Cilji vaje. Osnovni pojmi. Načini grafičnega prikaza podatkov: Načini numeričnega prikaza podatkov: 2. vaja: OPISNA STATISTIKA OB UPORABI MS EXCEL

Σχετικά έγγραφα
Osnove statistike. Drago Bokal Oddelek za matematiko in računalništvo Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerza v Mariboru. 1.

OSNOVE STATISTIKE. FKKT-kemijski tehnologi 1.letnik Miran Černe

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

1. OSNOVNI POJMI STATISTIKA. Definicija 1: Statistika je veda, ki se ukvarja s proučevanjem množičnih pojavov v določenem prostoru in času.

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

PODATKI, FREKVENČNE PORAZDELITVE IN NJIHOV OPIS: MERE SREDNJE VREDNOSTI IN RAZPRŠENOSTI

Osnove sklepne statistike

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Mojca Rožič, Nikolaj Lipič, Fani Ostrež Voh

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

1. OSNOVNI POJMI STATISTIKA. Definicija 2: Statistika je veda, ki se ukvarja s proučevanjem množičnih pojavov v določenem prostoru in času.

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

numeričkih deskriptivnih mera.

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Tretja vaja iz matematike 1

Multivariatna analiza variance

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

Zbirka vaj iz STATISTIKE. Blejec Andrej

2.2 Srednje vrijednosti. aritmetička sredina, medijan, mod. Podaci (realizacije varijable X): x 1,x 2,...,x n (1)

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Kotne in krožne funkcije

DISKRIMINANTNA ANALIZA

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

8. Diskretni LTI sistemi

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

ΒΙΟΣΤΑΤΙΣΤΙΚΗ. ΑΛΕΓΚΑΚΗΣ ΑΘΑΝΑΣΙΟΣ Φυσικός, PH.D. Σχολής Επιστηµών Υγείας

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Šolski center Novo mesto Srednja elektro šola in tehniška gimnazija VAJE IZ STATISTIKE

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Regresija in korelacija

Kazalo. Predstavitev

PRILOGA VI POTRDILO O SKLADNOSTI. (Vzorci vsebine) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

Splošno o interpolaciji

REˇSITVE. Naloga a. b. c. d Skupaj. FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost 2. kolokvij 23.

Zadaci sa prethodnih prijemnih ispita iz matematike na Beogradskom univerzitetu

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

- Geodetske točke in geodetske mreže

Funkcije več spremenljivk

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

8.4 χ 2 -preizkus Preizkušanje hipoteze enake verjetnosti

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

STATISTIČNO OBVLADOVANJE PROCESA. Mateja Koblar

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

Odvode odvisnih spremenljivk po neodvisni spremenljivki bomo označevali s piko: Sistem navadnih diferencialnih enačb prvega reda ima obliko:

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)

6. RANŽIRNA VRSTA, RANG, KVANTILNI RANG IN KVANTILI

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

1.3 Vsota diskretnih slučajnih spremenljivk

Kotni funkciji sinus in kosinus

,..., y T imenujemo časovna vrsta.

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004

NEPARAMETRIČNI TESTI Doc.dr. Tadeja Kraner Šumenjak

S programom SPSS se, glede na število ur, ne bomo ukvarjali. Na izpitu so zastavljena neka vprašanja, zraven pa dobimo računalniški izpis izračunov. T

ΕΝ ΕΙΚΤΙΚΕΣ ΑΠΑΝΤΗΣΕΙΣ ΑΣΚΗΣΗΣ 2 (Εργαστήρια µαθήµατος «Στατιστικά Προγράµµατα», τµ. Στατ. & Ασφ. Επιστ., 04-05) (Επιµέλεια: Ελευθεράκη Αναστασία)

( ) ( ) 2 UNIVERZITET U ZENICI POLITEHNIČKI FAKULTET. Zadaci za pripremu polaganja kvalifikacionog ispita iz Matematike. 1. Riješiti jednačine: 4

KVANTITATIVNE METODE RAZISKOVANJA. Izr. prof. dr. Polona Selič, univ. dipl.psih.

МЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE)

STATISTIKA ANALIZA VARINCE Doc.dr. Tadeja Kraner Šumenjak

Maksimum funkcije: y =0 in y < 0 Minimum funkcije : y =0 in y > 0

ΑΝΑΛΥΣΗ Ε ΟΜΕΝΩΝ. 2. Περιγραφική Στατιστική

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Nekateri primeri sklopov izpitnih vprašanj pri predmetu Naključni pojavi

Osnove elektrotehnike uvod

a M a A. Može se pokazati da je supremum (ako postoji) jedinstven pa uvodimo oznaku sup A.

INTELIGENTNO UPRAVLJANJE

2. Pogreški pri merjenju in merilna negotovost

MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15

Računarska grafika. Rasterizacija linije

II. LIMITA IN ZVEZNOST FUNKCIJ

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

11. Vaja: BODEJEV DIAGRAM

Zgodba vaše hiše

4. MJERE DISPERZIJE. Josipa Perkov, prof., pred. 1

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

UL FGG GR B II - Verjetnostni račun in statistika. Poskus, izid. Dogodek. Notes. Notes. Notes. Uvod. Osnovni pojmi.

Matematika. Funkcije in enačbe

STATISTIKA. UP FAMNIT, Biopsihologija. Martin Raič. Zapiski s predavanj

Transcript:

. vaja: OPISA STATISTIKA OB UPORABI MS EXCEL asist. ejc Horvat, mag. farm. Cilji vaje ačini grafičnega prikaza podatkov: prikaz s stolpci, krogi, trakovi,.. histogram, stolpčni diagram, kvantilni diagram - boxplot, histogram s številkami, razsevni diagram ačini numeričnega prikaza podatkov: Mere za srednje vrednosti Mere za razpršenost podatkov Osnovni pojmi Populacija: skupnost statističnih enot, ki ustrezajo opredeljujočim pogojem pogoji: vsebinski, krajevni, časovni npr. študentje prvega letnika Fakultete za farmacijo, Ljubljana v letu 009/010 realne (stvarne) umišljene (hipotetične) Vzorec: del populacije, izbran za študij določenih lastnosti te populacije Statistične spremenljivke: niz značilnosti, po katerih se enote v populaciji razlikujejo in jih upoštevamo pri statističnem opazovanju 1

Spremenljivke v statistiki Atributivne (opisne, kategorične) ominalne e moremo razporediti po logičnem zaporedju (npr. krvne skupine; spol) umerične (številske) Zvezne Dobimo z merjenjem; niso omejene na cela števila (npr. telesna višina) Ordinalne ezvezne Lahko razporedimo v logično zaporedje Dobimo s štetjem; (npr. majhna, srednja, velika bolečina; omejene na cela števila učni uspeh) (npr. število bolnišničnih dni) Dihotomne (dva možna izida, npr. živ-mrtev) Politomne (več možnih izidov, npr. vzroki nezgod) Prikaz nominalne spremenljivke Tabelarično ali z grafikoni Frekvenca št. enot v posamezni kategoriji, skupini, razredu, Relativna frekvenca delež enot v posamezni kategoriji glede na njihovo celokupno število (f% = F/) aloga: prikažite podatke o krvni skupini preiskovancev v obliki: a) frekvenčne tabele, b) krožnega izseka, c) stolpčnega diagrama. Podatke najdete na domači strani Katedre za socialno farmacijo: http://www.ffa.uni-lj.si/o-fakulteti/katedre/katedra-za-socialno-farmacijo/pedagoskadejavnost/biomedicinska-informatika-uplb/vaje.html Predstavitev MS Excel Možnosti uporabe MS Excel (tabele, računanje, risanje grafov) Delovni list sestavljen iz polj vsako označeno s številko in črko Tabele: obrobe, poravnava, barva polnila, barva pisave, slog pisave, Računanje: uporaba vgrajenih in samo-napisanih funkcij, absolutni in relativni sklic

FREKVEČA TABELA krvna skupina frekvenca relativna frekvenca A 10 54,3% B 36 19,1% AB 45 3,9% 0 5,7% SKUPAJ 188 100,0% KROŽI IZSEK,7% 3,9% 54,3% A B AB 0 19,1% STOLPČI DIAGRAM 60,0% 54,3% 50,0% 40,0% Odstotki 30,0% 0,0% 19,1% 3,9% 10,0% 0,0%,7% A B AB 0 Krvna skupina 3

Prikaz ordinalne spremenljivke Kumulativna frekvenca (F): koliko enot ima vrednost pod zgornjo mejo ustreznega razreda Relativna kumulativna frekvenca (F%): F/število enot f f% F F% nezadosten 3 3,9 3 3,9 zadosten 11 14,5 14 18,4 dober 38 50,0 5 68,4 prav dober 17,4 69 90,8 odličen 7 9, 76 100,0 SKUPAJ 76 100,0 76 100,0 STOLPČI DIAGRAM KUMULATIVIH FREKVEC 100 90 80 70 60 F (%) 50 40 30 0 10 0 nezadosten zadosten dober prav dober odličen USPEH Urejevanje numeričnih podatkov Ranžirna vrsta: podatke uredimo po naraščajoči ali padajoči vrednosti določanje ranga (enake vrednosti, navajanje) Kvantili (območje, znotraj katerega se nahaja del podatkov): Mediana: tista vrednost spremenljivke, od katere ima polovica enot manjše, polovica pa večje vrednosti spremenljivke št. enot liho: mediana = vrednost srednje enote v ranžirni vrsti X (+1)/ št. enot sodo: mediana = povprečje srednjega para podatkov (X / + X /+1 )/ Kvartili: razdelijo podatke na 4 dele; vsak vsebuje 5% podatkov medkvartilni interval Decili, centili 4

Urejevanje numeričnih podatkov aloga: Podatki o koncentraciji glukoze v krvi pri belih laboratorijskih podganah, podani v mg/100ml: 89, 97, 10, 111, 86, 91, 110, 99, 10, 104, 98, 10, 93, 104, 97 a) Uredite v ranžirno vrsto ter določite range b) Določite mediano, zgornji kvartil, spodnji kvartil, minimum, maksimum, medkvartilni interval, variacijski razpon Kvantilni diagram (box plot) Q3 mediana Q1 Kvantilni diagram (box plot) Q3 mediana Q1 5

Histogram s številkami (Stem and leaf plot) Za razliko od navadnega histograma ohrani vse vrednosti. Koncentracija glukoze Stem-and-Leaf Plot Frequency Stem & Leaf 86, 89, 91, 93, 97, 97, 98, 99, 10, 10, 10, 104, 104, 110, 111,00 8. 69 6,00 9. 137789 5,00 10. 44,00 11. 01 Stem width: 10,00 Each leaf: 1 case(s) Histogram s številkami (Stem and leaf plot) DOZA/DA Stem-and-Leaf Plot Frequency Stem & Leaf 5.00 0. 57789 1.00 1. 0001333 5.00 1. 5556777777777779999999999 6.00. 1111111111113333333333333 10.00. 5555577777 5.00 3. 000000000004444444 16.00 3. 6666688888888888 9.00 4. 000 14.00 4. 55777777777799 3.00 5. 113 3.00 5. 555 9.00 6. 00000444.00 6. 88 8.00 7. 00 6.00 7. 557799.00 8. 13 1.00 8. 7 4.00 9. 0000 8.00 Extremes (>=9.4) Stem width: 1.0 Each leaf: 1 case(s) Izdelava frekvenčne distribucije Kadar imamo veliko zveznih podatkov, je pregled nad njimi težko dobiti z ranžirno vrsto => oblikujemo razrede Določanje širine oz. števila razredov (5-15) (m-1)*j < (x max -x min ) < m*j število razredov = m, širina razreda = j Določanje meje razredov 6

Count Izdelava frekvenčne distribucije ALOGA: Razvrstite podatke o odmerkih varfarina: a) v frekvenčno distribucijo b) prikažite v obliki histograma (ni možno v Excel-u). Podatke najdete na domači strani Katedre za socialno farmacijo: http://www.ffa.uni-lj.si/o-fakulteti/katedre/katedra-zasocialno-farmacijo/pedagoskadejavnost/biomedicinska-informatika-uplb/vaje.html Histogram kumulativnih frekvenc odmerkov varfarina 150 100 50 0 1,00 3,00 5,00 7,00 9,00 11,00 13,00,00 4,00 6,00 8,00 10,00 1,00 14,00 VAR00001 Grafični prikaz v analizi povezanosti (razsevni diagram) 160 140 10 TEŽA 100 80 60 40 1,40 1,50 1,60 1,70 1,80 1,90,00 VIŠIA 7

Opisovanje vzorca/populacije 1. SREDJE VREDOSTI (pokažejo, okrog katerega središča se goste vrednosti spremenljivke posameznih enot => predstavitev vzorca, populacije): Modus (najpogostejša vrednost => uni-, bi-, polimodalna) Mediana (vrednost na sredini po rangiranih vrednosti) - nesimetrične razporeditve Aritmetična sredina xi i -simetrične razporeditve 1 Tehtana aritmetična sredina - porazdelitve v razredih k xi i1 M k i i i1 Opisovanje vzorca/populacije. RAZPRŠEOST EOT (pove, koliko posamezni podatki odstopajo od srednje vrednosti => koliko srednja vrednost res predstavlja statistično maso): Variacijski razmik: (x max -x min ) Decilni razmik: D 9 -D 1 Kvartilni razmik (medkvartilni interval): Q 3 -Q 1 nesimetrične razporeditve Opisovanje vzorca/populacije Varianca σ in standardni odklon σ: osnovni meri variacije pri simetričnih razporeditvah; varianca = povprečje kvadratov odklonov posameznih vrednosti od aritmetične sredine standardni odklon = koren variance, pogosteje uporablja ( xi ) i1 ( x i ) x i 1 i i1 Koeficient variacije: primerjava variranja različnih spremenljivk, ki so med seboj v vsebinski zvezi (npr. obseg prsnega koša pri odraslih in dojenčkih) KV (RSD) 8

aloga 1. Izračunajte povprečje odmerka varfarina ter njegovo standardno deviacijo.. aredite ranžirno vrsto odmerka varfarina. Razvrstite po vrsti, pripišite rang, enake vrednosti? 9