DRŽAVNI NAČRT RAZDELITVE EMISIJSKIH KUPONOV za obdobje od 2008 do 2012

DRŽAVNI NAČRT RAZDELITVE EMISIJSKIH KUPONOV za obdobje od 2008 do 2012

KAZALO VSEBINE 1 DOLOČITEV OBDOBJA... 4 2 DOLOČITEV CELOTNE KOLIČINE EMISIJSKIH KUPONOV... 4 2.1 Obveznost Republke Slovenje, da omej n zmanjša emsje toplogednh plnov skladno s Kjotskm protokolom...6 2.2 Clj n ukrep Operatvnega programa zmanjševanja emsj toplogrednh plnov...6 3 SEZNAM UPRAVLJAVCEV IN NAPRAV, ZA KATERE JE BILO IZDANO DOVOLJENJE ZA IZPUŠČANJE TOPLOGREDNIH PLINOV... 8 4 DOLOČITEV SKUPNE KOLIČINE EMISIJSKIH KUPONOV, KI SE POSAMEZNEMU UPRAVLJAVCU PODELIJO ZA NJEGOVO NAPRAVO... 8 4.1 Možnost, vključno s tehnološkm, da naprave znžajo emsje TGP...9 4.2 Določtev kolčne emsjskh kuponov za termoelektrarne n termoelektrarne toplarne.9 4.3 Določtev kolčne emsjskh kuponov za ndustrjo n toplarne... 11 4.4 Začasno prenehanje naprave... 13 5 DOLOČITEV SKUPNE KOLIČINE ENOT ZMANJŠANJA EMISIJ IN ENOT POTRJENEGA ZMANJŠANJA EMISIJ, KI JIH UPRAVLJAVCI LAHKO UPORABIJO ZA IZPOLNITEV OBVEZNOSTI IZ DOVOLJENJA ZA IZPUŠČANJE TGP... 13 6 DOLOČITEV CELOTNE KOLIČINE EMISIJSKIH KUPONOV V REZERVI NAMENJENIH UPRAVLJAVCEM NOVIH NAPRAV IN MERILA ZA NJIHOVO RAZDELITEV... 15 6.1 Določtev celotne kolčne emsjskh kuponov v rezerv, namenjenh upravljavcem novh naprav... 15 6.2 Merla za razdeltev emsjskh kuponov z rezerve, namenjenh upravljavcem novh naprav... 15 6.2.1 Določtev emsj (APE) za napravo, katere upravljavec je prvč prdobl dovoljenje za zpuščanje TGP... 16 6.2.2 Določtev emsj (APE) za napravo, katere upravljavec je prdobl spremembo dovoljenja za zpuščanje TGP... 17 7 DOLOČITEV KOLIČINE EMISIJSKIH KUPONOV, KI JIH VLADA LAHKO PRODA NA JAVNI DRAŽBI... 19 8 DOLOČITEV PREDHODNIH UKREPOV ZA ZMANJŠANJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV IN NAČIN TER POGOJI NJIHOVEGA UPOŠTEVANJA... 19 9 PODATKI O UVAJANJU ČISTIH TEHNOLOGIJ, VLJUČNO S TEHNOLOGIJAMI UČINKOVITE RABE ENERGIJE... 19 10 PODATKI O PRIPOMBAH JAVNOSTI IN NJIHOVEM UPOŠTEVANJU... 20 Del prpomb se je nanašal na bonus pr SPTE, k z omejtvjo največjh dodeljenh kolčn kuponov zgub svoj namen. Tako je mnstrstvo v tem delu prpombe upoštevalo n SPTE zvzelo z omenjenh omejtev. Prav tako s povečanjem bonusa za prozvedeno toploto pr STPE katerh upravljavec je prdobl spremembo dovoljenja za zpuščanje TGP želmo spodbudt šrnjenje toplovodnh sstemov n s tem posredno zmanjševanje emsj pr napravah, za katere n potrebno prdobt dovoljenja za zpust TGP.... 20 11 PRILOGE... 21

KRATEK POVZETEK DRŽAVNEGA NAČRTA 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. Državn načrt razdeltve emsjskh kuponov za obdobje od 2008 do 2012 velja od 1. januarja 2008 do vključno 31. decembra 2012. Skupna kolčna emsjskh kuponov, k jh bo mnstrstvo, prstojno za varstvo okolja podello upravljavcem naprav v obdobju od 2008 do 2012 znaša 41.494.687 tco 2 (1 emsjsk kupon = 1 tona CO 2 ). Emsje toplogrednh plnov z sektorjev, v katerh obratujejo naprave, k so vključene v Državn načrt razdeltve emsjskh kuponov za obdobje od 2008 do 2012 predstavljajo 41,6% vseh emsj toplogrednh plnov v RS (po podatkh za leto 2004). Državn načrt razdeltve emsjskh kuponov za obdobje od 2008 do 2012 vključuje 96 naprav. Določtev celotne kolčne emsjskh kuponov, k se podeljo upravljavcem naprav za obdobje od 2008 do 2012 vključuje določtev kolčne emsjskh kuponov na nvoju posameznega gospodarskega sektorja ( termoelektrarne n termoelektrarne toplarne, ndustrja n toplarne) n nadalje določtev skupne kolčne emsjskh kuponov, k se posameznemu upravljavcu podeljo za njegovo napravo znotraj posameznega sektorja. V Državn načrt razdeltve emsjskh kuponov za obdobje od 2008 do 2012 so skladno z drugm odstavkom 126. člena zakona o varstvu okolja, vključene vse naprave, za katere so njhov upravljavc do 1. 1. 2006 prdobl dovoljenje za zpuščanje toplogrednh plnov po določbah 118. člena zakona o varstvu okolja n uporabno dovoljenje po predpsh o gradtv objektov. Pr določtv skupne kolčne emsjskh kuponov za posamezen sektor so ble upoštevane cljne emsje za posamezen sektor z Operatvnega programa zmanjševanja emsj toplogrednh plnov. Kot zhodšče za razdeltev emsjskh kuponov posameznm upravljavcem naprav se upoštevajo povprečne letne emsje z obdobja 2002-2005. Za naprave, katerh emsje so se v obdobju od 2002 do 2005 zmanjšale zarad zmanjšanja obsega naprave al zarad zmanjšanega obratovanja obstoječe naprave za 40% al več, se kot zhodšče upošteva obdobje po zveden sprememb naprave ozroma zmanjšanju emsj. Za naprave, k so prdoble dovoljenje al spremembo dovoljenja za zpuščanje toplogrednh plnov od 1. 1. 2005 do 1. 1. 2006, se za zhodšče upoštevajo povprečne emsje v obdobju pred spremembo naprave n emsj, na podlag katerh je bla z odločbo prstojnega organa določena kolčna emsjskh kuponov z rezerve Državnega načrta rezdeltve emsjskh kuponov za obdobje od 2005 do 2007. Za naprave, katerh upravljavc so napovedal zmanjšanje emsj, je zhodšče za določtev kolčne emsjskh kuponov letno povprečje napoved emsj za obdobje od 2008 do 2012, uteženo z metode prmerjanja (benchmarkng) n bonusom za nadaljevanje prozvodnje elektrčne energje z soprozvodnje Pr določtv skupne kolčne emsjskh kuponov, k se podeljo posameznemu upravljavcu za njegovo napravo za celotno obdobje je bla ob upoštevanju zhodščnh emsj, uporabljena kombnacja metode podedovanh emsj (grandfatherng) n metode prmerjanja (benchmarkng). Celotna kolčna emsjskh kuponov bo upravljavcem naprav razdeljena brez obveznost plačla. 1. Celotna kolčna emsjskh kuponov v rezerv, namenjenh upravljavcem novh naprav, znaša 657.442 tco 2, kar predstavlja 1,6% celotne kolčne emsjskh kuponov. Emsjsk kupon z rezerve za nove naprave bodo upravljavcem novh naprav podeljen brez obveznost plačla. Upravljavc naprav lahko največ do 15,761% kolčne podeljenh emsjskh kuponov za obdobje od 2008 do 2012 zpolnjo s prdobtvjo enot zmanjšanja emsj n enot potrjenega zmanjšanja emsj.

13. Republka Slovenja za zpolntev obveznost zmanjšanja emsj toplogrednh plnov v obdobju od 2008 do 2012 ne predvdeva nakupa enot zmanjšanja emsj, enot potrjenega zmanjšanja emsj al enot dodeljenh kolčn. 1 DOLOČITEV OBDOBJA Državn načrt razdeltve emsjskh kuponov za obdobje 2008-2012 (v nadaljnjem besedlu: državn načrt) velja za obdobje, k se začne 1. januarja 2008 n traja do vključno 31. decembra 2012. 2 DOLOČITEV CELOTNE KOLIČINE EMISIJSKIH KUPONOV Določtev celotne kolčne emsjskh kuponov, k se podeljo upravljavcem za obdobje od 2008 do 2012, zhaja z obveznost Republke Slovenje, da omej n zmanjša emsje toplogrednh plnov (v nadaljnjem besedlu: TGP) skladno z Zakonom o ratfkacj Kjotskega protokola h Okvrn konvencj Združenh narodov o sprememb podnebja (Uradn lst RS Mednarodne pogodbe, št. 17/02; v nadaljnjem besedlu: Kjotsk protokol), pr čemer so upoštevan clj n ukrep za zmanjšanje emsj toplogrednh plnov, k jh določa Operatvn program zmanjševanja emsj toplogrednhplnov (Sklep Vlade Republke Slovenje, št.35405-3/2006/5, z dne 20.12.2006; v nadaljnjem besedlu: Operatvn program). Slka 1: Določtev največje možne razdeltve emsjskh kuponov v Državnem načrtu glede na Kyotske clje Cljne emsje TGP v obdobju od 2008 do 2012 Ostal TGP Cljne emsje CO 2 v obdobju od 2008 do 2012 OP Ostale emsje CO 2 Emsje CO 2 (državn načrt) Operatvn program Maksmalna razdeltev Celotna kolčna emsjskh kuponov, k se podeljo upravljavcem za obdobje od 2008 do 2012, je bla določena na podlag Operatvnega programa ter revzje projekcj emsj v sektorjh, k nso vključen v državn načrt. Cljne emsje z Operatvnega programa za posamezen sektor so v Tabel 1. Tabela 1: Povprečne letne cljne emsje TGP z Operatvnega programa za obdobje od 2008 do 2012 n prpadajoča povprečna letna kolčna emsjskh kuponov, razdeljenh po sektorjh Sektor Termoelektrarne n termoelektrarne toplarne Cljne emsje TGP z OP_TGP2 MtCO2 ekvvalenta Cljne emsje CO2 z OP_TGP2 Delež emsj upravljavcev naprav, vključenh v državn načrt v cljnh vrednosth z OP_TGP2 Celotna kolčna emsjskh kuponov, razdeljenh po sektorjh (letno povprečje 2008-2012) MtCO2 % MtCO2 5,848 5,817 100% 5,817 Toplarne 0,243 0,243 85% 0,206 zgorevalne emsje 2,261 2,244 66% 1,489 procesne emsje 1,063 0,782 84% 0,656

Rezerva za nove naprave 0,131 Skupaj 8,299 Po posameznh sektorjh emsj se v letu 2004, delež emsj CO 2 naprav, k so vključene v državn načrt gblje od 61,8% za procesne emsje CO 2 do 100% za emsje CO 2 z sektorja termoelektrarn n termoelektrarn toplarn (Slka 2). Slka 2: Delež emsj CO 2 v letu 2004 po posameznh sektorjh, k so vključene v državn načrt Termoelektrarne - emsje CO 2 100% - Trgovnanje s pravcam do emsje TGP Toplarne - emsje CO 2 93,7% - Trgovnanje s pravcam do emsje TGP 6,3% - Obveznost plačevanja okoljske dejatve za obremenjevanje zraka z emsjam CO 2 15,8% - Pogodba o zmanjšanju onesnaževanja zraka z emsjo CO 2 - zgorevalne emsje CO 2 72,5% - Trgovnanje s pravcam do emsje TGP 11,7% - Obveznost plačevanja okoljske dejatve za obremenjevanje zraka z emsjam CO 2 11,3% - Emsje CO 2 ekv. - neregulrane 17,5% - Okoljska dovoljenja (IPPC) -procesne emsje CO 2 ekvvalenta 61,8% - Trgovnanje s pravcam do emsje TGP 9,3% - Uporaba HFC n SF6 Celotna kolčna emsjskh kuponov, k je predvdena za razdeltev upravljavcem naprav za celotno obdobje 2008 do 2012, tako znaša 41.494.687 tco 2 ozroma v povprečju 8.298.937 tco 2 na leto. Obstoječm upravljavcem naprav se podel v povprečju 8.167.449 tco 2, od tega za termoelektrarne n termoelektrarne toplarne 5.817.000 tco 2, toplarne 205.853 tco 2 ter ndustrjo 2.144.596 tco 2. Za upravljavce novh naprav je za celotno obdobje predvdeno 657.442 tco 2. Celotna kolčna emsjskh kuponov je zračunana po naslednj enačb: TA SA SA SA NE (1) pwg nd dh TA celotna kolčna emsjskh kuponov SA pwg..kolčna emsjskh kuponov za sektor termoelektrarn n termoelektrarn toplarn SA nd...kolčna emsjskh kuponov za sektor ndustrje SA dh....kolčna emsjskh kuponov za sektor toplarn NE.....kolčna emsjskh kuponov za upravljavca nove naprave.

2.1 Obveznost Republke Slovenje, da omej n zmanjša emsje toplogednh plnov skladno s Kjotskm protokolom Republka Slovenja je z ratfkacjo Kjotskega protokola prevzela obveznost, da bo povprečno letne emsje TGP v obdobju od 2008 do 2012 zmanjšala za 8 odstotkov glede na zhodščno leto 1986. Emsje TGP v zhodščnem letu 1986 so znašale 20,203 mo. tco 2 ekv., z česar sled, da morajo povprečne letne emsje v obdobju od 2008 do 2012, z upoštevanjem ponorov, znašat 19,909 mo. tco 2 ekv. Podatk zadnjh evdenc emsj TGP kažejo, da so ble emsje v letu 2004 (19,946 mo. tco 2 ekv) na ravn 98,7% emsj z leta 1986, ozroma 0,037 mo. tco 2 ekv nad cljnm emsjam za obdobje od 2008 do 2012. Republka Slovenja lahko pr zpolnjevanju obveznost upošteva ponore CO 2 skladno s člen 3.3 n 3.4 Kjotskega protokola. Kot država z Prloge I Kjotskega protokola lahko Republka Slovenja, poleg lastnh ukrepov za zmanjševanje emsj, za zpolnjevanje svojh obveznost uporab tud skupne naložbe v projekte zmanjšanja obremenjevanja okolja skladno z določbam Zakona o varstvu okolja (Uradn lst RS, št. 39/06 - uradno prečščeno besedlo, 49/08-ZMetD n 66/06-odl.US; v nadaljnjem besedlu: Zakon o varstvu okolja). 2.2 Clj n ukrep Operatvnega programa zmanjševanja emsj toplogrednh plnov V Tabel 2 so prkazane projekcje emsj TGP v odbodbju 2008 do 2012 ob upoštevanju dodatnh ukrepov, k zhajajo z Operatvnega programa. Tabela 2: Projekcje emsj TGP Sektor (bazno leto) Emsje toplogrednh plnov (1000 t ekv. CO2/leto) 2000 2002 2004 2008 2010 2012 Povprečje 2008-2012 1 15.922 14.953 15.977 16.145 15.824 15.926 16.004 15.919 prozvodnja elektrke n toplote 6.729 5.549 6.490 6.387 6.082 6.096 6.108 6.095 termoelektrarne n termoelektrarne toplarne 6.391 5.365 6.305 6.158 5.838 5.848 5.858 5.848 toplarne 170 152 165 225 240 244 246 243 premog. n naftna ndustrja 167 32 20 4 4 4 4 4 ndustrja n gradbenštvo 4.404 2.269 2.244 2.366 2.364 2.373 2.379 2.372 ndustrja 4.133 2.097 2.113 2.248 2.254 2.262 2.267 2.261 gradbenštvo 272 172 131 118 110 111 112 111 promet 2.008 3.791 3.965 4.259 4.307 4.414 4.474 4.400 drug sektorj 2.366 3.049 2.976 2.828 2.780 2.777 2.777 2.778 ostala šroka poraba 1.256 1.868 1.850 1.754 1.744 1.765 1.773 1.761 gospodnjstva 632 921 868 820 778 754 748 760 kmetjstvo n gozdarstvo 478 260 258 253 258 257 256 257 ubežne emsje* 415 295 302 304 292 266 266 274 2 Industrjsk proces 1.327 970 1.028 1.135 1.064 1.066 1.059 1.063 prozv. mneralnh zdelkov 765 598 553 587 611 612 612 612 prozv. n predelava kovn 473 291 372 415 276 279 282 279 kemčna ndustrja 49 33 38 48 58 62 63 61 uporaba HFC n SF6 40 47 65 85 119 113 102 111 3 Poraba premazov, topl, redčl 82 43 37 39 37 35 35 36 4 Kmetjstvo 2.305 2.136 2.157 1.973 2.180 2.177 2.156 2.172 6 Ravnanje z odpadk 566 596 614 655 709 707 704 707 trdn odpadk 299 362 382 415 479 481 483 481 odpadne vode 267 235 232 239 230 226 221 226 Emsje 20.203 18.698 19.813 19.946 19.814 19.911 19.958 19.896

5 Ponor ponor skupaj -1.589-5.175-5.496-5.644-5.721-5.797-5.874-5.797 dovoljen ponor -1.320-1.320-1.320-1.320 zkorščen ponor -1.320-1.320-1.320-1.320-1.320-1.320-1.320-1.320 Emsje skupaj 18.883 17.378 18.493 18.626 18.494 18.591 18.638 18.576 Odstopanje od cljnh emsj -296 1.209 94-39 93-4 -51 11 Odstotek odstopanja od cljnh emsj Cljne emsje 2008-2012 (-8%) 18.587 Vr: Operatvn program Spremembe emsj TGP v baznem letu v prmerjav z Operatvnm programom zmanjševanja emsj TGP -julj 2004 (v nadaljevanju: OP_TGP1) so posledca procesa zboljševanja emsjskh evdenc TGP, v skladu s prporočl revzje evdenc TGP zvedene s stran ekspertne revzjske skupne UNFCCC. Posledčno so se skupne emsje v baznem letu v prmerjav z OP_TGP1 nekolko znžale. V posameznh sektorjh je npr. uporaba naconalnh emsjskh faktorjev rezultrala v všjh emsjah (energetka), v drugh spet v nžjh (odpadk, kmetjstvo, ndustrjsk proces). Iz projekcje skupne emsje TGP v OP-TGP2 zhaja, da skupne emsje TGP v obdobju od 2008 do 2012 v vseh sektorjh znašajo 19.896 kt CO 2 ekv., kar je za 11 kt CO 2 ekv. ozroma 0,1% manj od cljnh emsj 19,907 mo. tco 2 ekv (8% znžanje emsj z zhodščnega leta n upoštevanje ponorov). Emsje TGP v termoelektrarnah n toplarnah se bodo v obdobju od 2008 do 2012 znžale za 6% v prmerjav z letom 2004, predvsem zarad tehnološke posodobtve, delnm prehodom na zemeljsk pln, del znžanja pa bo dosežen s trgovanjem s pravcam do emsje TGP. Zarad novh enot soprozvodnje toplote n elektrčne energje n povečanega obsega prozvodnje elektrčne energje prčakujemo, kljub zvedb ukrepov, za dobrh 8% povečanja emsj TGP v sektorju toplarn. V premogovnštvu n naftn ndustrj prčakujemo zmanjšanje emsj TGP, kar pa ne bo melo večjega vplva na skupne emsje TGP. Prčakovano povečanje emsj TGP v obdobju od 2008 do 2012 v ndustrj znaša 0,8%, n je predvsem posledca gospodarske rast n povečevanja prozvodnje ter gradnje novh enot soprozvodnje toplote n elektrčne energje, ob hkratnem zvajanju ukrepov učnkovte rabe energje n trgovanja s pravcam do emsje TGP. V državn načrt je vključenh 78 naprav z ndustrje, katerh emsje TGP predstavljajo preko 70% zgorevalnh emsj TGP z ndustrje. 155 podjetj, k emtrajo 0,35 mo. tco 2 ma na podlag Uredbe o okoljsk dajatv za obremenjevanje zraka z emsjo ogljkovega doksda (Uradn lst RS, št. 43/05, 58/05, 87/05 n 20/06) sklenjene pogodbe o zmanjšanju onesnaževanja zraka z emsjo CO 2, preostala, predvsem manjša podjetja, pa plačujejo okoljsko dajatev za obremenjevanje zraka z emsjam CO 2. Zarad predvdenega znžanja emsj TGP v gradbenštvu za 6% je prčakovano povečanje emsj TGP v ndustrj n gradbenštvu v obdobju od 2008 do 2012 le za 0,5%. Rast emsj TGP v prometu se je v zadnjh leth nekolko umrla. Zarad načrtovanh ukrepov (spodbujanje javnega potnškega prometa, ntenzvranje posodobtve železnške nfrastruture, ukrep na področju tranzta, uvajanje bo gorv, upoštevanje specfčnh emsj CO 2 pr regstracj motornh vozl, dr.) n zvajanja dosedanjh ukrepov Strategje EU za zmanjšanje emsj CO 2 z osebnh motornh vozl, prčakujemo, da bodo emsje TGP v obdobju od 2008 do 2012 še narasle za 140 kt CO 2 ekv. v prmerjav z emsjam v letu 2004. Trend znževanja emsj TGP v šrok porab v zadnjh leth (povprečno 1,9% letno v obdobju od 2000 do 2004) naj b se nadaljeval tud v prhodnje. Zarad prčakovanh strukturnh sprememb, kljub zvajanju ukrepov, prčakujemo manjše povečanje emsj TGP v sektorju ostale šroke porabe (1,4% oz 25 kt CO 2 ekv. v obdobju od 2008 do 2012 v prmerjav z letom 2004). S povečanjem ntenzvnost zvajanja ukrepov v gospodnjstvh je, kljub načrtovanemu povečevanju stanovanjskh površn, prčakovano še htrejše znžanje emsj TGP v tem sektorju (za 60 kt CO 2 ekv. v obdobju od 2008 do 2012 v prmerjav z letom 2004). Ob predpostavk, da bodo cene energentov tud v prhodnje ostale na vsokem nvoju n da bo rast cen elektrčne energje sledla rast cen prmarnh vrov energje, prčakujemo, da bo to poztvno vplvalo tako na spodbujanje učnkovte rabe energje pr porabnkh kot na povečanje rabe lesne bomase n drugh obnovljvh vrov energje.

Pr emsjah TGP z rabe gorv v kmetjstvu v prhodnje n prčakovat sprememb. Ubežne emsje TGP (npr. emsje z prozvodnje, predelave n dstrbucje naftnh dervatov, emsje z transporta n dstrbucje zemeljskega plna, emsje z rudarjenja n po rudarskh aktvnost, ) se bodo v obdobju 2008 do 2012 znžale za 10% (30 kt CO 2 ekv.), predvsem zarad načrtovanega zaprtja Rudnka Trbovlje Hrastnk v letu 2009. Predvdeno povečanje prozvodnje cementa n apna je glavn razlog za rast projekcje procesnh emsj TGP pr prozvodnj mneralnh zdelkov (4,3% oz 25 kt CO 2 ekv. v obdobju od leta 2008 do 2012 v prmerjav z letom 2004), znaten delež zmanjšanja emsj TGP pa bo treba doseč v okvru trgovanja s pravcam do emsje (v skladu z načrt ndustrje okrog 300 kt CO 2 v obdobju od 2008 do 2012). K predvdenemu znžanju procesnh emsj TGP pr prozvodnj n predelav kovn (33% oz 136 kt CO 2 ekv. v obdobju 2008 do 2012 v prmerjav z letom 2004) bo največ prspevalo zaprtje elektrolze B v Talumu, skupno zmanjšanje pa je zarad konjukture jeklarstva nekolko manjše. Povečevanje obsega prozvodnje kemčne ndustrje se odraža tud v trendu rast emsj TGP, k se, absolutno scer majhne, povečujejo za več kot 25% (13 kt CO 2 ekv. v obdobju od 2008 do 2012 v prmerjav z letom 2004). Še večja pa je prčakovana rast emsj F plnov, kjer se predvsem zarad htrega povečanja uporabe klmatskh naprav prčakovane emsje v obdobju od 2008 do 2012 povečujejo za več kot 30% v prmerjav z letom 2004 (27 kt CO 2 ekv.). Kljub slednjemu pa se celotne procesne emsje TGP zmanjšujejo za 70 kt CO 2 ekv. ozroma 6,3% v obdobju od 2008 do 2012 v prmerjav z letom 2004. Izdelane projekcje emsj TGP v kmetjstvu zkazujejo trend rast, saj naj b se emsje TGP v kmetjstvu v obdobju od 2008 do 2012 kljub ntenzvnem zvajanju ukrepov povečale za skoraj 200 kt O2 ekv. ozroma 10 % v prmerjav z letom 2004, v katerem pa je pršlo do prmerljvega zmanjšanja emsj TGP glede na leto 2002. Tud na področju ravnanja z odpadk projekcje nakazujejo prčakovan trend rast emsj TGP, predvsem zarad prčakovanega delnega povečanja emsj TGP z odloženh trdnh odpadkov (16% oz 66 kt CO 2 ekv. v obdobju od 2008 do 2012 v prmerjav z letom 2004). Zarad dolgoletnega nastajanja metana, do katerega prhaja z odloženh borazgradljvh odpadkov, bodo ukrep z Operatvnega programa odstranjevanja odpadkov s cljem zmanjšanja kolčn odloženh borazgradljvh odpadkov (Sklep Vlade Republke Slovenje, št. 354/24-2003-11 z dne 22. 4. 2005) vplval na zmanjšanje emsj metana šele prot koncu obdobja od 2008 do 2012. Povečanje emsj metana pa nekolko ublaž prčakovano zmanjšanje emsj metana pr odpadnh vodah, kjer naj b se emsje v obdobju od 2008 do 2012 zmanjšale za 13 kt CO 2 ekv. ozroma 6% glede na emsje v letu 2004. 3 SEZNAM UPRAVLJAVCEV IN NAPRAV, ZA KATERE JE BILO IZDANO DOVOLJENJE ZA IZPUŠČANJE TOPLOGREDNIH PLINOV V državn načrt so skladno z določbo drugega odstavka 126. člena Zakona o varstvu okolja vključene naprave z Uredbe o dejavnosth, toplogrednh plnh n napravah, za katere je treba prdobt dovoljenje za zpuščanje toplogrednh plnov (Uradn lst RS, št. 67/04 n 56/06), katerh upravljavc so do 1.1.2006 prdobl dovoljenje za zpuščanje TGP al njegovo spremembvo skladno z določbo 118. člena Zakona o varstvu okolja. Seznam upravljavcev n naprav, za katere je blo zdano dovoljenje za zpuščanje TGP, je v Prlog 1, k je sestavn del tega državnega načrta. 4 DOLOČITEV SKUPNE KOLIČINE EMISIJSKIH KUPONOV, KI SE POSAMEZNEMU UPRAVLJAVCU PODELIJO ZA NJEGOVO NAPRAVO V državn načrt so vključene naprave, za katere so njhov upravljavc do 1. 1. 2006 prdobl dovoljenje ozroma spremembo dovoljenja za zpuščanje toplogrednh plnov po določbah Zakona o varstvu okolja, n uporabno dovoljenje po predpsh o gradtv objektov. Ob upoštevanju celotne kolčne emsjskh kuponov, razdeljene posameznemu sektorju, k je določena z Operatvnm programom, predstavljajo zhodščne emsje za razdeltev povprečne letne emsje posamezne naprave v obdobju 2002-2005, pr čemer metoda razdeljevanja emsjskh kuponov

vključuje metodo podedovanh emsj (v nadaljnem besedlu:»grandfatherng«) v 70% n metodo prmerjanja (v nadaljnjem besedlu:»benchmarkng«) v 30%. Za naprave, katerh upravljavc so prdobl dovoljenje al spremembo dovoljenja za zpuščanje toplogrednh plnov v obdobju od 1. 1. 2005 do 1. 1. 2006 n so na njhov podlag prdobl emsjske kupone, je zhodšče za podeltev emsjskh kuponov preteklo letno povprečje emsj TGP z obdobja od leta 2002 do leta pred spremembo naprave ter podeljena kolčna emsjskh kuponov. Za naprave, katerh upravljavc so za obdobje od 2008 do 2012 zkazal nžje napoved kot so ble njhove zhodščne emsje TGP, se za zhodšče za podeltev emsjskh kuponov uporab napoved emsj TGP za obdobje od 2008 do 2012 (letno povprečje) utežene z»benchmarkng«faktorjem ter bonusom za nadaljevanje prozvodnje elektrčne energje z soprozvodnje. Za naprave, katerh emsje so se v obdobju od 2002 do 2005 zmanjšale zarad zmanjšanja obsega naprave al zarad zmanjšanega obratovanja obstoječe naprave za 40% al več, se kot zhodšče upošteva obdobje po zveden sprememb naprave oz. zmanjšanju emsj. 4.1 Možnost, vključno s tehnološkm, da naprave znžajo emsje TGP Tehnološke možnost naprave za zmanjšanje emsj TGP so omejene, saj večna naprav v ndustrj že zpolnjuje zahteve najboljšh razpoložljvh tehnk (BAT). Povečanje specfčnega zmanjševanja emsj TGP na enoto prozvoda je v večn prmerov vezano na povečevanje prozvodnh kapactet, kar pa posledčno pomen povečanje skupnh emsj TGP. Največja možnost zmanjševanja specfčnh emsj TGP je v napravah z sektorja termoelektrarn n termoelektrarn toplarn. Ocenjujemo, da je zarad slabšh zkorstkov, k so posledca zastarelost naprav, možnost pr enak prozvodnj elektrčne energje 1,0 mo. tco 2 ekv. Vendar je omenjeno možnost težko zkorstt, saj ga bo kljub zgradnj nadomestnh kapactet z vsokm zkorstk prmarne energje, znčla povečana poraba elektrčne energje. Tehnološke možnost naprav v ndustrj, k so vključene v državn načrt, ocenjujemo na 143 kt CO 2 ekv., kar v povprečju predstavlja 6,1% njhovh emsj v letu 2005. 4.2 Določtev kolčne emsjskh kuponov za termoelektrarne n termoelektrarne toplarne Pr določtv kolčne emsjskh kuponov, k se podeljo upravljavcem termoelektrarn n termoelektrarn toplarn sta bl uporabljen metod A n B. - Metoda A: Kolčna emsjskh kuponov za termoelektrarne n termoelektrarne toplarne je bla določena z uporabo naslednjh enačb: AI RE BMF ' pwg, ' pwg, ( X SApwg Y SApwg RE BMFpwg, ) (2) pr čemer je: ' SA pwg SApwg AIpwg, METB (3) Razlaga pojmov:

AI pwg..kolčna emsjskh kuponov podeljenh upravljavcu termoelektrarne n termoelektrarne toplarne X...utežn faktor za»grandfatherng«re..zhodščne emsje (letno emsjsko povprečje z obdobja 2002-2005) SA...kolčna emsjskh kuponov za termoelektrarne n termoelektrarne toplarne SA ' pwg...kolčna emsjskh kuponov za termoelektrarne n termoelektrarne toplarne Y.utežn faktor za»benchmarkng«bmf pwg..»benchmarkng«faktor za termoelektrarne n termoelektrarne toplarne AI pwg,metb. kolčna emsjskh kuponov, dodeljenh z metodo B Pr določtv BMF pwg se uporablja t.. eksergjsk prncp, k omogoča prmerjavo dveh vrst energje, elektrčne n toplotne. Eksergjsk faktor za elektrčno energjo znaša 1, medtem, ko je toplotn ekvvalent določen z Carnojevm faktorjem. Carnojev faktor je odvsen od temperature okolce (T o ) n temperature razpoložljve toplote (T p ) preko enačbe: c F T o 1 (4) T p»benchmark«faktor za posamezno napravo BMF pwg je defnran s pomočjo naslednje enačbe: BMF pwg E, H, cg cf REP cg cf RHP (5) E, BAT H, BAT pr čemer je: c G. faktor ntenzvnost emsje CO 2 z gorva, lgnt = 1, ZP = 0,554, td. c F.Carnojev faktor za toploto, pr elektrčn energj = 1, REP...povprečno prozvedena elektrčna energja na generatorju v obdobju 2002 2005, RHP...povprečno prozvedena toplotna energja po odcepu v obdobju 2002 2005, η E.neto elektrčn zkorstek naprave v obdobju 2002 2005, η H. neto toplotn zkorstek naprave v obdobju 2002 2005, η E,BAT..neto elektrčn zkorstek najboljše razpoložljve tehnke glede na vhodno gorvo (referenčn dokument o najboljšh razpoložljvh tehnkah za posamezno vrsto naprav - BREF, povprečne vrednost razponov), η H,BAT...neto toplotn zkorstek najboljše naprave za ločeno prozvodnjo (Drektva 2004/8/ES Evropskega Parlamenta n Sveta z dne 11. februarja 2004, o spodbujanju soprozvodnje, k temelj na rab korstne toplote na notranjem trgu z energjo n o sprememb Drektve 92/42/EGS, (UL L št.52, z dne 21.2.2004,str.50). Izkorstk naprav za posamezna leta z obdobja 2002 do 2005 (povprečje) so zračunan po naslednjh enačbah: EP leto E, leto (6) G HP leto H, leto (7) G pr čemer je:

EP leto..letna prozvedena neto elektrčna energja na naprav, HP leto..letna prozvedena toplotna energja na naprav, G.toplotn vnos z gorva v napravo. Pr uporab kombnacje obeh metod je določeno utežno razmerje med eno n drugo metodo, tj. med»grandfatherng«metodo n»benchmarkng«metodo, pr čemer se z let delež metode»benchmarkng«povečuje (Tabela 3): Tabela 3: Utežna razmerja med metodo»grandfatherng«n»benchmarkng«metoda 2008 2009 2010 2011 2012»grandfatherng 1 1 1 0,7 0,5»benchmarkng«0 0 0 0,3 0,5 - Metoda B: Kolčna emsjskh kuponov za upravljavce termoelektrarn, katerh prmarna vloga v elektroenergetskemu sstemu je zagotavljanje sstemske mnutne rezerve v prmeru havarj ostalh prozvodnh blokov n zagotavljanje sstemske rezerve v času končnh-vršnh obrementev elektroenergetskega sstema je bla določena z uporabo naslednje enačbe:. AI pwg, METB Cf APE (8) c _ SR AI pwg,metb. kolčna dodeljenh emsjskh kuponov Cf..korekcjsk faktor za zgorevalne emsje, k upošteva prčakovano pogostost zagotavljanja sstemske rezerve (Cf=0,88) APE c-sr prjavljene projekcje zgorevalnh emsj 4.3 Določtev kolčne emsjskh kuponov za ndustrjo n toplarne Pr določtv kolčne emsjskh kuponov, k se podeljo upravljavcem ndustrjskh naprav n toplarn so ble uporabljene metode C, D n E. - Metoda C: Pr določtv kolčne emsjskh kuponov za upravljavce ndustrjskh naprav n toplarn, k so prdobl dovoljenje za zpuščanje TGP do 31. 12. 2004 je zhodšče za podeltev emsjskh kuponov letno povprečje emsj z obdobja 2002 do 2005, uporabljene pa so ble naslednje enačbe: REc, 0,7 0, BMF CHP K c j AI met c RE p, K p 3, (9) pr čemer je: AI met-c...kolčna podeljenh emsjskh kuponov upravljavcu naprave, RE p..zhodščne procesne emsje (letno povprečje z obdobja 2002-2005), RE c..zhodščne zgorevalne emsje (letno povprečje z obdobja 2002-2005) K p. korekcjsk faktor za procesne emsje, K c,j. sektorsk korekcjsk faktor za zgorevalne emsje (Tabela 4), BMF»benchmarkng«faktor (faktor CO 2 ntenzvnost uporabljenega gorva),

BMF tco TJ 2 BAT (10) tco2 TJ Za sektor prozvodnje cementa se BMF koefcent določ kot sled: BMF tco t klnker 2 (11) tco2 t klnker BAT BAT= 0,28 tco 2 /t klnker. CHP.bonus za kvalfcrane prozvajalce elektrčne energje za prozvedeno elektrčno energjo z soprozvodnje v všn 0,1 tco 2 /MWh e (letno povprečje MWh e z obdobja 2002-2005). Opomba: Za naprave, katerh emsje so se v obdobju 2002 do 2005, zmanjšale: - kot posledca zmanjšanega obsega naprave - kot posledca zmanjšanega obratovanja obstoječe naprave za 40% al več se kot zhodšče upošteva obdobje po zveden sprememb naprave ozroma zmanjšanju emsj. - Metoda D: Pr določtv kolčne emsjskh kuponov za upravljavce ndustrjskh naprav toplarn, k so prdobl dovoljenje al spremembo dovoljenja za zpuščanje TGP v obdobju od 1. 1. 2005 do 1. 1. 2006 n so na njhov podlag prdobl tud emsjske kupone z obdobja 2005 do 2007, je zhodšče za podeltev emsjskh kuponov preteklo letno povprečje emsj z obdobja od leta 2002 do leta pred spremembo naprave ter emsj, na podlag katerh je bla z odločbo prstojnega organa določena kolčna emsjskh kuponov z rezerve Državnega načrta rezdeltve emsjskh kuponov za obdobje od 2005 do 2007, uporabljena pa je bla naslednja enačba. AI metd (12) 1 ( REp, IAnova _ naprava _ proces) K p ( REc, IAnova _ naprava _ gorvo 3 0,8 0,7 0, BMF CHP Kc, j AI mert-d kolčna podeljenh emsjskh kuponov upravljavcu naprave RE p,. zhodščne procesne emsje (letno povprečje emsj z obdobja od 2002 do leta pred spremembo naprave ) IA nova_ naprava_ proces...emsje IA Novvstop, proces z odločbe o emsjskh kuponh zarad spremembe dovoljenja RE c zhodščne zgorevalne emsje (letno povprečje z obdobja od 2002 do leta pred IA nova spremembo naprave) _ naprava_ gorvo emsje IA Novvstop, gorvo z odločbe o emsjskh kuponh zarad spremembe dovoljenja K p. korekcjsk faktor za procesne emsje, K c,j. sektorsk korekcjsk faktor za zgorevalne emsje (Tabela: 4) BMF»benchmarkng«faktor (faktor CO 2 ntenzvnost uporabljenega gorva), CHP..bonus za prozvedeno elektrčno energjo, k jo je za posamezno napravo upravljavec pr prstojnem mnstrstvu navedel v Vlog za prdobtev statusa kvalfcranega prozvajalca elektrčne energje, v všn 0,1 tco 2 /MWh e. - Metoda E: Pr določtv kolčne emsjskh kuponov za upravljavce ndustrjskh naprav n toplarn, k so za obdobje 2008-2012 zkazal nžje napoved od zhodščnh po metod C, je zhodšče za določtev kolčne emsjskh kuponov letno povprečje napoved emsj za obdobje 2008-2012, uteženo z»benchmarkng«faktorjem n bonusom za nadaljevanje prozvodnje elektrčne energje z soprozvodnje, pr tem pa so ble uporabljene naslednje enačbe:

pr čemer je: AI met e APEp ( APEc, CHP ) 0,7 0, 3 BMF, (13) AI met-e..kolčna podeljenh emsjskh kuponov upravljavcu naprave APE p..prjavljene projekcje procesnh emsj APE c..prjavljene projekcje zgorevalnh emsj BMF.»benchmarkng«faktor (faktor CO 2 nventvnost uporabljenega gorva), CHP.bonus za nadaljevanje prozvodnje elektrčne energje z soprozvodnje v všn 0,1 tco 2 /MWh e (letno povprečje MWh e z obdobja 2002-2005). Iz enačb (9), (12) n (13) sled, da je celotna kolčna emsjskh kuponov za ndustrjske naprave n toplarne naslednja: SA nd AI AI AI, SA dh ( j) AI metc, metd, mete (14) AI AI metc, ( j) metd, ( j) mete, ( j) (15), j, j Korekcjsk faktorj (Tabela 4) so določen na podlag upoštevanja cljnh emsj TGP za posamezen sektor v skladu z Operatnm programom. Tabela 4: Korekcjsk faktorj (K-faktorj) Sektor Kc Kp 0,945 1,020 Toplarne 0,955 / 4.4 Začasno prenehanje naprave Če upravljavec naprave z razlogov zmanjšanega obsega prozvodnje v obdobju od 2006 do 2012 zmanjša emsje na manj kot 25% emsjskh kuponov, podeljenh na podlag Državnega načrta razdeltve emsjskh kuponov za obdobje od 2008 do 2012, se šteje, da je naprava začasno prenehala delovat. V prmeru z prejšnjega odstavka mnstrstvo, prstojno za varstvo okolja, upravljavcu naprave v naslednjem n vsakem nadaljnjem koledarskem letu do konca obdobja ne podel preostanka sorazmernega deleža emsjskh kuponov. Emsjsk kupon, k so bl upravljavcu naprave z državnm načrtom podeljen za preostala leta v obdobju, za katerega velja državn načrt, ne bodo podeljen upravljavcu naprave, temveč bodo prenesen v rezervo za nove naprave. 5 DOLOČITEV SKUPNE KOLIČINE ENOT ZMANJŠANJA EMISIJ IN ENOT POTRJENEGA ZMANJŠANJA EMISIJ, KI JIH UPRAVLJAVCI LAHKO UPORABIJO ZA IZPOLNITEV OBVEZNOSTI IZ DOVOLJENJA ZA IZPUŠČANJE TGP

Upravljavc naprav lahko dodatno h zvajanju lastnh ukrepov zmanjšanja emsj za zpolnjevanje obveznost uporabjo tud enote zmanjšanja emsj TGP z skupnh naložb v projekte zmanšanja obremenjevanja okolja n scer: - enote zmanjšanja emsj (ERU) z projektov skupnega zvajanja (JI) - enote potrjenega zmanjšanja emsj (CER) z projektov čstega razvoja (CDM) Iz naslova zmanjšanja emsj TGP z zgoraj navedenh projektov, lahko upravljavc naprav uporabjo do največ 15,761% kolčne podeljenh emsjskh kuponov za obdobje od 2008 do 2012.

6 DOLOČITEV CELOTNE KOLIČINE EMISIJSKIH KUPONOV V REZERVI NAMENJENIH UPRAVLJAVCEM NOVIH NAPRAV IN MERILA ZA NJIHOVO RAZDELITEV 6.1 Določtev celotne kolčne emsjskh kuponov v rezerv, namenjenh upravljavcem novh naprav Celotna kolčna emsjskh kuponov v rezerv, namenjenh upravljavcem novh naprav, znaša 657.442 tco 2, kar predstavlja 1,6% celotne kolčne emsjskh kuponov. V kolkor bo celotna kolčna emsjskh kuponov v rezerv namenjen za upravljavce novh naprav podeljena pred ztekom obdobja 2008-2012 bo Mnstrstvo za okolje n prostor v menu Republke Slovenje kuplo dodatne kolčne emsjskh kuponov, k jh bo razdello zgolj upravljavcem novh naprav za SPTE, katerh specfčne emsje SE STPE so manjše al enake 0,35 kgco 2 /kwh el. Specfčne emsje pr prozvodnj elektrčne energje enote SPTE določ na podlag naslednje enačbe: SE SPTE = 1 / Izk el * EF g *0,0036 P t /P el * 0,2 (16) SE SPTE.. specfčne emsje CO2 enote SPTE pr prozvodnj elektrčne energje (kgco 2 /kwh el ) Izk el.. elektrčn zkorstek enote SPTE razmerje med prozvedeno elektrčno energjo n energjskm vložkom celotnega gorva (%) EF g za RS značlen emsjsk faktor za gorvo, k ga je Republka Slovenja navedla v svojh zadnjh naconalnh evdencah toplogrednh plnov, n je objavljen na spletnh straneh Agencje RS za okolje (tco 2 /TJ)- v prmeru več gorv uporab uteženo povprečja glede na deleže gorv P t Toplotna moč (korstna zraba) enote SPTE (kw t ) P el Elektrčna moč enote SPTE (kw e ) Rezerva je določena na podlag ocene realnega potencala gradnje novh naprav v navedenem obdobju n omejtev glede celotne kolčne emsjskh kuponov, k zhajajo z Operatvnega programa. V rezerv za nove naprave se oblkuje rezerva za nove naprave za soprozvodnjo elektrčne energje n toplote v všn 200.000 tco 2. Do emsjskh kuponov z rezerve za nove naprave, so upravčen tud upravljavc naprav, k so prdobl dovoljenje za zpuščanje TGP al njegovo spremembo v obdobju od 1.1.2006 do dne, ko je bl predlog Državnega načrta poslan prstojnemu organu Evropske Komsje v potrdtev. 6.2 Merla za razdeltev emsjskh kuponov z rezerve, namenjenh upravljavcem novh naprav Nova naprava mora zpolnjevat zahteve skladnost z najboljšm razpoložljvm tehnkam, določenm v referenčnh dokumenth o najboljšh razpoložljvh tehnkah za posamezno vrsto naprav BREF dokument. Kadar je to mogoče, se kot merlo skladnost upoštevajo vrednost z BREF dokumentov. Upravljavec nove naprave mora k vlog za dodeltev emsjskh kuponov prložt podatke o predvdenem začetku obratovanja naprave n prmerjalno oceno skladnost nove naprave z BREF dokument, pr čemer se ocena nanaša predvsem na porabo energje. Če BREF dokument ne obstajajo al če ne gre za napravo, k lahko povzroč onesnaževanje večjega obsega skladno z 68. člena Zakona o varstvu okolja, mora upravljavec nove naprave predložt dokumentacjo, z katere je razvdna energetska učnkovtost naprave. Če je nova naprava naprava za soprozvodnjo toplote n elektrčne energje (v nadaljnjem besedlu: naprava za SPTE), mora met njen upravljavec tud dokazlo o prdobljenem statusu kvalfcranega prozvajalca elektrčne energje.

Če je nova naprava zamenjava obstoječe naprave z novo napravo na stem al drugem kraju, upravljavec emsjske kupone, prdobljene za obstoječo napravo, obdrž. Upravljavec naprave je upravčen do dodatnh emsjskh kuponov ob upoštevanju točke 6.2.1 tega Državnega načrta. Če je naprava tehnološko povezana z napravo drugega upravljavca na st al drug lokacj, al z napravo, za obratovanje katere upravljavec naprave n obvezen prdobt dovoljenje za zpuščanje TGP, se za določtev kolčne emsjskh kuponov smselno uporabljajo določbe točke 6.2.2 tega državnega načrta. Upravljavec nove naprave n upravčen do podeltve emsjskh kuponov z rezerve za nove naprave, če je prdobl dovoljenje al spremembo dovoljenja za zpuščanje topogrednh plnov za napravo al enote naprav, v katerh se uporablja bogorvo, opredeljeno v skladu z določbam predpsa EU, k ureja montorng n poročanje o emsjah toplogrednh plnov. Upravljavcu nove kurlne naprave, k prvč prdob dovoljenje za zpuščanje toplogrednh plnov za napravo, katere nazvna toplotna moč je od 15MW do 20MW, se največja letna kolčna emsjskh kuponov določ, skladno z metodo z poglavja 4.3, na podlag katere je zračun največje letne kolčne emsjskh kuponov najnžj. V prmeru, da gre za povečanje naprave z uključtvjo posameznh enot naprav, za katere n blo potrebno prdobt dovoljenja za zpuščanje toplogrednh plnov, se za določtev kolčne emsjskh kuponov smselno uporabl Metoda C z točke 4.3. Največja letna kolčna emsjskh kuponov, podeljena upravljavcu nove naprave, je omejena na 14.000 tco 2, razen za: - naprave za STPE z točke 6.2.1 (b) - vloge za podeltev emsjskh kuponov po 1.1.2012. Kolčna emsjskh kuponov upravljavcu nove naprave se določ na podlag naslednjh enačb: AI 0, 9 APE novanaprava, zgorevanje c (17) AI APE novanaprava, proces p (18) APEc projekcjske zgorevalne emsje CO 2. APEp..projekcjske procesne emsje CO 2 (skladno z BAT-standard). Načn določanja projekcjskh emsj za: - napravo, katere upravljavec je prvč prdobl dovoljenje za zpuščanje TGP je prkazan v točk 6.2.1 tega državnega načrta - napravo, katere upravljavec je prdobl spremembo dovoljenja za zpuščanje TGP je prkazan v točk 6.2.2 tega državnega načrta 6.2.1 Določtev emsj (APE) za napravo, katere upravljavec je prvč prdobl dovoljenje za zpuščanje TGP a) Naprava za prozvodnjo toplote (kotl): APE c 0,2kgCO2 / kwh P t (19) toplote

pr čemer je: P.. vhodna toplotna moč naprave (kw) t 4000 obratovalnh ur oz. št. predvdenh obratovalnh ur, karkol je manj V prmeru, da je naprava tehnološko povezana z: - napravo drugega upravljavca na st al drug lokacj, - napravo, za obratovanje katere upravljavec naprave n obvezen prdobt dovoljenje za zpuščanje TGP se za določtev kolčne emsjskh kuponov smselno uporabljajo določbe točke 6.2.2 b) Naprava za SPTE: APE c 0,2kgCO2 / kwh toplote PET Ct 0,35kgCO2 / kwh elektrke PEP (20) PET... predvdena prozvodnja toplote, k jo je za posamezno napravo upravljavec pr prstojnem mnstrstvu navedel v vlog za prdobtev statusa kvalfcranega prozvajalca elektrčne energje (kwh t ). PEP.predvdena prozvodnja elektrčne energje, k jo je za posamezno napravo upravljavec pr prstojnem mnstrstvu navedel v vlog za prdobtev statusa kvalfcranega prozvajalca elektrčne energje (kwh e ). C t.korekcjsk faktor =1, razen v prmeru, ko naprava prozvaja samo elektrčno energjo (C t =0) Če je naprava tehnološko povezana z napravo drugega upravljavca na st al drug lokacj se za določtev kolčne emsjskh kuponov smselno uporabljajo določbe točke 6.2.2 tega državnega načrta c) Druga naprava: APE c, p f BAT, spec. poraba energje, obseg prozvodnje, td. (21) Projekcje emsj TGP za rabo gorv v procesnh napravah ozroma enotah le-teh se ugotavljajo na podlag predložene dokumentacje za vsak prmer posebej. Projekcje emsj TGP (APE) z naslova procesnh emsj se določajo skladno z Odločbo Komsje 2004/156/ES z dne 29. januarja 2004 o določtv smernc za spremljanje n poročanje o emsjah toplogrednh plnov v skladu z Drektvo 2003/87/ES Evropskega parlamenta n Sveta (UL L št. 59 z dne 26. 2. 2004, str. 1), ob upoštevanju predvdenega obsega prozvodnje, n scer skladno z metodologjo za zvajanje montornga emsj TGP, k jo ma posamezna naprava določeno v dovoljenju za zpuščanje TGP. 6.2.2 Določtev emsj (APE) za napravo, katere upravljavec je prdobl spremembo dovoljenja za zpuščanje TGP a) Naprava ozroma enote naprave za prozvodnjo toplote (kotl):

APE c 0,2kgCO2 / kwh P t (22) toplote P razlka med nazvno toplotno močjo po sprememb naprave, k je posledca zkazanega povečanja odjema toplote, n nazvno toplotno močjo pred spremembo naprave (kw) ozroma, ob sprememb naprave zkazano povečanje prključne moč novh porabnkov (kw), karkol je manj. t.povprečno števlo obratovalnh ur za obdobje treh let pred spremembo naprave, ozroma v zadnjem letu pred spremembo naprave, karkol je več (h), Upravljavec n upravčen do emsjskh kuponov z rezerve, če je prdobl spremembo dovoljenja zarad: vzdrževalnh del na naprav al njen enot skladno s predps, k urejajo gradtev objektov spermembe vhodne toplotne moč, k so posledca zamenjave gorlca al njegovh delov zamenjave obstoječe naprave z novo enako al večje nazvne toplotne moč brez zkazanega povečanja odjema toplote b) SPTE naprava: APE c Pt C 0,35kgCO kwh PEP 0,2kgCO2 / kwh toplote t 2 / elektrke (23) P.. razlka med nazvno toplotno močjo po sprememb naprave, k je posledca zkazanega povečanja odjema toplote, n nazvno toplotno močjo pred spremembo naprave (kw) ozroma, ob sprememb naprave zkazano povečanje prključne moč novh porabnkov (kw), karkol je manj. t povprečno števlo obratovalnh ur za obdobje treh let pred spremembo naprave, ozroma v zadnjem letu pred spremembo naprave, karkol je več (h) PEP predvdena prozvodnja elektrčne energje, k jo je za posamezno napravo upravljavec pr prstojnem mnstrstvu navedel v vlog za prdobtev statusa kvalfcranega prozvajalca elektrčne energje (kwhe). Ct korekcjsk faktor =1, razen v prmeru, ko naprava prozvaja samo elektrčno energjo (Ct=0) c) Druga naprava: APE c, p f BAT, spec. poraba energje, obseg prozvodnje, td. (24) Projekcje emsj TGP za rabo gorv v procesnh napravah ozroma enotah le-teh se ugotavljajo na podlag predložene dokumentacje za vsak prmer posebej. Projekcje emsj TGP (APE) z naslova procesnh emsj se določajo skladno z Odločbo Komsje 2004/156/ES z dne 29. januarja 2004 o določtv smernc za spremljanje n poročanje o emsjah toplogrednh plnov v skladu z Drektvo 2003/87/EC Evropskega parlamenta n Sveta (UL L št. 59 z dne 26. 2. 2004, str. 1), ob upoštevanju predvdenega obsega prozvodnje, n scer skladno z metodologjo za zvajanje montornga emsj TGP, k jo ma posamezna naprava določeno v dovoljenju za zpuščanje TGP.

Upravljavec n upravčen do emsjskh kuponov z rezerve, če je prdobl spremembo dovoljenja zarad: vzdrževalnh del na naprav al njen enot skladno s predps, k urejajo gradtev objektov v kolkor je naredl spremembo naprave, k ne spremen prozvodnje kapactete naprave, k je največja kapacteta naprave, k jo opredel prozvajalec naprave n jo zapše v tehnčno dokumentacjo, namenjeno uporabnkom naprave. 7 DOLOČITEV KOLIČINE EMISIJSKIH KUPONOV, KI JIH VLADA LAHKO PRODA NA JAVNI DRAŽBI Javne dražb emsjskh kuponov ne bo. Celotna kolčna emsjskh kuponov bo upravljavcem naprav razdeljena brez obveznost plačla. 8 DOLOČITEV PREDHODNIH UKREPOV ZA ZMANJŠANJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV IN NAČIN TER POGOJI NJIHOVEGA UPOŠTEVANJA Predhodn ukrep vključujejo ukrepe za zmanjšanje emsj TGP, k so jh upravljavc naprav zvedl pred začetkom veljavnost državnega načrta. Z upoštevanjem zhodščnh emsj TGP, to je povprečje letnh emsj TGP z obdobja 2002 do 2005, so bl pr določtv celotne kolčne emsjskh kuponov delno upoštevan predhodn ukrep zmanjšanja emsj TGP. Upravljavc naprav, k so kljub zmanjševanju specfčnh emsj TGP povečeval emsje TGP, so bl delno nagrajen z uporabo metode»benchmarknga«, saj je blo emsjsko (n/al energetsko) bolj učnkovtm tehnologjam ob določtv kolčne emsjskh kuponov podeljeno relatvno več emsjskh kuponov kot manj učnkovtm. 9 PODATKI O UVAJANJU ČISTIH TEHNOLOGIJ, VLJUČNO S TEHNOLOGIJAMI UČINKOVITE RABE ENERGIJE Trgovanje s pravcam emtrat toplogredne plne bo delovalo vzpodbudno na uporabo čsth ozroma energetsko učnkovth tehnologj. Ob upoštevanh krterjh določtve celotne kolčne emsjskh kuponov uporabe čsth tehnologj n treba še dodatno spodbujat. V državnem načrtu je spodbujanje čsth tehnologj delno upoštevano z uporabo»benchmarkng«faktorja ter bonusa za SPTE naprave. Pr določtv celotne kolčne emsjskh kuponov posameznemu upravljavcu SPTE naprave je upoštevan»spte-bonus«za kvalfcrane prozvajalce elektrčne energje za prozvodnjo elektrčne energje v všn 0,1 kg CO 2 /kwh. Dodatno državn načrt predvdeva ločeno rezervo za nove SPTE naprave, n scer v všn 200.000 tco 2.

10 PODATKI O PRIPOMBAH JAVNOSTI IN NJIHOVEM UPOŠTEVANJU Od marca do junja 2006 je Mnstrstvo za okolje n prostor predhodno organzralo več srečanj z upravljavc naprav n drugm zanteresranm osebam, na katerh je predstavlo prpravo državnega načrta. Osnutek državnega načrta je bl v javn obravnav od 07.09.2006 do 09.10.2006. Na Mnstrstvo za okolje n prostor je do zaključka javne obravnave dokumenta (tj. 9. oktober 2006 do 24.ure prspelo 16 prpomb podjetj n ena prpomba nevladne organzacje, dve prpomb podjetj sta prpel po zteku roka navedenega v javnem naznanlu za javno obravnavo, zato jh Mnstrstvo n obravnavalo. Večna prspelh prpomb se je nanaša na zračun kolčne emsjskh kuponov. Kot zhodšče za zračun kolčne emsjskh kuponov podeljenh posameznemu upravljavcu naprav, k so prdobl dovoljenje za zpuščanje toplogrednh plnov do 31.12.2004, letno povprečje emsj toplogrednh plnov z obdobja 2002 do 2005. V prpombah podjetja zpostavljajo, da so mela v določenem letu v omenjenem obdobju z razlogov kot so na prmer remont, rekonstrukcja, prslna poravnava..., manjše emsje, zato željo, da b jm za zračun upošteval le določeno leto v omenjenem obdobju. Ker med načel prprave vsebne osnutka Državnega načrta velja načelo "enake obravnave", mora bt zhodšče za vse upravljavce naprav, k so prdobl dovoljenje za zpuščanje toplogrednh plnov do 31.12.2004 enako, prav za to, da b s povprečjem emsj zagotovl enako osnovo za zračun kolčne dodeljenh emsjskh kuponov. Zarad navedenega razloga te prpombe nso ble upoštevane. Prpombe so se nanašale tud na to, da se državn načrt sklcuje na Operatvn program zmanjševanja emsj TGP, k je bl na voljo javnost šele po zaključku javne razprave za osnutek Državnega načrta. Glede na to, da zhodščn podatk tako za predlog Operatvnega programa kot za osnutek Državnega načrta zhajajo z Poročla o naconalnh evdencah emsj TGP, k je bl prpravljen šele konec junja, je mnstrstvo oba dokumenta, prpravljalo vzporedno, vendar zarad bstveno večje obsežnost Operatvnega programa, tega n blo mogoče objavt v obratnem vrstnem redu.to dejstvo nkakor ne zmanjšuje nformranost javnost o podatkh o emsjah, k so relevantn za določtev skupne kolčne emsjskh kuponov, saj je te podatke vseboval osnutek Državnega načrta razdeltve emsjskh kuponov za obdobje 2008 2012. Prav tako pa je morala Republka Slovenja prpravt poročlo o dodeljenh kolčna TGP, k ga je pravočasno poslala prstojenmu organu Evropske komsje. S tem so ble dokončno potrjene zhodščne emsje z leta 1986, k so osnova za vse nadaljne dokumente. Del prpomb se je nanašal na bonus pr SPTE, k z omejtvjo največjh dodeljenh kolčn kuponov zgub svoj namen. Tako je mnstrstvo v tem delu prpombe upoštevalo n SPTE zvzelo z omenjenh omejtev. Prav tako s povečanjem bonusa za prozvedeno toploto pr STPE katerh upravljavec je prdobl spremembo dovoljenja za zpuščanje TGP želmo spodbudt šrnjenje toplovodnh sstemov n s tem posredno zmanjševanje emsj pr napravah, za katere n potrebno prdobt dovoljenja za zpust TGP. Prpombe vezane na določtev kolčne emsjskh kuponov za naprave, k so prdoble spremembo dovoljenja do 1.1.2006, so ble delno upoštevane, da so ble za zračun emsj upoštevane celotne zgorevalne emsje, brez korekcjskega faktorja. Ker smo skladno z določbam drugega odstavka 126. člena ZVO vključl v osnutek Državnega načrta naprave, k so prdoble dovoljenje za zpuščanje toplogrednh plnov do 1.januarja 2006, so upravljavc naprav, k so prdobl omenjeno dovoljenje al spremembo dovoljenja po tem datumu podal prpombo, da teh sprememb nsmo upošteval pr razdeltv emsjskh kuponov. Te prpombe so nas opozorle, da v predlogu državnega načrta n dovolj pregledno, da smo te spremembe upošteval pr določtv kolčne emsjskh kuponov v rezerv za nove naprave, zato smo, v tem delu prpombe upošteval n v predlogu Državnega načrtu to bolj jasno zapsal. Mnstrstvo za okolje n prostor n Mnstrstvo za gospodarstvo, sta vsem, k so v času javne obravnave dokumenta posredoval mnenje ozroma prpombe, poslal psmeno obrazložtev o upoštevanju posredovanh prpomb.

11 PRILOGE Prloga 1: Seznam upravljavcev naprav, vključenh v državn načrt Prloga 2: Dodeljena kolčna emsjskh kuponov posameznm upravljavcem napravam n metoda določanja zhodščnh emsj

Prloga 1: Seznam upravljavcev naprav, vključenh v državn načrt Upravljavec naprave Naprava (Št. dovoljenja 1 ) Naslov 2 Glavna dejavnost Sektor Javno podjetje KENOG d.o.o. 35433-01/2004 Sedejeva ulca 7, SI-5000 Nova Gorca Toplarne Belnka Perkemja d.o.o. 35433-02/2004 Zasavska cesta 95, SI-1001 Ljubljana Slkem d.o.o. 35433-03/2004 Tovarnška cesta 10, SI-2325 Kdrčevo Kolčevo karton d.o.o. 35433-04/2004 Paprnška 1, SI-1230 Domžale paprja Tekstna d.d. 35433-06/2004 Tovarnška 15, SI-5270 Ajdovščna Lesont d.o.o. 35433-07/2004 Ulca Nkola Tesla 11, SI-6250 Ilrska Bstrca Krka d.d. 35433-08/2004 Šmarješka cesta 6, SI-8501 Novo mesto Koto d.d. 35433-09/2004 Agrokombnatska 80, SI-1000 Ljubljana Nafta-Petrochem d.o.o. 35433-10/2004 Trmln 1, SI-9220 Lendava Toplarna Hrastnk d.o.o. 35433-11/2004 Ulca prvoborcev 5a, SI-1430 Hrastnk Toplarne TAČ d.o.o. 35433-12/2004 Cesta na Brod 2, SI-1231 Lj.-Črnuče Bet Metlka d.d. 35433-13/2004 Tovarnška cesta 2, SI-8330 Metlka Terme Radenc d.o.o. 35433-14/2004 Zdravlško naselje 12, SI-9502 Radenc Tondach Slovenja d.o.o. 35433-15/2004 Borec 49, SI-9242 Krževc pr Ljutomeru opeke Aquasava d.o.o. 35433-16/2004 Gornjesavska cesta 12, S-4000 Kranj Doneko d.o.o. 35433-17/2004 Cesta Komadanta Staneta 38, SI-1215 Medvode Toplarne Talum d.d. 35433-18/2004 Tovarnška cesta 10, SI-2325 Kdrčevo Lesna TIP Otšk Vrh d.d. 35433-19/2004 Šentjanž pr Dravogradu 133, SI-2373 Šentjaž pr Dravogr. TIM Laško d.d. 35433-20/2004 Spodnja Rečca 77, SI-3270 Laško Tann d.d. 35433-21/2004 Hermanova 1, SI-8290 Sevnca Gorčane d.d. 35433-22/2004 Ladja 10, SI-1215 Medvode paprja Acron d.o.o. 35433-23/2004 Cesta Borsa Kdrča 44, SI-4270 Jesence želez. kovn Štore Steel d.o.o. 35433-24/2004 Železarska 3, SI-3220 Štore želez. kovn 1 Dovoljenje za zpuščanje toplogrednh plnov. 2 Naslov, na katerem se nahaja naprava.

CM Celje d.d. Celje 35433-25/2004 Velka Prešca 51, SI-3310 Žalec Radeče papr d.d. 35433-26/2004 Njvce 7, SI-1433 Radeče paprja ETI d.d. (Izlake) 35433-27/2004 Obrezja 5, SI-1411 Izlake keramke JKP Slovenj Gradec d.o.o. 35433-28/2004 Šmarska cesta 2, SI-2380 Slovenj Gradec Toplarne Lafarge cement d.d. 35433-29/2004 Kolodvorska cesta 5, SI-1420 Trbovlje cementa Ursa Slovenja d.o.o. 35433-30/2004 Povhova ulca 2, SI-8000 Novo mesto stekla TOM d.o.o. 35433-31/2004 Jadranska cesta 28, SI-2000 Marbor Toplarne Solkanska ndustrja apna d.o.o. 35433-32/2004 Skalnška cesta 4, SI-5250 Solkan apna Unor d.d. 35433-33/2004 Kovaška cesta 10, SI-3214 Zreče TSO d.d. 35433-34/2004 Opekarnška cesta 4, SI-2270 Ormož Petrol energetka d.o.o. 35433-35/2004 Koroška cesta 14, SI-2390 Ravne na Koroškem Toplarne Martex d.o.o. 35433-36/2004 Volčja Draga 43b, SI-5293 Volčja Draga keramke Svlant d.d. 35433-37/2004 Kovnarska 4, SI-1241 Kamnk Gorške opekarne d.d. 35433-38/2004 Merljak 7, SI-5292 Renče opeke BPT Tržč d.d. 35433-39/2004 Predlnška cesta 16, SI-4290 Tržč Termoelektrarna Trbovlje d.o.o. 35433-40/2004 Ob železnc 27, SI-1420 Trbovlje Termoelektrarne Salont Anhovo d.d. 35433-41/2004 Vojkova ulca 1, SI-5210 Deskle cementa Paprnca Vevče d.d. 35433-42/2004 Paprnška pot 25, SI-1261 Ljubljana paprja MTT tekstl d.o.o. 35433-43/2004 Kraljevča Marka ulca 19, SI-2000 Marbor Steklarna Hrastnk-Vtrum d.o.o. 35433-45/2004 Cesta 1. maja 14, SI-1430 Hrastnk stekla Fructal d.d. Ajdovščna 35433-46/2004 Tovarnška cesta 7, SI-5270 Ajdovščna Pomurka d.d. 35433-47/2004 Panonska ulca 11, SI-9000 Murska Sobota Thermokon d.o.o. 35433-48/2004 Mestn trg 18, SI-3210 Slovenske Konjce Elan d.o.o. Begunje 35433-49/2004 Begunje 1, SI-4275 Begunje na Gorenj. MLM d.d. 35433-50/2004 Oreškona nabrežje 9, SI-2000 Marbor Pvovarna Unon d.d. 35433-51/2004 Pvovarnška ulca 2, SI-1000 Ljubljana