπëitne ipd.). Vloga Elektra Gorenjska Elektro Gorenjska v projektu sodeluje na podroëju analize vpliva razprπenih virov, pripravi specifikacije merilnika za razprπene vire, razπiritve in testiranja SCADA sistema v DCV in na koncu tudi pri pripravi specifikacije testnega scenarija za nadzor in vodenje distribucijskega elektroenergetskega sistema. V projekt so vkljuëeni sodelavci iz Sluæbe za tehniëno podporo obratovanju, Službe za obratovanje in Sluæbe za informacijsko komunikacijsko tehnologijo. Skupna vrednost upraviëenih stroπkov projekta za Elektro Gorenjska znaπa pribliæno 190.000 EUR, v skladu z razpisom pa priëakujemo sofinanciranje projekta v skupni viπini 48.000 EUR.»eprav bo projekt formalno zakljuëen v prihodnjem letu, Elektro Gorenjska nadaljuje z delom na podroëju kompleksnega nadzora in vodenja distribucijskega omreæja. Na osnovi pridobljenih izkuπenj in novih poslovnih poznanstev bodo aktivnosti potekale predvsem na nadgradnji sistemov kakovosti napetosti v povezavi z obratovanjem razliënih proizvodnih virov. Poseben izziv predstavlja nadaljevanje aktivnosti za zagotavljanje ustreznih napetostnih profilov in koordinacija proizvodnih enot na obmoëju Bohinja, kjer se je projekt SUPERMEN pravzaprav tudi zaëel.

26 ELGO, december 2010 Iz Gorenjskih elektrarn 3. fotovoltaiëna konferenca 2010 Zniæanje zagotovljenih odkupnih cen elektrike iz sonënih elektrarn Drago Papler Fotovoltaika ima v Sloveniji odliëno vizijo in priloænost, hkrati pa omogoëa dobro prihodnost, so se strinjali udeleæenci okrogle mize v okviru 3. slovenske fotovoltaiëne konference v Ljubljani, 28. septembra 2010. Pri tem pa morajo pomembno vlogo odigrati politika, industrija in izobraæevalne institucije. e pred desetimi leti je bila ta panoga laboratorijska dejavnost, ki se je uspela razviti v industrijsko in je konkurenëna konvencionalnim virom energije. Na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko je potekala tudi okrogla miza Priloænost, izzivi in pasti pri umeπëanju sonënih fotonapetostnih elektrarn, kjer je bila izpostavljena predvsem problematika gradbenih dovoljenj za postavitev fotonapetostnih elektrarn ter vpraπanje, ali so ta res potrebna. Do nedavnega so se namreë pojavljale razliëne interpretacije, katere sonëne elektrarne potrebujejo gradbeno dovoljenje. Tako imenovane enostavne naprave za proizvodnjo elektriëne energije ne potrebujejo gradbenega dovoljenja. Mednje po novem poleg naprav (sonënih celic), ki proizvajajo elektriëno energijo s sonëno energijo z nazivno elektriëno moëjo do vkljuëno 1 MW, πtejejo tudi tiste, ki proizvajajo elektriëno energijo bodisi s soproizvodnjo toplote in elektriëne energije bodisi z gorivnimi celicami, in druge, ki proizvajajo elektriëno energijo z vetrno energijo, vendar le, Ëe njihova nazivna moë ne presega 50 kw. Investitorji energetske naprave morajo predloæiti soglasja o poæarni varnosti in o varnosti pred strelami, statiëno oceno in πe nekaj drugih dokumentov. Nedavna sprememba uredbe o energetski infrastrukturi je odpravila nejasnosti za naprej in tudi za nazaj. Vlada RS je vse dileme, ki se nanaπajo na naprave, zgrajene πe pred sprejetjem dopolnitve uredbe, reπila v prehodnih doloëbah, ki doloëajo, da investitorji v 90 dneh predloæijo dokazila, da je njihova naprava varna. Fotovoltaika je dejavnost, ki je stroπkovno gledano vsako leto cenejπa. Pred panogo so tudi izzivi med drugim je treba zagotoviti spremembo elektroenergetskega omreæja in zagotoviti trajnostni razvoj sektorja. Po razπirjenosti sonënih elektrarn je glede na inπtalirano moë na πtevilo prebivalcev na prvem mestu Luksemburg, sledi NemËija, Slovenija pa se giblje med petim in desetim mestom, je dejal dr. Marko TopiË, predsednik skupπëine Slovenske tehnoloπke platforme za fotovoltaiko. Fotovoltaika je na segmentu razvoja in raziskav, proizvodnje elektriëne energije in naloæb in je izredno zanimiva za gospodarski sektor, ki ima vizijo tudi pri ustvarjanju delovnih mest. Slovenija mora do leta 2020 deleæ obnovljivih virov energije v strukturi konëne rabe energije z zdajπnjih 16 % poveëati na 25 %. Po akcijskem naërtu za obnovljive vire energije za obdobje od leta 2010 do leta 2020, sprejetem julija 2010, se bo moral deleæ obnovljivih virov energije pri ogrevanju s sedanjih 19 % zviπati na 32 %, pri proizvodnji elektrike z 28 % na veë kot 40 % in v prometu z 1,22 % na 10 %. Prvo preverjanje bo leta 2013. Neizpolnjevanju programa sledi kazen, zato resno raëunamo tudi na proizvodnjo elektriëne energije iz fotovoltaike, je dejal Janez KopaË, direktor Direktorata za energijo, in pojasnil, da je prav zaradi tega Vlada RS novembra 2009 uvedla subvencijsko shemo odkupnih cen elektriëne energije za ta sektor. Po tej shemi so podprli 378 sonënih fotonapetostnih naprav, od tega 193 letos. Skupna inπtalirana moë sonënih elektrarn je dosegla 14 MW, od tega je do septembra 2010 dosegla 7,9 MW. Po akcijskem naërtu naj bi inπtalirana moë novih naprav do konca leta dosegla 12 MW, prihodnje leto pa 17,4 MW, ta πtevilka pa bo preseæena æe letos. Industrija se razvija, ob podjetju Bisol so tudi drugi slovenski proizvajalci okvirov, sonënih celic in razsmernikov za sonëne elektrarne. V Sloveniji manjka strategija na podroëju fotovoltaike, saj Bisol samo s sestavljanjem komponent iz uvoza ni ravno svetel obet za dolgoroënejπo prihodnost. VeË dodane vrednosti in delovnih mest bi morala ustvariti slovenska podjetja, tako pa glavnina denarja zaradi uvoza kljuënih elementov sonënih elektrarn (sonëne celice za sestavljanje, razsmerniki) odteka v tujino. Subvencijska shema za obnovljive vire energije zahteva precejπnja sredstva; letos bodo namreë razdelili okoli 90 milijonov evrov 30 odstotkov za bioplinske elektrarne in 11 odstotkov za sonëne elektrarne. V prihodnje bo treba zagotoviti πe veë denarja, zato se bo prispevek za obnovljive vire pri raëunih za elektriko moral poviπati s povpreënih 2,55 evra na gospodinjstvo na mesec. Ministrstvo za gospodarstvo RS je na svojih spletnih straneh pred dnevi objavilo predlog spremembe uredbe o podporah elektriëni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Ta med drugim opazneje zniæuje referenëne stroπke sonënih elektrarn, ki so podlaga za doloëanje cen v pogodbah za zagotovljeni odkup in viπine obratovalnih podpor v pogodbah. To pomeni, da bodo najkrajπo potegnili tisti lastniki, ki bodo uporabno dovoljenje za svojo sonëno elektrarno dobili po zaëetku veljavnosti sprememb uredbe. e letos je dræava lastnikom, katerih sonëna elektrarna je zaëela delovati novembra 2009, priznala za 7 % manj stroπkov, povezanih z nakupom elektrarne. Povedano v πtevilkah: Ëe so lastniki v letu, ko je njihova elektrarna z moëjo, manjπo od 50 kw, zaëela obratovati, za proizvedeno megavatno uro elektriëne energije od dræave (Borzenovega centra za podpore) torej prejeli dobrih 415 evrov, je bil v drugem letu obratovanja ta znesek æe ustrezno manjπi za 7 % odbitek pri stroπkih opreme. Obratovalne podpore se namreë doloëajo kot razlika med omenjenimi stroπki in referenëno træno ceno elektriëne energije za obravnavano leto, ki jo doloëa Agencija za energijo. V interesu lastnika sonëne elektrarne torej je, da mu dræava prizna Ëim viπji referenëni stroπek. Æe po veljavni uredbi bi se odbitek v letu 2011 podvojil na 14 %, v letu 2012 pa zrasel na 21 %. Predlagana sprememba uredbe bo viπino dræavnih podpor lastnikom novih sonënih elektrarn krepko zmanjπala. Æe s prvim dnem leta 2011 naj bi, Ëe bo uredba sprejeta, dræava tako zniæala odkupne cene kar za 20 %, kar je odbitek, ki so ga bili lastniki sonënih elektrarn po zdaj veljavni uredbi deleæni πele po treh letih. Æe leta 2012 namerava dræava od referenënih stroπkov odbiti 30 %, leta 2013 pa æe 40 %. Franko Nemac iz Agencije za prestrukturiranje energetike je dejal, da je fotovoltaika edini obnovljivi vir energije, ki ima vsako leto predvideno 7 % zmanjπanje odkupne cene elektriëne energije.»e bo uresniëeno napovedano kar 17 % oziroma 20 % zniæanje zagotovljenih odkupnih cen za elektriko iz sonënih elektrarn s strani Vlade RS, bo ogrozilo nadaljnji razvoj sonënih elektrarn. Ministrstvu za gospodarstvo so predlagali izvedbo analize vpliva zniæanja cen, neuradno pa so dobili odgovor, da za to ni Ëasa, ker se podroëje

ELGO, december 2010 27 Iz Gorenjskih elektrarn prehitro razvija, denarja pa ni. Dejal je πe, da ministrstvo operira z napaënimi πtevilkami, saj shema podpore fotovoltaiki ne stane deset, temveë najveë 4,5 milijona evrov subvencij na leto, kar je pribliæno 5 % vrednosti celotne podporne sheme za obnovljive vire. Ob nastopu Miha Flegarja iz Gorenjskih elektrarn, ki je predstavil izkuπnje pri gradnji sedmih sonënih elektrarn, je Franko Nemac pohvalil Gorenjske elektrarne pri podpori fotovoltaike od vsega zaëetka in njenem strokovnem razvoju. Sedma sonëna elektrarna Labore 2 je zaëela obratovati Drago Papler Po uspeπno izvedenem tehniënem inπpekcijskem pregledu v Ëetrtek, 27. oktobra 2010, so bili izpolnjeni pogoji za priklop male sonëne elektrarne Labore 2 na distribucijsko omreæje. V Ëetrtek, 4. novembra 2010, ob 8.35 je bila nova, sedma sonëna elektrarna podjetja Gorenjske elektrarne, proizvodnja elektrike, d. o. o., vkljuëena v obratovanje po tehniπkih predpisih z zaëetkom zagonskih in funkcionalnih preizkusov. SonËna elektrarna Labore 2 z moëjo 23,03 kwp je zgrajena na strehi razdelilno transformatorske postaje Labore. Skupna inπtalirana moë vseh sonënih elektrarn podjetja Gorenjske elektrarne trenutno znaπa 343 kw. Skupaj s sonëno elektrarno v najemu je podjetje v petih letih vlaganj v sonëne elektrarne instalirano moë teh proizvodnih obnovljivih virov poveëalo na 350 kw. Z investicijo se je priëelo septembra 2010, ko so na streho razdelilne transformatorske postaje Labore namestili 94 fotonapetostnih modulov proizvajalca Korax. Fotonapetostni generator je sestavljen iz visoko uëinkovitih monokristalnih modulov moëi 245 kwp z izkoristkom 15,1 %. Vgrajeni so razsmerniki Sunny Mini Central 7000TL proizvajalca SMA brez omreænega transformatorja, kar zagotavlja najviπji izkoristek 98 %. Zaradi bliæine 20 kv zbiralnic na energetskem objektu je bil poseben poudarek na varnosti pri delu, za kar so poskrbeli tudi v podjetju Elektro Gorenjska s planiranimi izklopi energetskega transformatorja. Pred priëetkom del na strehi je bilo potrebno izvesti ojaëitev obstojeëe streπne konstrukcije objekta, kar je zahtevalo podjetje Ari, ki je izdelalo statiëno presojo. OjaËitev ostreπja je izdelalo podjetje Alp. Dobavitelj opreme in izvajalec del do prikljuëno-merilnega mesta je bilo podjetje Kon Tiki Solar iz Kamnika. Izdelavo prikljuëno-merilne omare in predelavo obstojeëega nizkonapetostnega razdelilnika lastne rabe, vodenje investicije in nadzor so izvedli zaposleni Sluæbe za investicije in razvoj iz Gorenjskih elektrarn. Mesec Izkustvena proizvodnja SE Labore moëi 30,87kWp (kwh) NaËrtovana proizvodnja SE Labore 2 moëi 23,03 kwp (kwh) Skupna proizvodnja SE Labore 1 in 2 moëi 53,9 kwp (kwh) Polne obratovalne ure 1.030 1.034 1.032 April-september (%) 70,0 74,4 71,9 April-oktober (%) 78,2 80,6 79,2 Tabela 1: Proizvodnja elektriëne energije iz sonëne elektrarne Labore in Labore 2. Vir: IzraËuni Draga Paplerja (2010) Nova sonëna elektrarna na strehi razdelilno transformatorske postaje Labore 2 je druga sonëna elektrarna na Laborah pri Kranju. Prvo sonëno elektrarno Labore moëi 30,87 kwp je podjetje Gorenjske elektrarne postavilo leta 2006 v soseπëini, na strehi parkiriπëa podjetja Remont A1. Nova sonëna elektrarna Labore 2 bo proizvedla 24.112 kwh elektriëne energije, kar zadoπëa zadostitvi potreb sedmih gospodinjstev in pomeni prihranek 12,056 ton emisij toplogrednega plina CO2 na leto. Energijski izraëuni predvidevajo 1.034 polnih obratovalnih ur s 74,4 % deleæem proizvodnje elektriëne energije od aprila do septembra. Slika 1: Energijski izraëuni meseëne proizvodnje elektriëne energije iz SonËne elektrarne Labore 2. Vir: Drago Papler (2010) Foto: Simon Peternel SonËna elektrarna Labore 2

28 ELGO, december 2010 Iz Gorenjskih elektrarn Elektroenergetika v zbornikih Naklo in Primskovo Gospodarski pomen razvojnih doseækov elektroenergetske infrastrukture Drago Papler ObËina Naklo je izdala zbornik Na kalu, ki je bil javno predstavljen na prireditvah v sredo, 27. oktobra 2010, v Dupljah, v Ëetrtek, 28. oktobra 2010, v Podbrezjah in v petek, 28. oktobra 2010, v Naklem. V zborniku je tudi poglavje o elektroenergetski infrastrukturi z naslovom Naklo srce elektroenergetskih povezav za Gorenjsko avtorja Draga Paplerja. Naj povzamem nekaj zanimivosti, zapisanih v zborniku: Dvajseto stoletje je bilo stoletje elektrike in velikih tehnoloπkih prelomnic. Javna elektrifikacija se je zaëela z izgradnjo hidroelektrarne Zavrπnica leta 1915 in elektrika se je iz Zgornje Gorenjske πirila med letoma 1926 in 1931 po daljnovodih na Spodnjo Gorenjsko in dalje do»rnuë. ObmoËje Naklega je postalo elektroenergetsko vozliπëe s transformacijo razliënih napetostnih nivojev, od koder so potekali daljnovodi. Od leta 1937 je bila zelo pomembna razdelilna transformatorska postaja Polica 20/10 kv, od leta 1964 prva daljinsko vodena razdelilna transformatorska postaja Naklo 110/35 kv, od leta 1988 pa razdelilna transformatorska postaja Okroglo 400/110 kv. Distribucijsko omreæje je bilo posodobljeno z visokonapetostnimi daljnovodi, zgrajenimi novimi in posodobljenimi transformatorskimi postajami in s prostozraënim in zemeljskim kabelskim nizkonapetostnim omreæjem. Na obmoëju ObËine Naklo so tudi obnovljivi proizvodni viri: dve sonëni elektrarni in pet malih hidroelektrarn na Træiπki Bistrici, ki proizvajajo zeleno elektriëno energijo, sem zapisal avtor tega Ëlanka, hkrati tudi tehniëni urednik nakljanskega zbornika, ki je po 50 letih izπel na 544 straneh. elektroenergetike na Primskovem, kjer je zapisano: Minilo je 110 let, odkar je leta 1898 posvetila luë iz Kreutzbergerjeve elektrarne v soteski Kokre. Dolgo Ëasa so bila jalova prizadevanja, da bi z elektriko iz elektrarne razsvetlili tudi mestne ulice in okolico. Elektrarna je zaradi lastnikovih finanënih teæav leta 1912 preπla v last kranjske druæine Mayr. Leta 1937 je bila povezana z omreæjem Kranjskih deæelnih elektrarn (KDE). Elektrifikacija je napredovala v petdesetih letih 20. stoletja, ko se je zaëela bolj intenzivna individualna gradnja in kasneje πe πiritev mesta Kranj na vzhodu s stanovanjskimi bloki. Leta 1979 je bila zgrajena razdelilna transformatorska postaja Primskovo 110/10 kv, ki je bila razπirjena leta 1986 na transformacijo 110/20 kv, leta 2006 pa je bila rekonstruirana. OmogoËila je boljπo oskrbo z elektriëno energijo v smeri proti LetaliπËu Brnik, Krvavcu in stanovanjskemu kompleksu Planina. Iz RTP Primskovo potekajo 20 kv daljnovodi in kablovodi do transformatorskih postaj, od koder se napajajo prek nizkonapetostnega omreæja gospodinjski in poslovni odjemalci. V komunalni coni na Primskovem je imel od leta 1968 centralne obrate Elektro Kranj. Leta 2000 je bila na isti lokaciji zgrajena nova upravna stavba podjetja Elektro Gorenjska, kjer so vse funkcije druæbe zdruæene na enem mestu. V zgornjem nadstropju stavbe je bil leta 2006 predan namenu nov distribucijski center vodenja, ki je postal energetsko in komunikacijsko srediπëe za Gorenjsko. Na isti lokaciji je dobilo leta 2008 nove prostore nadzorniπtvo Kranj, sem zapisal avtor tega Ëlanka, hkrati tudi glavni in odgovorni urednik zbornika, ki je izπel na 432 straneh. Slika1: Kumulativna rast transformatorskih postaj na obmoëju sedanje ObËine Naklo od leta 1919 do 2010. Vir: Elektro Gorenjska, izraëuni Draga Paplerja Leta 2009 so odjemalci povpreëno meseëno porabili 1.228,5 kwh elektriëne energije, gospodinjstva 333,1 kwh meseëno, javna razsvetljava 1.742,3 kwh meseëno in poslovni odjem 8.083,5 kwh meseëno. Leta 2009 je bilo na obmoëju ObËine Naklo 1.841 odjemalcev, od tega 1.391 (75,6 %) gospodinjstev, 401 (21,8 %) poslovnih odjemalcev in 49 (2,7 % ) priæigaliπë javne razsvetljave. Ob krajevnem prazniku Primskovo je izπel zbornik Vasi v objemu æitnih polj: Primskovo, Klanec in Gorenje. V poglavju Gospodarstvo in infrastruktura je prispevek o proizvodnji in distribuciji elektriëne energije z naslovom Razvoj Slika 2: Kumulativna rast transformatorskih postaj na obmoëju Krajevne skupnosti Primskovo od leta 1930 do 2010. Vir: Elektro Gorenjska, izraëuni Draga Paplerja Leta 2009 so odjemalci povpreëno meseëno porabili 1.146,1 kwh elektriëne energije, gospodinjstva 270,8 kwh, javna razsvetljava 3.513,0 kwh in poslovni odjem 7.951,8 kwh meseëno. Leta 2009 je bilo na obmoëju Krajevne skupnosti Primskovo 3.608 odjemalcev, od tega 3.183 (88,2 %) gospodinjstev, 401 (11,1 %) poslovnih odjemalcev in 24 (0,7 % ) priæigaliπë javne razsvetljave.

ELGO, december 2010 29 Predstavljamo se PodroËje uëinkovite rabe energije mi je v krvi mag. Renata Kriænar V Gorenjskih elektrarnah so v letoπnjem letu praznovali 60. obletnico hidroelektrarne Savica in v obratovanje vkljuëili æe sedmo sonëno elektrarno. SimboliËno vez med zgodovino in tradicijo bo v prihodnje predstavljal novi direktor podjetja. Aleπ Aæman je bil do nastopa funkcije direktorja Gorenjskih elektrarn direktor OE Nakup in prodaja v Elektru Gorenjska. O Gorenjskih elektrarnah, sedanjosti in prihodnosti smo se z njim pogovarjali na prvi sneæeni dan letoπnjega leta. 1. Kratko vpraπanje za zaëetek: Kdo je Aleπ Aæman? Sem diplomant ljubljanske Fakultete za elektrotehniko. Leta 2004 sem zakljuëil πtudij MBA na poslovni πoli IEDC Bled. Elektru Gorenjska sem se pridruæil leta 2002 na mestu vodje Sluæbe za prodajo elektriëne energije; v letu 2004 sem kot izvrπni direktor prevzel vodenje OE Nakup in prodaja, kjer sem bil odgovoren za celoten nakup in prodajo elektriëne energije za potrebe gospodinjskih in poslovnih odjemalcev. 2. VeËina zaposlenih Elektra Gorenjska vas pozna kot direktorja OE Nakup in prodaja; konec letoπnjega leta pa ste postali direktor Gorenjskih elektrarn. Zakaj ste se odloëili za ta premik? Sodelavci, ki so spremljali moje delo æe v Elektru Gorenjska, vedo, da sem se v zadnjih letih aktivno ukvarjal z razliënimi projekti uëinkovite rabe energije, v zadnjem obdobju zlasti na podroëju soëasne proizvodnje elektriëne in toplotne energije. Lahko bi rekel, da mi je podroëje uëinkovite rabe energije v krvi. Mesto direktorja Gorenjskih elektrarn mi bo omogoëilo, da bom lahko pridobljeno znanje in izkuπnje intenzivneje delil s sodelavci v Gorenjskih elektrarnah. Skupaj se bomo trudili razviti Gorenjske elektrarne v eno vodilnih slovenskih podjetij na podroëju proizvajalca elektriëne energije iz obnovljivih virov energije v hidroelektrarnah in sonënih elektrarnah. 3. Energetski trg se sooëa s πtevilnimi spremembami. Kaj to pomeni za Gorenjske elektrarne? Vse veëjo teæo pridobivata racionalna raba elektriëne energije in proizvodnja elektriëne energije iz obnovljivih virov. Na podroëju izgradnje fotovoltaiënih elektrarn smo na slovenskem trgu v letoπnjem letu beleæili ogromno rast. Na eni strani spremembe predstavljajo priloænost, saj bomo z rastjo povpraπevanja lahko rasli tudi mi. Na drugi strani pa predstavljajo tudi poveëano konkurenënost, saj je na slovenskem trgu vse veë tovrstne ponudbe. Gre torej za razmere, ki pred nas postavljajo veëje zahteve, a nam hkrati napovedujejo svetlo prihodnost. Z zadnjimi spremembami v Gorenjskih elektrarnah smo pokazali, da æelimo iti v smer priloænosti in optimizma. Z optimizacijo dela in zdruæitvijo strokovnih znanj æelimo namreë zagotoviti dolgoroëno uspeπnost Gorenjskih elektrarn. 4. V katero smer se bodo Gorenjske elektrarne razvijale v prihodnje? Veliko pozornost bomo posveëali razvoju sistemov kogeneracije. Eden prvih primerov tovrstnega razvoja je projekt soproizvodnje elektrike in toplote v kotlovnici Planina Kranj, ki je v letoπnjem letu dobil zeleno luë, v prihodnjem letu pa se bomo intenzivno ukvarjali z njegovo izvedbo. V naërtu imamo tudi nove projekte, doinπtalacije æe obstojeëih hidro objektov in izgradnjo novih hidro postrojenj. Posebno pozornost bomo posveëali tudi sonënim elektrarnam. Na eni strani bomo razvijali svojo mreæo sonënih elektrarn, na drugi strani pa se bomo intenzivneje posvetili postavitvi sonënih elektrarn na kljuë za zunanje investitorje. 5. Gorenjske elektrarne prihodnosti. Kakπno podobo imajo v vaπi viziji? Gorenjske elektrarne æelimo razviti v svojevrsten kompetenëni center na podroëju proizvodnje elektriëne energije v hidroelektrarnah, v okviru kogeneracije in fotovoltaike tako v skupini Elektro Gorenjska kot tudi na obmoëju celotne Slovenije. Æelimo izkoristiti znanje, ki se pretaka znotraj Gorenjskih elektrarn, ga zdruæiti in obogatiti. Foto: Gorazd KavËiË

30 ELGO, december 2010 Elektro Gorenjska smo ljudje Kadrovske novice Mojca JelovËan Elektro Gorenjska, d. d. ZAPOSLITVE V mesecu septembru sta se v podjetju zaposlila: ALE SIRNIK inæenir za telekomunikacijske sisteme OE Distribucijsko omreæje mag. BORUT ZEMLJARI» samostojni projektant - OE Distribucijsko omreæje. V mesecu oktobru sta se v podjetju zaposlila: PETRA PAJER strokovna sodelavka OE FinanËno ekonomske storitve ROK ÆMITEK delavec zaëetnik OE Izvajanje vzdræevanja in gradenj. V mesecu novembru sta se v podjetju zaposlila: MARKO KOZELJ strokovni sodelavec OE Distribucijsko omreæje VESNA UR I» svetovalka uprave za sploπne zadeve Kabinet uprave. ODHODI V mesecu septembru sta iz podjetja odπla: ALOJZIJ BOBNAR referent za izvedbo postopkov javnih naroëil OE Sploπne in tehniëne storitve JOÆEFA TEFAN»I» tehniëni risar in administrator OE Distribucijsko omreæje. V mesecu oktobru so iz podjetja odπli: SLAVKA AÆMAN tajnica uprave Kabinet uprave MIHAELA KERN poslovna tajnica - OE Sploπne in tehniëne storitve JANEZ PAVLI» dispeëer - OE Distribucijsko omreæje JANEZ POGA»NIK vodja krajevnega nadzorniπtva TræiË - OE Distribucijsko omreæje. V mesecu novembru je iz podjetja odπel: ALE AÆMAN izvrπni direktor OE Nakup in prodaja OE Nakup in prodaja. Gorenjske elektrarne, d. o. o. ZAPOSLITVE V mesecu novembru se je v podjetju zaposlil: ALE AÆMAN direktor druæbe. Upokojenci so praznovali mag. Rozalija Sabo V mesecu septembru so svoj okrogli æivljenjski jubilej praznovali: Darinka Preæelj 80 let Peter Jelenc 70 let Franc Sorπek 70 let. V mesecu oktobru je svoj okrogli æivljenjski jubilej praznovala: Radigunda Grilc 60 let. V mesecu novembru so svoj okrogli æivljenjski jubilej praznovali: Joæe Smrekar 80 let Janez Strgar 70 let Ema Logar 70 let. Ob jubileju vam iskreno Ëestitamo in æelimo πe vrsto zdravih in sreënih let. ZA VSE SODELAVKE IN SODELAVCE, KI OBRA»ATE NOV LIST V SVOJEM ÆIVLJENJU Za nekatere izmed vas je leto 2010 prelomno leto, saj boste ali ste æe zakljuëili z delom v Elektru Gorenjska. Hvala, ker ste bili v preteklih letih del nas. Ker ste skupaj z nami soustvarjali uspehe Elektra Gorenjska in z roko v roki hodili Ëez ovire na naπi skupni poti. Uredniπtvo glasila Elgo vam ob tej priloænosti æeli, da si vzamete Ëas za malenkosti, za katere vam je v preteklosti zmanjkalo Ëasa. Negujte svojo mladostno energijo. PrivoπËite si potovanje v neznano, o katerem ste morda vëasih zgolj razmiπljali ali sanjali. Naj ima obdobje, ki je pred vami, velike naërte. Ti imajo moëi, da poæenejo kri po æilah. SreËno! Uredniπtvo glasila Elgo

ELGO, december 2010 31 Elektro Gorenjska smo ljudje Prvi vtisi novozaposlenih Alenka Andolπek Marko Kozelj Rok Æmitek Foto: Arhiv Marko Kozelj S podjetjem Elektro Gorenjska sem se prvië sreëal leta 2008, ko sem med πtudijem opravljal obvezno praktiëno izobraæevanje v podjetju. Delo, kolektiv in obëutek pripadnosti podjetju vse to me je tako fasciniralo, da sem æelel postati del kolektiva. Vztrajal sem in vztrajal, v tem letu pa se mi je ta velika æelja uresniëila in vesel sem, da sem del tako prijetnega in "zdravega" kolektiva. e naprej se veselim dobrega sodelovanja z vami! Foto: Arhiv Rok Æmitek Moj prvi vtis o podjetju Elektro Gorenjska je zelo pozitiven. Sodelavci so me zelo prijazno sprejeli in mi predstavili delo, ki ga bom opravljal. Vesel sem, da sem postal del tega kolektiva in æelim si, da bi bili z mojim delom zadovoljni tudi ostali. Petra Pajer mag. Borut ZemljariË Foto: Arhiv Petra Pajer Prve vtise o podjetju sem dobila æe pred leti, ko sem priëela z delom prek πtudentskega servisa. Vesela sem, da sem postala del kolektiva, v katerem se dobro poëutim. Z veseljem prihajam na delo, saj mi je delo, ki ga opravljam, vπeë. Sodelavci so me lepo sprejeli medse in se dobro razumemo. Foto: Roman Bratun Moji obëutki v Elektru Gorenjska so zelo pozitivni. V prvih dneh se je potrdilo moje mnenje o druæbi Elektro Gorenjska: je namreë napredno slovensko elektrodistribucijsko podjetje, ki na strokovnem podroëju prouëuje moænosti in uvaja nove tehnologije, vezane na vklapljanje elektroenergetskih objektov v okolje. Zaposleni so odkriti in prijazni ter vedno radi prisluhnejo novim predlogom oziroma reπitvam. Aleπ Sirnik Vesna UrπiË Foto: Arhiv Aleπ Sirnik Z druæbo Elektro Gorenjska, d. d., sem sodeloval æe v preteklosti, sedaj, ko sem zaposlen, se je moje mnenje o strokovnosti, sodelovanju in odnosih med sodelavci samo πe potrdilo. Foto: Roman Bratun Pravijo, da so spremembe edina stalnica v æivljenju. In tako se je tudi v mojem æivljenju zgodila πe ena pomembna sprememba. Prijetno sem bila preseneëena nad odprtostjo in prijaznostjo vseh sodelavcev v prvih dneh na Gorenjskem, naravnost navduπena pa nad strokovnostjo in delovno energijo v hiπi. Upam, da bomo skupaj odigrali dobro tekmo!

32 ELGO, december 2010 Za vsakogar nekaj Sindikat elektrodistribucije Slovenije Sindikat Elektro Gorenjska Ustanovili novo sindikalno centralo Milan Pristavnik Sindikat elektrodistribucije Slovenije, sindikat Elektro Gorenjska Kranj, je vkljuëen v Svet gorenjskih sindikatov. Svet gorenjskih sindikatov je s sodelovanjem Sindikata avtobusnih prevoznikov Slovenije in Sindikata igralniπkih delavcev Slovenije ustanovil novo sindikalno centralo na ravni dræave, in sicer Zvezo reprezentativnih sindikatov Slovenije. Zveza reprezentativnih sindikatov Slovenije aktivno deluje æe pol leta in bo πe letos na Ministrstvo za delo, druæino in socialne zadeve vloæila vlogo za izdajo odloëbe o reprezentativnosti. Naπ sindikat bo tako svojo reprezentativnost na ravni dræave lahko uveljavljal tudi prek novoustanovljene centrale. Izvrπni odbor sindikata je zato sprejel sklep, da s februarjem naslednje leto izstopi iz Konfederacije sindikatov 90 Slovenije. Povezovanje v dve centrali namreë ni smiselno. O tem smo KS 90 æe obvestili. Tako bomo nekaj sredstev sindikata prihranili oziroma jih bomo lahko namenili za druge aktivnosti sindikata. Ob tej priloænosti vsem sodelavcem æelim prijeten in topel boæië ter sreëno, zdravo in uspeπno novo leto 2011. Naj septembrski prispevek Sodobna RTP 110/20 kv Moste glavno in najbolj pomembno distribucijsko 20 kv vozliπëe zgornje Gorenjske, je naslov Ëlanka, ki ste mu v septembrski πtevilki Elga namenili najveë glasov. Avtor Ëlanka je Miha Æumer. Nagrajenec je prejel vrednostni bon, ki mu ga je podelila odgovorna urednica Elga mag. Renata Kriænar. Iskrene Ëestitke! Foto: Roman Bratun Povabilo k sodelovanju nagrajevanje prispevkov Želimo si, da bi vsak izmed nas prispeval k pestrejši in zanimivejši vsebini našega internega glasila. Zato vabimo vse zaposlene in vse bivše sodelavce, da napišete kaj o svojem prostem Ëasu, o svojih hobijih, o potovanjih, o nenavadnih dogodivšëinah. Veseli bomo, Ëe nam boste prispevek poslali po pošti ali na elektronski naslov urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.si V vsaki številki internega glasila Elgo bomo en prispevek nagradili. Za prispevek, ki vam je najbolj všeë, boste lahko glasovali tudi vi. Svoj glas za "naj decembrski prispevek" pošljite po elektronski pošti urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.si do 1. februarja 2011.

ELGO, december 2010 33 Za vsakogar nekaj Novoletne æelje zaposlenih v letu 2011 Alenka Andolπek Foto: Arhiv Majda MiklavËiË Majda MiklavËiË V letu 2011 æelim izkoristiti vsak trenutek s tistimi, ki mi pomenijo najveë (tisti na dveh in tisti na πtirih taëkah). Æelim nam tudi miru, zdravja in zadovoljstva, ki je naπ najdragocenejπi zaklad. Najbogatejπi je namreë zadovoljen Ëlovek. Foto: Arhiv Samo tojs Samo tojs Vsak ima mnogo æelja, kajti æelje so misli, ki nas spremljajo skozi vse æivljenje, in nekatere izmed njih so tako moëne, da æivijo tudi takrat, ko nas ni veë. V prihajajoëem letu 2011 æelim vsem veliko pozitivne energije, s katero bi znali poiskati v sebi mnogo lepih æelja. Foto: Roman Bratun Emina ehoviê V novem letu si æelim predvsem Ëim veëjega soæitja z ljudmi, ki me obkroæajo doma in v sluæbi. Novo leto je nov, πe nepopisan list v knjigi æivljenja in æelim, da bi bil popisan samo s pozitivnimi stvarmi. Foto: Roman Bratun Metka Juvan Ob novem letu si navadno zaæelimo sprememb, si postavimo nove cilje in si zaæelimo vse dobro. Svojih æelja ne smemo prepustiti nakljuëju, saj je njihova uresniëitev nemalokrat odvisna od nas samih. Æelim si, da bi se kar najbolj potrudila, da doseæem tisto, kar sem si zadala, saj naπe æelje pridejo do izraza takrat, ko jih udejanjimo. Foto: Milan Jezerπek Miha Flegar Liberté, égalité, fraternité. Svobodo smo æe dosegli; enakost in bratstvo nas πe Ëakata. Upam, da bomo pri tem uspeπni. Foto: Arhiv Marko Vilfan Marko Vilfan V iztekajoëem letu smo dobili πe enega dojenëka, zato si v letu 2011 najbolj æelim veliko zdravja in sreëe. Æelim si tudi, da bi Ëim prej uspeπno zakljuëil πolanje in se lahko bolj posvetil druæini in ostalim stvarem, ki me veselijo. Veliko zdravja, sreëe in zadovoljstva æelim tudi vsem zaposlenim, da bi tako lahko πe veë prispevali k zdravemu delovnemu vzduπju.

34 ELGO, december 2010 Za vsakogar nekaj Ogledali smo si MHE Sotesko in korita Mostnice Janez PotoËnik Septembrsko vreme nam je tako ponagajalo, da smo morali predvideni izlet odpovedati. Toliko bolj nam je bilo vreme naklonjeno v mesecu oktobru, ko se je 23 udeleæencev podalo v Bohinjsko dolino. Najprej smo se ustavili v Soteski, kjer smo si ogledali MHE Soteska. Na tem mestu obratujeta dve elektrarni. Starejπa, ki je manjπa in je moëi 388 kva, je bila postavljena na pogoriπëu tovarne lesne moke æe leta 1979. Z leti se je ugotovilo, da bi glede na reëni pretok lahko bila elektrarna bistveno veëja. Vpraπanje je bilo, ali graditi novo nadomestno elektrarno ali pa pustiti staro in zgraditi πe eno novo nekoliko manjπo. Zaradi zelo velikih razlik v reënem pretoku skozi vse leto je padla odloëitev, da stara elektrarna ostane, zraven pa se zgradi πe ena z inπtalirano moëjo 1600 kva. Z obratovanjem je priëela leta 1999. Posebnost v obratovanju teh dveh elektrarn je v tem, da obratujeta na dveh razliënih vodnih nivojih, za kar skrbijo regulacijske zapornice. teras, zadostna viπinska razlika, ki jo potok premaguje, pa je omogoëila nastanek pribliæno 2 kilometra dolge in do 20 metrov globoke soteske. Na obeh straneh potoka je speljana lepa pot. Na sprehodu po soteski smo dve uri uæivali ob lepih jesenskih barvah. Izlet smo zakljuëili s kosilom v restavraciji Triglav. Po zanimivem ogledu elektrarne smo se napotili proti koritom Mostnice. Potok Mostnica teëe po ledeniπki dolini Voje, v katero je mostniπki ledenik vrezal veë Foto: Matija Kenda Ogledali smo si MHE Sotesko Foto: Matija Kenda OznaËevalna tabla za korita Mostnice Martinovanje v Slovenskih Konjicah Janez PotoËnik Zadnji izlet v letoπnjem letu, ki smo ga imeli 10. novembra 2010 in ki ga poimenujemo tudi izlet v neznano, nas je vodil v Slovenske Konjice. Kar nekaj Ëasa je trajalo, preden je 30 udeleæencev ugotovilo konëno lokacijo. Po spoznanju, da obiπëemo Slovenske Konjice mesto cvetja in vina, je postalo v avtobusu æivahno. Tako smo si ob dobrem vodniku najprej ogledali ÆiËko kartuzijo in spoznali njegovo zgodovino. ÆiËka kartuzija je ime kartuzijanskega samostana v skriti dolini sv. Janeza Krstnika, v kraju Stare Slemene, v bliæini naselja ÆiËe. Nastanek kartuzije sega v sredino 12. stoletja. Po ogledu kartuzije smo odπli πe na ogled Ëebelarstva Ævikart. V iskrivi pripovedi nam je bilo predstavljeno gojenje Ëebel, Ëebelji izdelki in njihov pozitiven vpliv na zdravje Ëloveka.»as je hitro minil in odpravili smo se πe na ogled Riemerjeve galerije. Videli smo slike znanih svetovnih in slovenskih slikarjev od 14. stoletja do danes, stilno pohiπtvo in iz ÆiËke kartuzije preneseno fresko. Za zakljuëek smo si ogledali πe vinsko klet posestva kalce. Preostanek popoldneva smo preæiveli ob martinovi pojedini v restavraciji Zlati grië med kalskimi vinogradi, s prelepim pogledom na Slovenske Konjice. Foto: Matija Kenda V mestni galeriji Riemer Vsem zaposlenim v Elektru Gorenjska æelimo veliko poslovnih uspehov, vsem upokojencem in Ëlanom naπega druπtva pa predvsem zdravja. Naj bo leto 2011, ki prihaja, vedro in prijazno do vseh. Upravni in nadzorni odbor Druπtva upokojencev Elektro Gorenjska

ELGO, december 2010 35 Fotogalerija Za vsakogar nekaj Fotografski utrinki Damjana Praπnikarja

36 ELGO, december 2010 Za vsakogar nekaj Danska deæela vikingov Foto: Majda Repnik Letos se ni bilo potrebno posebej ukvarjati z vpraπanjem: Kam pa bomo odπli letos z naπim kamperjem Destinacija je bila doloëena æe lani v Franciji, ko so nam slovenski popotniki, ravno tako avtodomarji, ki smo jih sreëali na poti, priporoëili Dansko, deæelo vikingov in odliënega piva. Torej, Danska naj bo. OdloËitev je bila πe toliko laæja, ker so nam obljubili tudi ves material za na pot prospekte, koordinate kampov in opise destinacij, ki so jih obiskali. To je pomenilo kar nekaj prihranjenih dni brskanja po internetu in obiskovanja knjiænic. Kraljevina Danska je najstarejπa in najmanjπa nordijska dræava, ki se nahaja na severu Evrope. Razdrobljena dræava πteje veë kot 480 otokov, vendar jih je le slaba Ëetrtina naseljena. teje okoli 5,5 mio prebivalcev in je gospodarsko ena najrazvitejπih dræav na svetu, z moderno gospodarsko ureditvijo ter stabilno gospodarsko rastjo. Danska je Ëlanica Evropske unije æe od leta 1973, vendar je kljub temu 87 % volivcev leta 2000 glasovalo proti uvedbi evra. Naπi novi prijatelji so obljubo izpolnili in nam prinesli kup prospektov, knjig, atlasov, vodnikov in naërtov poti. Ko sem sestavila naërt poti za pribliæno tri tedne, se je potovanje lahko zaëelo. Tik pred potovanjem so se otroci odloëili, da so letos æe toliko zrasli, da se ne spodobi veë hoditi na dopust s starπi in tako sva se odpravila sama z moæem s precej meπanimi obëutki: odhod v skrbeh, da bo z zlatimi otroki doma vse v redu, je nasledilo tudi tiho zadovoljstvo, da se bova prvië lahko ozirala le sama nase in na svoje æelje. Dan odhoda je bil mrzliëen in precej Ëustven. Pakiranje in vmes æe stokrat ponovljene besede: pazita nase, zalivajta roæe, zaklepajta hiπo, so povzroëile poseben izraz na obrazih otrok, ki je prinaπal nedvoumno sporoëilo: pojdita æe vendar, saj znava poskrbeti zase! Na pot so naju pospremili tudi prijatelji, zato se je naërtovana zgodnja ura odhoda zaradi poslavljanja prevesila v zgodnji veëer. Prvi dan sva prespala kar v Avstriji, blizu Salzburga, dan je bil prenaporen in dlje ni πlo. Naslednji dan nama je voænja po NemËiji, mimo Münchna, dala idejo. Zakaj si ne bi ogledala Dachaua, nemπkega koncentracijskega taboriπëa? Zamisel je bila dobra, saj nama je dolga voænja po znanih poteh æe presedala. Æe na vratih naju je pretresel znan napis Arbeit macht frei (delo osvobaja). Muzej vsebuje veliko priëevanj takratnih internirancev, vreden ogleda pa je tudi 20-minutni dokumentarec. Ogled krematorija, plinskih celic in skupnih leæiπë πe tako trdoæivemu Ëloveku privabi solze v oëi. Velik napis na dvoriπëu taboriπëa opominja na nikdar pozabljena grozodejstva Tretji dan sva prispela na dansko mejo. Prvi postanek je bil v mestecu TØnder, kjer sva se namenila kupiti nekaj hrane in menjati denar v danske krone. Prvo preseneëenje: mesto je bilo popolnoma prazno. Drugo preseneëenje: prva stvar, ki sva jo videla oziroma bolj sliπala, je bil stari avto, iz katerega se je na ves glas sliπal Mile KitiË ali nekaj njemu podobnega. Vse trgovine se zapirajo æe ob 17. uri, na cesti skoraj ni bilo æive duπe. Tako sva se brez denarja in z le nekaj hrane odpravila na otok RØmo, znan po nepreglednih kilometrskih mivkastih plaæah, po katerih se izletniki vozijo kar z avtomobili. Tam sva si odpoëila noge, naveliëane od voænje, se bosa sprehajala po mivki in obëudovala kopalce, ki so kljub nizki temperaturi Severnega morja uæivali v kopanju, si ogledala Ëudovit sonëni zahod in nato priëela iskati prostor za poëitek.»asa sva imela na pretek, saj se na severu poleti priëne mraëiti πele okoli 23. ure. Ob desetih zveëer je sonce sijalo πe s polno moëjo. Tako sva prvi dan popolnoma izgubila obëutek za Ëas, a se zato nisva preveë obremenjevala, konec koncev sva bila na dopustu, katerega tempo sva si krojila sama. iroko odprto obzorje na otoku RØmo ponuja Ëudovit pogled na sonëni zahod Ker je danska zgodovina v znamenju Vikingov, je bila naslednja postaja prava Vikinπka vas, kjer so prebivalci, obleëeni v Vikinge, prikazovali vikinπko æivljenje. Delo v kovaënici, mizarski delavnici in na polju je bilo impresivno in Ëez Ëas sva se tudi midva poëutila tako malo vikinπko. Danska, deæela zelenja in nepreglednih mivkastih plaæ, svoje bogastvo izkoristi tudi v zabavne namene. Tako sva si v SØndervigu ogledala festival peπëenih skulptur, kjer vsako leto priredijo tekmovanje na doloëeno temo. Letos je bila razstava v znamenju egipëanske zgodovine. Vse skulpture so izdelane izkljuëno iz peska in vode, tako da pesek prvotno naloæijo v velike lesene kocke in ga namoëijo z vodo, da postane kompakten peπëen blok, nato pa iz blokov izdelujejo skulpture. Te se obdræijo pribliæno dva meseca, nato pa jih narava poëasi spravi v prvotno stanje. Teæko je verjeti, da je takπna umetnina izdelana le iz peska in vode, πe teæe pa, da bo v nekaj tednih spet kup peska Danska ima tudi svojo lastno puπëavo v kraju RØbjerg Mille. Mivka, do koder ti seæe oko. Lepo je pogledati ljudi vseh starosti, ki se meëejo po mivki, se zakopavajo vanjo do vratu ali se sankajo po sipinah. No, tudi midva nisva zaostajala za njimi, πe potiëke bi delala, Ëe bi imela vodo. Naslednji postanek je bil Legoland, ki je seveda tudi ena izmed danskih atrakcij. Malo nelagodno sva se poëutila, ko sva v nekaj stometrski vrsti edina Ëakala brez obveznih vreπëeëih malëkov, vendar ogleda nisva smela zamuditi. Legoland je vreden ogleda zaradi nekaj milijonov lego kock, iz katerih so izdelane stavbe, letaliπëa in celo cele vasi. Park sva zapustila tik pred zaprtjem, ko æe skoraj nisva veë Ëutila nog.

ELGO, december 2010 37 Za vsakogar nekaj Najbolj atraktivna Ëetrt v Kopenhagnu Nyhaven, izdelana iz nekaj sto tisoë lego kock Eno od osrednjih in zapovedanih toëk ogleda danskih znamenitosti je seveda Odense, rojstni kraj Hansa Christiana Andersena. Æe samo mestece je kot iz pravljice opeënate hiπice, ËistoËa in mir dajejo kraju posebno vzduπje. Ker sva se v tem Ëasu æe nauëila, da Danci ne povzroëajo teæav avtodomarjem, sva prvo noë prespala na osrednjem parkiriπëu v srediπëu mesta, zraven Ëudovitega parka, kjer so imeli sicer ponoëi kar dobro in glasno zabavo. Ogled mesta, rojstne hiπe in muzeja H. C. Andersena je terjal kar ves dan. Danci so resniëno ponosni na svojega pravljiëarja in ga temu primerno tudi predstavljajo. Muzej je eden najbolj urejenih in pouënih, kar sem jih kdaj videla. Opisano je bilo celotno pisateljevo æivljenje, tudi z raznimi anekdotami in predstavitvami njegove lastnine: zanimiv je bil njegov cilinder, ki ga je imel stalno na glavi, ter vrv, ki jo je imel vedno s seboj, ko je potoval, saj ga je bilo zelo strah, da bo v primeru poæara moral skoëiti skozi okno. V muzeju je tudi posebna soba, polna njegovih pravljic, v vseh izdajah in prevodih tudi sedem slovenskih knjig sva naπla vmes, Ëeprav se je med njimi znaπla tudi ena slovaπka. Andersenovi kipi se v mestu Odense pojavljajo v razliënih velikostih in oblikah Danci imajo nekaj lepih in zelo ohranjenih gradov. Ogledala sva si Egeskov, ki je sicer v privatni lasti, vendar v celoti odprt za javnost. Poleg bogate zbirke starih avtomobilov in motociklov sva naletela tudi na najstarejπi avtodom na svetu iz leta 1953, ki sta ga za potovanja uporabljala Ëlana kraljeve druæine. Opremljen je kot pravo stanovanje: z mizo, s stoli, kredenco, preprogami in vso potrebno kramo je bil videti res kot prava hiπa na kolesih. Najstarejπi avtodom na svetu je videti kot stanovanje z vsem potrebnim udobjem Eden najlepπih danskih gradov v privatni lasti druæine Egeskov Egeskov je tudi sicer pravljiëen grad, obdan z velikim grajskim parkom, ki ima vse za takratne Ëase potrebne dele velik labirint iz æive meje, polno klopi in kotiëkov za poëivanje, tematskih vrtov z obveznimi pavi in velik vrt, v katerem so gojili sadje in zelenjavo za prebivalce gradu. Tako nama je bilo vπeë, da sva ostala dva dni in okolico dodobra preëesala. Naslednji grad je bil Frideriksborg, mogoëna rezidenca kralja Friderika II. iz leta 1560, s πe veëjim parkom, ki se razteza na veë hektarjih in v katerem se je mogoëe tudi izgubiti, kar sem doæivela na lastni koæi, ko sem πla na jutranji tek, ki je potem trajal veë ur, ker nisem veë znala ven iz parka. Spodnja etaæa gradu je v celoti posveëena sedanji kraljici Margrethe II., ki je med Danci zelo priljubljena. V letoπnjem letu je praznovala 70. obletnico in je πe vedno zelo lepa in pokonëna æenska, resniëno prava kraljica, ki jo Danci ljubkovalno kliëejo kar kraljica Marjetica. KonËna postaja najinega potovanja je bilo glavno dansko mesto Kopenhagen. Nekaj teæav sva imela z nastanitvijo, saj je bila veëina kampov æe zasedena, vendar sva na koncu pristala na nekem travniku, ki so ga sicer imenovali kamp, s sanitarijami v starem kontejnerju in prosto izbiro nastanitve, malo bolj po domaëe, nikakor pa ne slabo. Kot obiëajno v veëjih mestih, naju je pot vodila najprej v turistiëno agencijo, kjer sva si zaërtala pribliæen plan poti in ogledov. Pogumno sva se odpravila po ulicah proti prvi znamenitosti, vendar sva po enournem peπaëenju obupala in poiskala enega od turistiënih avtobusov, ki kroæno vozijo po mestu in imajo avdio voden ogled. Ogled zimske kraljeve rezidence z opoldansko menjavo straæe je bil zanimiv, prav tako znamenita ulica Nyhavn, ki naju je s svojimi barvastimi hiπami in temperamentnim dogajanjem na ulici pritegnila, da bi zapela in zaplesala kar sredi ulice. Namesto tega nama je bolj zadiπal mrzel danski Tuborg, ki sva ga z uæitkom popila, medtem ko sva opazovala uliëni direndaj. Po naërtu sva se odpravila v predel, imenovan Christiana, za katerega je v vodiëu pisalo, da je ogled obvezen. Podrte neometane hiπice, na hitrico skupaj zbita prebivaliπëa, umazanija in odpadki, so sicer res predstavljali nekaj neobiëajnega za Ëisto in urejeno Dansko, pa vendar... Takπno zanimivost lahko vidiπ kjer koli, sva si mislila, ko sva slonela na kamnitem zidu ob trænici. Naenkrat se Branko priëne smejati in mi kazati na trænico: Poglej kakπna ponudba je danes na trænici. Meni se na prvi pogled ni zdelo nië posebnega. Ljudje so paë nekaj kupovali, bila je gneëa. Radovedna, kaj dobrega imajo ponuditi, sem se sprehodila mimo stojnic in kmalu videla blago: haπiπ, marihuana, zvite cigarete v akciji po deset kosov in vsa pripadajoëa ponudba. No, takoj nama je bilo vse jasno. Legalna prodaja trave sredi Kopenhagna je res nekaj, kar je vredno videti! Zelo hitro sva se odpravila naprej in si za konec prihranila ogled znamenite male morske deklice, ki je jasno ena od najbolj znanih likov pravljice H. C. Andersena. Polna priëakovanja, da na obali odkrijeva skalo, kjer mala morska deklica hrepeneëe gleda na morje, sva se odpravila na obalo. Namesto ljubkega kipa je na skali slonel velik monitor, na katerem je bila sicer res prikazana mala morska deklica, vendar je bilo obvestilo zraven monitorja jasno: Mala morska deklica bo do sredine novembra na obisku v anghaju, kjer je letoπnja razstava World Expo, in monitor je v æivo prikazoval, kako jo obiskovalci razstave obëudujejo. RazoËaranje je bilo popolno! 14. dan potovanja sva se odloëila, da imava za letos dovolj in sva obrnila proti domu. Seveda je voænja ponovno trajala dva dni. Ko sva se peljala Ëez avstrijski prelaz Katchberg, kjer sva ugledala nama znane gore, se nama je po πtirinajstih dneh ravnine milo storilo od lepega pogleda.

38 ELGO, december 2010 Za vsakogar nekaj Nagradna kriæanka Foto: Roman Bratun Iskano geslo nagradne križanke iz prejšnje številke je bilo GORENJSKO ELEKTRO POTOVANJE. Izžrebali smo tri nagrajence, ki so nagrade prejeli po pošti. Nagrajenci so bili: ANTON TREVEN iz Zgornje Besnice, SIMON CUZNAR iz Kranjske Gore in IVANKA»ERNIGOJ iz Križ. Nagrajencem iskreno Ëestitamo! Geslo tokratne nagradne križanke pošljite najpozneje do petka, 28. januarja 2011 v uredništvo na naslov: Elektro Gorenjska, Služba za marketing, Ulica Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj. Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo nagrado prejeli po pošti, zato ne pozabite pripisati svojega naslova.

ELGO, december 2010 39 Za vsakogar nekaj Plan izrabe delovnega Ëasa v letu 2011 Mesec Jan. Feb. Mar. Apr. Maj Jun. Jul. Avg. Sep. Okt. Nov. Dec. Dan 1. S/P 1. 1. 1. N/P 1. 1. 1. 1. S P 1. 2. N/P 2. 2. S P 2. S 2. 2. N 1. 2. 3. 1. 3. 3. N 1. 3. N 3. S 1. 2. S 4. 2. 4. 4. 2. 2. S 2. 4. N 2. 3. N 5. 3. S S 3. 3. N 3. 5. 3. 3. S 3. 6. 4. N N 4. 4. 4. 4. S 4. 4. N 4. 7. 5. KD 5. 5. S 5. 5. N 5. 5. 4. 5. 8. S P 6. 6. N 6. 6. 6. 6. S 5. 6. 9. N 5. 7. S 5. 7. S 7. 7. N 6. 7. 10. 6. 6. 8. N 6. 8. N 8. S 6. 7. S 11. 7. 7. 9. 7. 7. S 7. 9. N 7. 8. N 12. 8. S S 8. 8. N 8. 10. 8. 8. S 8. 13. 9. N N 9. 9. 9. 9. S 9. 9. N 9. 14. 10. 8. 10. 10. S 10. 10. N 10. 10. 9. 10. 15. S 9. 11. 11. N 11. 11. P 11. S 10. 11. 16. N 10. 12. S 10. 12. S 11. 12. N 11. 12. 17. 11. 11. 13. N 11. 13. N 12. S 11. 12. S 18. 12. 12. 14. 12. 12. S 12. 13. N 12. 13. N 19. 13. S S 13. 13. N 13. 14. 13. 13. S 13. 20. 14. N N 14. 14. 14. 14. S 14. 14. N 14. 21. 15. 13. 15. 15. S 15. 15. N 15. 15. 14. 15. 22. S 14. 16. 16. N 16. 16. 15. 16. S 15. 16. 23. N 15. 17. S 15. 17. S 16. 17. N 16. 17. 24. 16. 16. 18. N 16. 18. N 17. S 16. 17. S 25. 17. 17. 19. P 17. S/P 17. 18. N 17. 18. N/P 26. 18. S S KD 18. N 18. 19. 18. 18. S P 27. 19. N N P 19. 19. 19. S 19. 19. N 18. 28. 20. 18. 20. 17. S 20. 20. N 20. 20. 19. 19. 29. S 21. 18. N 21. 21. 20. 21. S 20. 20. 30. N 22. S 20. 22. S 21. 22. N 21. EG 31. 21. 23. 21. N 22. P S redne delovne ure 168 144 184 144 168 176 168 176 176 160 168 160 21 18 23 18 21 22 21 22 22 20 21 20 P (plačan) 0 1 0 2 1 0 0 1 0 1 1 1 S/P 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 N/P 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 KD 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 EG 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 -DNI-PLAČILO 21 20 23 21 22 22 21 23 22 21 22 22 -URE-PLAČILO 168 160 184 168 176 176 168 184 176 168 176 176 LETNO ŠTEVILO DNI ZA OBRAČUN (REDNO DELO IN PRAZNIKI-PLAČANI) 260 LETNO ŠTEVILO UR ZA OBRAČUN (REDNO DELO IN PRAZNIKI-PLAČANI) 2080 LETNO ŠTEVILO REDNIH DELOVNIH DNI (NE ZAJEMA PRAZNIKOV IN DRUGIH ODSOTNOSTI) 249 LETNO ŠTEVILO REDNIH DELOVNIH UR (NE ZAJEMA PRAZNIKOV IN DRUGIH ODSOTNOSTI) 1992 Službe, ki izvajajo dežurno službo, prilagajajo plan izrabe delovnega časa glede na plan dežurstva! 1., 2. januar: novo leto 8. februar: kulturni praznik 25. april: velikonočni ponedeljek Kratice: 26. april: kolektivni dopust S sobota 27. april: dan upora proti okupatorju N nedelja 1., 2. maj: praznik dela P praznik 25. junij: dan državnosti S/P praznik na soboto 15. avgust: veliki Šmaren N/P praznik na nedeljo 31. oktober: dan reformacije KD kolektivni dopust 1. november: dan spomina na mrtve EG dan elektrogospodarstva 25. december: božič 1.n delovni dan v mesecu 26. december: dan samostojnosti 31. december: dan elektrogospodarstva 6. plača