Drage občanke in občani Občine Škocjan!

Poštnina plačana pri pošti 8275 Škocjan Številka 109 Letnik 13 April mali traven 2007 Naši koraki Glasilo Občine Škocjan Velikonočnica je zacvetela

5. redna seja Ob Velikonočnica je zacvetela. Foto: Marjan Cerinšek Drage občanke in občani Občine Škocjan! Že smo v velikonočnem tednu. Ponovno načrtujemo in hkrati preverjamo svoje dejavnosti vsak zase pa svojo notranjost, k čemur nas je povabil že predpraznični čas. Za nami so večinoma vsi občni zbori društev, konstitutivne seje različnih občinskih odborov in številna druga srečanja. Žal na nekaterih zaradi bolezni nisem bil prisoten, zato sem se z njihovimi stališči in sklepi kasneje seznanil. KLJUB ČRNOGLEDOSTI NEKATERIH MORAM POUDARITI, DA LETOŠNJE LETO ZA RAZNA DRUŠTVA S STRANI OBČINE NE BO TAKO SUŠNO. Trenutno vlagam največ svojih moči v izpeljavo projekta OLN za GTC Škocjan, ker resnično edino ta predstavlja za našo občino novo perspektivo. Bliža se tudi javna razgrnitev OLN-ja, kjer boste dobili vpogled in možnost vpliva na načrte občine vsi občani. Poudariti pa je potrebno, da smo se resnično potrudili in poiskali neodvisne strokovnjake, s številnimi, v svetu znanimi referencami, za izdelavo načrtov, ker le tak način omogoča najbolj racionalne (najcenejše) končne rešitve pri projektiranju komunalne in ostale infrastrukture. GTC Škocjan je pojem, ki se je že»prijel«. Občina Škocjan bo imela največji odstotek gospodarskih površin na prebivalca v Sloveniji, tj. več kot 70 m 2 na občana, pomembno pa je tudi dejstvo, da bo cena za kvadratni meter ob ustrezni izpeljavi projektov s pridobljenimi nepovratnimi sredstvi lahko zelo konkurenčna. IZPELJAVA PROJEKTA OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA GTC ŠKOCJAN PREDSTAVLJA ZA NAŠO OBČINO PRAVO PERSPEKTIVO IN ZATO SE NE»IGRAJMO«Z IZJEMNO MOŽNOSTJO NAPREDKA. Zelo pomembno je tudi dejstvo, da moramo na občinskem nivoju urediti območje, ki ga obsega OLN, sicer lahko nad taka območja dvigne roko država z državnim lokacijskim načrtom, ki se z našo mikrosituacijo zagotovo ne bo ubadal. (Skratka; obstoječe stanje s črnimi gradnjami lahko brez kakšnih posebnih regulativov enostavno»legalizira«z DLN-jem.) Odločati se moramo pametno, v našo skupno korist in verjeti v naš skupen uspeh. POSKRBIMO, DA DRŽAVA NE BO Z DRŽAVNIM LOKACIJSKIM NAČRTOM VSILJEVALA SVOJIH REŠITEV V NAŠEM PROSTORU ZARADI NAŠE NESPAMETNOSTI. Naša prihodnost, ki je povezana z GTC-jem, je tudi VTK Škocjan (vodovod, tehnološka voda in kanalizacija), ker bo hitro prišel čas, ko bo evropska zakonodaja od nas zahtevala komunalno urejenost na tako visokem nivoju, v primeru neurejenosti pa bo od nas terjala okoljevarstvene odškodnine. Takrat bo prepozno za pridobivanje evropskih sredstev GTC ŠKOCJAN IN SPREJEM OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA JE NAJPOMEMBNEJŠE DELO, KI GA BO OBČINA ŠKOCJAN ZAGOTOVO DOKONČALA. MI SMO TISTI, KI LAHKO DOSEŽEMO SKUPNI GOSPODARSKI INTERES, KI JE BIL KAR NEKAJ DESETLETIJ ONEMOGOČEN. PREPRIČAN SEM, DA NAM BO SKUPAJ USPELO. Spoštovane občanke in občani občine Škocjan! V SVOJEM IMENU TER V IMENU OBČINE ŠKOCJAN VAM VOŠČIM OB VELIKONOČNIH PRAZNIKIH! Verjamem, da boste v prihodnjih dneh začutili neverjetno milostni čas, ki ni le skupek običajev, nastalih skozi stoletja, ampak je veliki teden z veliko nočjo tudi priložnost za naš osebni razmislek, kako razumemo temeljne odrešenjske resnice. Vaš župan Anton Zupet Člani občinskega sveta (člani OS) so se na 5. redni seji zbrali v torek, 27. marca 2007. Dnevni red je obsegal 21 točk. V uvodnem delu so po ugotovitvi sklepčnosti potrdili dnevni red ter zapisnik 4. redne seje in 1. dopisne seje ter sprejeli tudi pregled in realizacijo sklepov 4. seje. Na 1. dopisni seji, ki je potekala v času od 1. marca 2007 do vključno 6. marca 2007, je občinski svet imenoval predstavnika občine v Svet zavoda Zdravstveni dom Novo mesto. V svet zavoda je bil, za zastopanje interesov Občine Škocjan, imenovan Uroš Kocjan. S strani sodelavcev občinske uprave je bilo podano poročilo o delu župana in Občinske uprave Občine Škocjan. Podrobneje so bile predstavljene izvedene naloge pri projektu VTK Občine Škocjan, Občinskem lokacijskem načrtu, Strategiji prostorskega razvoja občine in aktivnosti, ki se izvajajo pri projektu Equal. Člani OS so se seznanili tudi s potekom javnih naročil - zbiranje ponudbe ter z aktivnostmi, izvedenimi na investicijah vodohrana Jelendol, črpališča v Gorenjih Dolah in opravljenih nalogah okrog ureditve fasade in okolice POŠ Bučka. Že na 4. redni seji je občinski svet obravnaval Poslovni plan JP Komunala Novo mesto, d. o. o. poslovni plan in plan investicij, obnov ter rekonstrukcij za leto 2007, ki pa ga takrat ni potrdili. Poslovni plan zagotavlja pravne podlage za izvajanje službe komunalnih dejavnosti v občini. Ker so bile na prejšnji seji podane nekatere pripombe in dopolnitve, ki so bile sedaj vnesene v poslovni plan, so člani OS takšen plan potrdili. Spremembe poslovnega plana je članom OS predstavil g. Ladislav Jaki iz javnega podjetja Komunala Novo mesto, d. o. o., ki je prisotne seznanil tudi z dejstvom, da je v poslovnem planu planirana izguba poslovanja v višini 33.307, ter investicijski transfer komunali v višini 277.916,88. Sledila je obravnava točke glede povečanja cen komunalnih storitev. Na podlagi Uredbe o oblikovanju cen komunalnih storitev in dejstva, da je za leto 2007 planirana izguba na komunalni oskrbi Občine Škocjan, je Komunala Novo mesto, d. Naši koraki številka 109 - april 2007

činskega sveta Občine Škocjan o. o., podala predlog povišanja cen oskrbe s pitno vodo in odvajanje odpadne vode za 3,11 %, ravnanje z odpadki (odvoz odpadkov) za 2 % ter odlaganje odpadkov za 2,60 %. Zaradi nedoseganja lastnih cen in s tem izgub po posameznih dejavnostih je bil predlog povišanja cen komunalni storitev nato tudi sprejet. S tem se bo le delno zmanjšala razlika do lastnih cen storitev, saj kljub dovoljenemu povišanju po uredbi še vedno v nobeni dejavnosti ne bo dosežen nivo lastne cene. V nadaljevanju seje so člani OS obravnavali osnutek sprememb in dopolnitev Poslovnika Občinskega sveta Občine Škocjan. Poslovnik iz leta 1999 s spremembami v letih 2001 in 2003 je bilo potrebno uskladiti z aktivno zakonodajo. Podan predlog poslovnika je podrobneje obravnavala že Statutarno pravna komisija na svoji seji, tako so člani OS podan predlog potrdili in sprejeli tudi sklep, da se pripravi čistopis Poslovnika Občinskega sveta. Člani OS so nato obravnavali in sprejeli še predlog Pravilnika o plačah in delih plač funkcionarjev Občine Škocjan, članov delovnih teles Občinskega sveta in župana ter nadzornega odbora Občine Škocjan. Nov pravilnik je bilo potrebno sprejeti zaradi novega Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in Odloka o plačah funkcionarjev, ki opredeljuje višino in način plač funkcionarjev. Predlog pravilnika je na svoji 3. seji obravnavala tudi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Sledila je obravnava Letnega programa prodaje in nakupa nepremičnin za leti 2006 in 2007-1. dopolnitev. Izkazana povpraševanja, pobude posameznikov, predlogi in vložene ponudbe, potrebe po kakovostnem in organiziranem urejanju in poseganju v prostor so razlogi, zaradi katerih je bilo potrebno sprejeti dopolnitev programa. Cilj sprejetega letnega programa je omogočiti kvalitetno urejanje prostora in razrešitev preseženega stanja rabe in kultur posameznih parcel. Člani OS so nato obravnavali in sprejeli tudi posamezni program nakupa in prodaje nepremičnin za parcele št. 1992/13, 1992/14, 2016/7 in 3052/5, k. o. Stara vas, in posamezni program prodaje nepremičnine s parc. št. 1988/3, k. o. Stara vas. Dom starejših občanov Novo mesto je na podlagi sklenjene pogodbe o izvajanju storitev pomoči družini na domu v letu 2006 podal predlog za potrditev cen v letu 2007. Predlagane cene so oblikovane na podlagi planskih izhodišč in novega Pravilnika o metodologijah za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev. Samo izvajanje storitve se zaračunava za dejansko opravljene ure neposredne socialne oskrbe upravičencev, vendar največ 120 ur mesečno. Občina subvencionira storitev pomoč družini na domu v višini 51,8 %, vsak oskrbovanec pa mora dodati še 7 za vsako uro opravljene storitve. Pomoč družini na domu je pravica bolne osebe, vendar pa je to izredno draga storitev in se je občani poslužujejo zelo redko in še to samo za nekaj ur ali dni, predvsem da premostijo pridobitev druge oblike varstva. Na osnovi večkratnega povpraševanja staršev v zvezi z načinom in višino obračunavanja plačila oskrbnine vrtca je Vrtec pri OŠ Frana Metelka podal predlog za obračunavanje cene programa v vrtcu glede na starost otroka. Po obravnavi je občinski svet sprejel sklep, da se podan predlog potrdi, in sicer se v kombiniranih oddelkih prvega in drugega starostnega obdobja upošteva cena programa glede na starost otrok. Sprememba se upošteva s prvim dnem naslednjega meseca po otrokovi izpolnjeni starosti treh let, sklep pa začne veljati s 1. aprilom 2007. S strani občinskega gasilskega poveljstva je bila podana pobuda, da se zaradi rasti stroškov prevoza povečajo cene za prevoz pitne vode. Člani OS so predlagani predlog potrdili in sprejeli sklep, da se potrdi cena in višina subvencije Občine Škocjan za prevoz pitne vode, in sicer znaša enkratni prevoz za 5m 3 pitne vode 40, subvencija občine za gospodinjstva v občini, ki nimajo možnost priključitve na javni vodovod, pa 15 oz. 32 za enkratni prevoz količine 4 m 3 vode in subvencija občinskega proračuna v višini 12. Občinski svet je nato obravnaval še Letni program kulture in Letni program športa v Občini Škocjan za leto 2007. Oba programa sta podlaga za izvedbo javnih razpisov, za sofinanciranje izvajanja kulturne oz. športne dejavnosti v občini. Člani OS so se nato seznanili tudi z zapisniki posameznih sej odborov občinskega sveta in sej vaških odborov ter kot zadnjo točko obravnavali še delovno uspešnost delavcev Zdravstvenega doma Novo mesto v letu 2007, pri čemer pa soglasja k izplačilu dodatne delovne uspešnosti delavcev Zdravstvenega doma Novo mesto iz naslova presežka prihodkov od prodaje blaga in storitev na trgu, niso sprejeli. Mateja Robek Zaletelj Nedokončani in novi projekti se bodo nadaljevali v letu 2007 Odbor za finance in investicije je na svoji zadnji seji dne 15. 3. 2007 obravnaval zaključni račun Občine Škocjan za leto 2006. Analiza kaže ustrezno skladnost prihodkov in odhodkov, ki so bili dorečeni z dvema rebalansoma prvotnega proračuna, sprejetega v decembru 2005. Skupni prihodki so bili realizirani v višini 667.724 mio. SIT, kar predstavlja 102 % realizacijo po drugem rebalansu, skupni odhodki pa so bili realizirani v višini 767,023 mio. SIT oziroma 101,6 % glede na drugi rebalans proračuna. Poleg rednih prihodkov Občine Škocjan v letu 2006 so bili vknjiženi naslednji večji transferni prihodki: 159,6 mio. SIT za osnovno šolo, 1,148 mio. SIT za požarne takse, 21,275 mio. SIT za črpališče Jelendol, 2,159 mio. SIT za Rangusovo hišo, 10,916 mio. SIT za GTC Dobruška vas, 26.576 mio. SIT Konstitutivna seja Odbora za zdravstvo in socialne zadeve za projekt EQUAL in skupaj za 2005 in 2006 za Metelkovino 21,082 mio. SIT. Ob rednih dejavnostih Občine Škocjan so bili financirani naslednji večji projekti: dokončanje osnovne šole, vodovod Jelendol, GTC Škocjan ter študije in priprava dokumentacije za Občinski lokacijski načrt. Od večjih predvidenih prihodkov so v letu 2006 izpadli načrtovani kapitalski prihodki iz naslova GTC Dobruška vas, posledično pa predvidena investicija v posodobitev ceste Goriška vas Zagrad Zbure. Razlika med odhodki in prihodki je bila pokrita s kreditom v višini 99,924.263 SIT. Odbor za finance in investicije je po razpravi zaključni račun pozitivno ocenil in ga predlagal Občinskemu svetu Občine Škocjan v sprejem. Predsednik odbora za finance in investicije: Jože Giodani Konec januarja se je na konstitutivni seji sestal Odbor za zdravstvo in socialne zadeve, na kateri je bil za predsednika odbora izvoljen Uroš Kocjan. Najprej je bila na seji obravnavana socialna problematika ge. Veronike Hočevar iz Dobruške vasi. Problematika je bila že pred sejo predstavljena javnosti v nekaterih medijih (Vzajemna, Slovenske novice), zato so člani odbora skušali najti najboljšo možno rešitev v danih razmerah, da se omogoči naši občanki primerne življenjske razmere. Po poročilih predstavnic Župnijske Karitas Jožice Strašek, krajevnega odbora Rdečega križa Gabrijele Kovač je bilo po razpravi sklenjeno, da se v reševanje problematike vključi Center za socialno delo iz Novega mesta, da se na razgovor povabi go. Hočevar in hčerko z namenom predstaviti možne rešitve ter zagotoviti nekaj gramoza za začasno ureditev dovozne poti. Pri točki imenovanja koordinatorice/koordinatorja za enake možnosti spolov v lokalni skupnosti se odbor po razpravi in skladno z določbo 30. člena Zakona o enakih možnostih žensk ni odločil za imenovanje slednje/slednjega. Pri točki Razno so člani odbora predlagali občinskemu svetu, da v svet javnega zavoda Zdravstveni dom Novo mesto imenuje predsednika odbora Uroša Kocjana. Predlog je občinski svet potrdil na dopisni seji, zato se je Uroš Kocjan v začetku marca že udeležil konstitutivne seje sveta zavoda ZD Novo mesto, na katerem je bila izvoljena za predsednico Darinka Smrke kot predstavnica MONM. V nadaljevanju seje zavoda je bila tudi soglasno sprejeta odločitev, da se ponovi razpis za direktorja Zdravstvenega doma Novo mesto zaradi nejasnih razpisnih pogojev in pomanjkanja časa za primerno predstavitev kandidatov in njihovih programov. Presednik odbora za zdravstvo in socialne zadeve: Uroš Kocjan april 2007 - številka 109 Naši koraki

1. seja Odbora za turizem Odbor za turizem se je prvič sestal 22. marca. Obravnaval je sedem točk dnevnega reda. Seznanjeni smo bili s postavitvijo informativne table v središču Škocjana s strani podjetja PRAOKO. To podjetje naj bi tablo izdelalo, postavilo ter za dobo treh let tudi vzdrževalo. Informativni pano bo obojestranski, sestavljen iz načrta kraja oz. občine, kratke statistične predstavitve občine in ostalih pomembnih informacij. Ob straneh panoja pa bodo predstavljena vsa zainteresirana podjeta naše občine. Sledila je točka, na kateri smo določili datum letošnje očiščevalne akcije. Akcija bo 14. aprila na območju cele občine Škocjan. Zatem je beseda tekla o sodelovanju na sejmu Turizem in prosti čas, ki je potekal od 29. 3. do 1. 4. v Ljubljani. Na pobudo Turistične zveze Slovenije smo se odločili za javni natečaj za izbiro najboljših turističnih spominkov občine v letu 2007 in najboljši trije bodo tudi nagrajeni. Natečaj bo odprt do 4. julija. Predsednik odbora za turizem: Jože Kapler Prva seja Statutarno pravne komisije Statutarno pravna komisija se je sestala na 1. seji 27. februarja. Glede na to, da je bila to prva seja po izvolitvi novega občinskega sveta, smo najprej izvolili predsednika, za to funkcijo je bil predlagan in soglasno potrjen Slavko Pungeršič. V nadaljevanju smo obravnavali osnutek dokaj obsežnih sprememb in dopolnitev poslovnika občinskega sveta. Razlogi za predlagane spremembo in dopolnitve so predvsem sledeči. Trenutno veljavni poslovnik občinskega sveta je bil sprejet leta 1999, sledile so manjše spremembe in dopolnitve v letih 2001 in 2003 predvsem glede dopolnitev s spremembami števila odborov in njihovimi nalogami. V tem času pa je prišlo do sprememb zakonodaje na področju lokalne samouprave, sprememb statuta občine v letu 2006 in nekaterih odločb ustavnega sodišča, kar vse narekuje, da je potrebno veljavni poslovnik nujno novelirati in uskladiti. Ob tem pa so predlagane tudi nekatere spremembe in dopolnitve, ki natančneje opredeljujejo postopke pri poteku sej občinskega sveta. Predsednik statutarno pravne komisije: Slavko Pungeršič JAVNI NATEČAJ ZA IZBIRO NAJBOLJŠIH TURISTIČNIH SPOMINKOV OBČINE ŠKOCJAN V LETU 2007 Občina Škocjan razpisuje javni natečaj za izbor najboljšega turističnega spominka Občine Škocjan v letu 2007. 1. Na natečaju lahko sodelujejo samo spominki, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo: naš kraj, kulturno in naravno dediščino ter sodobno ustvarjalnost, turistično dejavnost, so prvič javno predstavljeni. 2. Strokovna komisija bo izbrala tri najboljše spominke in jim podelila naziv»turistični spominek Občine Škocjan leta 2007«. 3. Strokovna komisija bo pri ocenjevanju upoštevala naslednje kriterije: likovno estetsko vrednost, dediščinsko vrednost, identiteto ali razpoznavno vrednost, turistično promocijsko vrednost kraja, produkcijo in trženje. 4. Trije spominki, ki jih bo strokovna komisija najbolje ocenila, bodo prejeli praktične nagrade: prva nagrada: kamniti izdelek Kamnoseštva IKA-UM Kocjan Franci, s. p., druga nagrada: storitve Term Šmarješke Toplice, tretja nagrada: kosilo za dve osebi. 5. Komisija si pridržuje pravico prerazporeditve nagrad. Na natečaj se lahko prijavijo fizične in pravne osebe. Vzorce bo ocenjevala petčlanska strokovna komisija v skladu s pravilnikom. Strokovno komisijo sestavljajo: predstavnik razpisovalca, predstavnik Odbora za turizem, umetnostni zgodovinar, oblikovalec, likovnik. 6. Spominke za natečaj bomo sprejemali na sedežu občine: Občina Škocjan, Škocjan 67, 8275 Škocjan, do vključno 4. junija 2007. 7. Vsakemu vzorcu mora biti priložena kuverta s podatki: ime, priimek, rojstni datum, naslov in telefonska številka avtorja, ime izdelka, kratka opisna predstavitev izdelka, 2 fotografiji spominka v velikosti 15 cm x 10 cm, podpisana izjava, da izdelek še ni v prodaji doma ali v tujini, podpisana izjava, da je spominek avtorsko delo izdelovalca. 8. Nagrajeni spominki ostanejo v arhivu Občine Škocjan. 9. Razglasitev rezultatov natečaja bo javna, hkrati z razstavo vseh spominkov, ki bodo prijavljeni na natečaju. Občina Škocjan si pridružuje pravico, da se posamezna nagrada ne podeli ali se podeljeni naziv odvzame, če se naknadno ugotovi, da avtor ne izpolnjuje vseh pogojev razpisa. 10. Razpisovalec se obvezuje, da bo tri najbolje ocenjene spominke prijavil na natečaj, ki ga razpisuje Združenje spominkarjev Slovenije pri Turistični zvezi Slovenije. Za vse informacije se obrnite na naslov občine, dodatne informacije o javnem natečaju za izbiro najboljših slovenskih turističnih spominkov v letu 2007 pa so vam na voljo tudi na spletnem naslovu www. obcina-skocjan.si v rubriki Aktualno. Naši koraki številka 109 - april 2007

KAJ SE DOGAJA NA OBČINI VODOVOD JELENDOL VABILO Za vodovodni sistem Jelendol je bila najprej v letu 2001 Gorenjih Dolah izdelana vrtina globine 150.5 m ter premera 168 mm in ima izdatnost 3.5 l/s. Ob izdelavi vrtine so bile narejene tudi analize vode, ki so narekovale tudi kasnejše projektiranje črpališča. Ta del nas je stal 39.780,31. Sledila je izdelava projektne dokumentacije za vodovodni sistem DOLE JELENDOL, ki je stala 24.110,78. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja se je v letih 2003 in 2004 pričelo z izgradnjo cevovodov. Zgrajeno je bilo 527 m cevovoda notranjega premera Φ 80 mm in 1121 m cevovoda notranjega premera Φ 100 mm iz litoželeznih cevi, ob trasi vodovoda pa se je položil še električni kabel za napajanje vodohrana v dolžini 1250 m. Strošek cevovodov je znašal 98.318,01. V letu 2006 se je nadaljevalo z izgradnjo sistema, in sicer se je zgradil vodohran Jelendol, kapacitete 100 m3 z vso potrebno strojno in regulacijsko opremo, kar nas je stalo 90.974,21. Z gradnjo se je nadaljevalo jeseni 2006, in sicer z izgradnjo črpalnega jaška in komandnega objekta s pripadajočo strojno in elektro opremo. Ob tem je bilo položenega še 798 m napajalnega kabla od trafo postaje v Gorenjih Dolah pa do črpališča in polaganje optičnega kabla od črpališča pa do trafo postaje v dolžini 1250 m. Sistem je zgrajen do faze, ko je mogoča oskrba dela vasi Jelendol, pridobiti bo potrebno še uporabno dovoljenje, za kar se izvajajo aktivnosti. Zadnji del investicije pa nas bo stal predvidoma 188.621,96. Tako znaša skupna ocenjena vrednost vlaganj v vodovodni sistem Jelendol 441.805,28, od tega smo s strani Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko pridobili 88.782,37 nepovratnih sredstev, ostalo pa je bilo financirano iz proračuna Občine Škocjan, kar predstavlja enoletna investicijska sredstva občine. Ob izvedbi poizkusnega zagona črpalke je bilo ugotovljeno, da električna napetost ne ustreza predpisanim vrednostim. O tem smo obvestili Elektro Ljubljana, d. d., ki je izvedel meritve, ki so potrdile naše ugotovitve, zato so nam zagotovili, da bodo napako odpravili do konca meseca marca. Glede na to predvidevamo, da bomo sistem zagnali v mesecu aprilu. Gospodinjstva iz Jelendola, ki jih je možno priključiti na vodovodno omrežje, smo pozvali, da si uredijo hišne priključke, tako da bodo ob zagonu sistema lahko pričeli uporabljati pitno vodo. Pripravil strokovni sodelavec OU Občine Škocjan: Martin Strašek FANTJE Z VASI prirejamo koncert z naslovom VEČER LJUDSKIH PESMI IN PLESA, ki bo 15. aprila, ob 19.30 v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu. Prijazno vabljeni! Fantje z vasi april 2007 - številka 109 Naši koraki 5

GTC prostor in smisel V Evropi in svetu se načrtovalci prostorskega razvoja že dolga leta trudijo ustvarjati pogoje za dvig bivalne ravni v naseljih in mestih, obenem pa gospodarstvu ponuditi neoviran razvoj. V ta namen so se pričele oblikovati obmestne enote, mesta v malem, kamor se iz mest umikajo gospodarske panoge, se tu kopičijo, širijo in se med seboj povezujejo. Z vnosi trgovske dejavnosti postajajo ta območja vabljiva za širšo populacijo, ponudba obmestnih mest pa zadržuje ljudi v svojem okrilju dobršen del dneva. IN NA PODEŽELJU? Enako. Vendar ne na račun kakovosti bivanja, čemur smo priča v mestih, ki postajajo spalna naselja. Podeželje ohranja svojo prostorsko prvobit, ko se sodobne in velike dejavnosti združujejo v obrobnih conah. Je pa v teh primerih nujno lociranje takšnih skupkov ob obstoječe prometne povezave, s čimer se ohranja bistvo podeželja. AC PRIKLJUČEK V DOBRUŠKI VASI JE IDEALNA LOKACIJA ZA CONO Krajinska zgradba in razpršenost poselitve na območju naše občine ustvarja enkratno sliko prostora, ki ne prenese vnosa velikih gospodarskih zgradb in drugih suhoparnih ali mestno oblikovanih objektov. Vendar pa je potreba po gospodarskem razvoju prisotna tudi tu. Imamo avtocesto s svojim priključkom in veliko prostora ob njem. Kopičenje gospodarstva na tem območju ohranja podeželje v zaledju, istočasno pa nas postavlja ob bok velikim. Smo zraven. OBČINSKI LOKACIJSKI NAČRT V suhoparnem uradniškem jeziku se mu reče kar OLN, je pa potreben za podrobnejše načrtovanje vsake prostorske ureditve. Določa lokacijske pogoje za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja zlasti glede namena, lege, funkcije, velikosti in oblikovanja objektov, določijo pa se tudi prostorski ukrepi po veljavni prostorski zakonodaji. Vsako zadrževanje sprejema občinskega lokacijskega načrta pomeni trenutno blokiranje načrtovanja in izvedbe slehernega prostorskega elementa v območju tako cestnih povezav s križišči in priključki, komunalnih vodov in naprav kakor tudi objektov v coni. Za naš gospodarsko tehnološki center je občinski lokacijski načrt pripravljen in neposredno pred sprejemom. IN ČEMU BO VSE SKUPAJ PODOBNO? V coni bodo objekti, namenjeni proizvodni, skladiščni, trgovski, poslovni, servisni in storitveni dejavnosti. Pretežni del območja je namenjen gradnji objektov gospodarsko tehnološkega centra, le manjši del na severni strani se zaradi slabe nosilnosti tal in težke dostopnosti predvidi kot zelena površina. V območju bo locirana tudi centralna čistilna naprava, ki bo sprva služila potrebam novega gospodarsko tehnološkega centra, kasneje pa se predvideva nadgradnja za potrebe celotne občine Škocjan. Zemljišče, namenjeno čistilni napravi, je dovolj veliko za kasnejše dograditve, kar bi omogočilo tudi priključitev občine Šentjernej. Ker končni investitorji objektov v fazi priprave OLN še niso znani, je bilo potrebno prostorsko zasnovo pripraviti tako, da bo omogočala čim večjo fleksibilnost. Območje je razdeljeno na več funkcionalnih enot. Vsaka funkcionalna enota, ki je namenjena gradnji objektov gospodarsko tehnološkega centra, lahko predstavlja zaključeno celoto, namenjeno enemu investitorju, ali pa jo je možno razdeliti na manjše gradbene parcele. Glede na opravljene analize trga je treba predvideti različne velikosti parcel, od 2.500 m 2 do 10.000 m 2. OLN predvideva raster parcelacije tako, da bo ponudba parcel raznolika, zasnova območja pa kar najbolj racionalna. To pomeni, da je treba predvideti kvalitetno napajanje celotnega območja s čim manjšo dolžino cest in komunalne infrastrukture. Lega objektov bo določena z regulacijskimi črtami in odmiki od parcelnih mej, tlorisna velikost znotraj posamezne gradbene parcele bo omejena s predpisano največjo izrabo zemljišča. Prav tako bo določen tudi največji višinski gabarit objektov. Zemljišča ob regionalni cesti so namenjena postavitvi nekoliko višjih stavb, višine do 16 m, s pretežno trgovsko, storitveno in pisarniško namembnostjo. Stavbe v večjem, osrednjem delu območja, bodo nekoliko nižje, visoke do 12 m, njihova namembnost bo predvsem proizvodna, skladiščna in trgovska. V CONI TUDI MANJŠI OBJEKTI Na vzhodnem robu je predvidena postavitev manjših stavb, namenjenih manjšim podjetjem. V njih je možna tudi ureditev stanovanja, vendar le kot dopolnilna de Naši koraki številka 109 - april 2007

javnost v sicer proizvodnem, skladiščnem ali trgovskem objektu. Na preglednem načrtu so na tem območju prikazane manjše parcele, kar pa ne pomeni, da jih ni mogoče združevati. Pogoji pozidave na tem delu območja jasno predpisujejo gabarite objektov, lege in smeri ter morebitne pomožne objekte. Zainteresirani investitorji se bodo tako morali podrediti predpisanim prostorskim zahtevam, nikakor pa ne bo mogoča stihijska pozidava, odprte deponije ali celo ohranitev obstoječih nelegalnih zgradb. KRAJINSKA SLIKA Kot vsaka nova pozidava bo tudi Gospodarsko tehnološki center Škocjan spremenil podobo krajine. Da bo ureditveno območje pravilno umeščeno v prostor, so na njegovih robovih in ob vstopnih točkah v cono predvidene zelene ureditve. Zunanji robovi se bodo zasadili s skupinami in nesklenjenimi linijami avtohtonih dreves, ki jih srečujemo na obrobju Krakovskega gozda, na notranjih zelenih robovih parcel in prostorih ob cestah pa bo šlo za»urbano«zasaditev parkovnih dreves in grmovnic. Tako bo zunanji rob območja vizualno neagresivno prehajal v širši prostor, znotraj pa bodo ureditve podrejene novi vsebini in ji bodo dajale prijaznejši videz. PROMETNA UREDITEV Območje se prometno navezuje na sistem obstoječih cest. Regionalna cesta, ki poteka po jugovzhodni strani, in navezava na avtocesto zagotavljata dobro povezanost s širšo okolico. Uvoz v severni del cone bo preko obstoječega štirikrakega križišča pri izvozu z avtoceste. Občinski lokacijski načrt predvideva rezervat za možno izvedbo rondoja na tem mestu v kasnejši fazi. Napajalna cesta za severni del območja se bo navezala na rekonstruirano vzdrževalno cesto, ki poteka vzporedno z avtocesto proti severu. Križišče regionalne in lokalne ceste za Hudenje se bo uredilo kot krožišče, ki predstavlja glavni vhod v cono. Lokalna cesta proti naselju Hudenje je tako glavna napajalna cesta območja, saj neposredni uvozi na parcele z regionalne ceste niso predvideni. Uvozi na parcele bodo urejeni ali neposredno z lokalne ceste ali preko napajalnih cest, ki se zaključijo s krožišči. Do stanovanjskih hiš v območju nekdanjega mlina se predvidi nova napajalna cesta. KOMUNALNO_ENERGETSKA UREDITEV V trasah cest ali ob njih je predvidena komunalna in energetska infrastruktura. Območje bo opremljeno s kanalizacijo za odpadne vode, ki se bo stekala v čistilno napravo v območju cone. Predvidena je tudi kanalizacija za padavinske vode, ki se bo preko predvidenih zadrževalnikov meteorne vode stekala v bližnje odprte jarke ali v vodotok Mlako. Vodovod bo sprva priključen na obstoječe vodovodno omrežje v Dobravi, po rekonstrukciji vodovodnega omrežja v Škocjanu pa se bo priključil nanj. Območje bo opremljeno tudi z vodovodnim sistemom za tehnološko vodo. Črpanje talne vode je v ta namen predvideno v bližini čistilne naprave. Za ogrevanje in za potrebe tehnologije je predvideno plinovodno omrežje, ki se bo navezalo na obstoječ visokotlačni plinovod, ki poteka vzhodno od cone. Pred vstopom v cono je predvidena pretvorna plinska postaja. Električno omrežje se bo navezalo na obstoječo transformatorsko postajo, ki se nahaja ob predvidenem rondoju. V sami coni pa sta poleg transformatorske posta je v območju Strešnik predvideni še dve novi transformatorski postaji. Omočje GTC Škocjan bo opremljeno tudi s sodobnim telekomunikacijskim omrežjem. Komunalno energetska ter prometna ureditev se bosta izvajali postopoma, smiselno glede na dinamiko izvajanja predvidenih objektov v coni. BO ŠKOCJAN UMAZAN? Nikakor. Občinski lokacijski načrt obravnava vpliv predvidenih objektov na okolje v času gradnje in po njej ter potrebne ukrepe za zmanjšanje teh vplivov. Ob upoštevanju ukrepov, ki jih predvideva občinski lokacijski načrt, bo vpliv obravnavanih objektov in predvidenih posegov na okolje zanemarljiv. Škocjan bo s svojo značilno prostorsko sliko, pestrostjo krajinskih elementov in zanimivih pogledov ostal to, kar je. Tudi v prihodnje bo tu prihodnje prijetno bivanje v objemu nenačetih gričev in zavitih dolin, obiskovalcem pa bo ponujen oddih v prepletu številnih samosvojih ambientov, ki so tu tako enkratni. Roman Stopar, krajinski arhitekt Postni čas je zelo primeren, da se ljudje nekoliko ustavimo in pogledamo okoli sebe in okolje, v katerem živimo. Narava nas kliče, da jo očistimo in ji omogočimo zaživet. Otroci Dolnje Stare vasi so se samoiniciativno zbrali in organizirali očiščevalno akcijo v vasi. Pobrane smeti so odložili v kontejnerje. Po končanem delu so se vsi posladkali s čokolado, le peščica pogumnih pa je stopila pred fotografski objektiv. Martina Hočevar Naši koraki - glasilo Občine Škocjan - je do konca leta 2004 izhajalo kot Poročevalec občine Škocjan. Izhaja v nakladi 1130 izvodov. Glavni in odgovorni urednik: Andrej Zgonc. Uredniški odbor: Irena Hočevar, Janja Strašek, Anica Tramte, Jelka Tršinar. Sodelavci občinske uprave. Jezikovni pregled: Marinka Cerinšek. Tehnični sodelavec: Marjan Cerinšek. Naslov uredništva: Naši koraki, Občina Škocjan, Škocjan 67, 8275 Škocjan. Elektronski naslov: info@obcina-skocjan.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Publikacija je brezplačna. Oblikovanje in prelom: Špes, grafični studio, Novo mesto. Tisk: Tiskarstvo Opara. Naši koraki - glasilo Občine Škocjan - je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1731. Prispevke za naslednjo številko zbiramo do 20. v mesecu. april 2007 - številka 109 Naši koraki 7

Policija svetuje Policisti Policijske uprave Novo mesto so v času od 9. 3. do 11. 3. predstavili delo policije na 12. Gregorjevem sejmu, ki ga je organiziralo podjetje KZ Krka na Grabnu v Novem mestu. Policisti so v šotoru na mizi razstavili neprebojni jopič, neprebojno čelado, ščit Predstavitev policije na Gregorjevem sejmu nike za kolena in komolce, laserski merilec hitrosti, alkotest Stinger, sredstvo za prisilno ustavljanje vozil in še nekaj druge opreme, ki jo policisti potrebujejo in uporabljajo pri svojem delu. Obiskovalcem so predstavili preventivno gradivo in jim delili razne letake, zgibanke in brošure s preventivnimi nasveti. Predstavili so jim delo in naloge policista, policista vodnika službenega psa in delo pripadnika posebne policijske enote PU Novo mesto. Veliko zanimanje obiskovalcev za delo policije, saj si je že tradicionalno prireditev ogledalo več tisoč obiskovalcev, je prav gotovo pokazatelj, da so policisti dobro predstavili aktivnosti policije in z nasveti marsikomu pripomogli k boljši osveščenosti obiskovalcev pri varovanju svojega premoženja. Skupaj za varnost, Vaša Policija VABILO NA OČIŠČEVALNO AKCIJO Že četrto leto Občina Škocjan na pobudo Odbora za turizem organizira očiščevalno akcijo, ki bo potekala v soboto, 14. aprila 2007, od 8. ure dalje. Vabimo vse občane, ki vam ni vseeno, v kakšnem okolju živite, da se pridružite akciji in pomagate očistiti svoj kraj oz. svojo vas. Za vse udeležence bo organizirana malica. Po posameznih vaseh smo določili koordinatorje, tako kot pretekla leta in se z njimi natančneje dogovorili o poteku očiščevalne akcije. Prosimo vas, da odpadke zbirate ločeno, uporabite ekološke otoke. Vreče z ostalimi odpadki dobro zaprite in odložite ob kontejnerje za smeti, odpeljani bodo z rednim odvozom; prav tako tudi železo in večje kosovne odpadke zberite na običajnem mestu, ki naj bo dostopno in vidno. Nevarni odpadki iz gospodinjstev se odvažajo 5. oktobra 2007, zbirno mesto je pri gasilskem domu v Škocjanu. Vljudno vabljeni! Obisk sindikata kmetov Slovenije v Franciji Člani Sindikata kmetov Slovenije so se na povabilo organizacije FNSEA Sindikata francoskih kmetov udeležili štiridnevnega izobraževanja o njihovi organiziranosti, načinih delovanja ter o sodelovanju z vladnimi in nevladnimi institucijami v Franciji in Evropski uniji. V sklopu obiska so se udeležili tudi 61. kongresa FNSEA, na katerem je sodelovalo 1500 predstavnikov regionalnih odborov njihovega sindikata. Spoznavanje francoskega sindikata bo slovenskim sindikalistom pripomoglo k boljšemu zastopanju interesa kmetov do vlade. Nujno je namreč, da bodo morali slovenski kmetje uporabiti znanje in izkusšnje francoskih kmetov pri uveljavljanju svojih interesov. To so predvsem zniževanje stroškov pri nabavi repromateriala ter organizirana prodaja domačih pridelkov. Visoki predstavniki sindikatov so se dogovorili o še tesnejšem sodelovanju, tudi na prakticčnih primerih. Roman Žveglič, predsednik Naši koraki številka 109 - april 2007

Šmihelska c. 14, 8000 Novo mesto tel: 07/373 05 70, fax. 07/373 05 90 www.kmetijskizavod-nm.si Napoved za odmero dohodnine za leto 2006 V teh dneh zavezanci za dohodnino prejemate predizpolnjene napovedi za odmero dohodnine za leto 2006. Davčna uprava RS je podatke na podlagi uradnih evidenc, podatkov o dohodkih in vzdrževanih družinskih članih že vpisala. Kljub vsemu pa je smotrno že vpisane podatke preveriti in napačne popraviti, vpisati morebitne podatke za znižanje davčne osnove in olajšave za različne namene. Članek v pretežnem delu obravnava področje kmetijske in gozdarske dejavnosti. Oddaja davčne napovedi Davčni zavezanec mora podpisano napoved davčemu organu vrniti najkasneje do 30. aprila 2007. Zavezanec, ki v nasprotju z zakonom ne bo vložil davčne napovedi, bo za prekršek kaznovan z globo 200 evrov. Zavezanci lahko vložijo napoved za odmero dohodnine osebno pri pristojnem uradu oziroma izpostavi davčnega urada ali pri krajevnih uradih, ki so organizirani kot notranje organizacijske enote ali kot način dela upravnih enot in opravljajo naloge enotnih vstopnih točk. Napoved se lahko pošlje tudi po pošti (s pripisom: Napoved za odmero dohodnine ). Vsaka napoved mora biti poslana posamično. Napoved pa se lahko vloži tudi prek sistema edavki na spletni naslov: http://edavki. durs.si/. Podatki o katastrskem dohodku Podatke o višini katastrskega dohodka davčni organ pridobi na podlagi podatkov, ki se o lastnikih, zakupnikih in uporabnikih zemljišč na podlagi drugih naslovov uporabe vodijo v zemljiški knjigi in zemljiškem katastru ali evidencah davčne uprave. Katastrski dohodek se posameznemu zavezancu pripiše za zemljišča, ki jih ima pravico uporabljati. Davčna uprava bo vsem zavezancem, ki so imeli v letu 2006 dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (katastrski dohodek, plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike, ) poslala obvestila o višini katastrskega dohodka in drugih dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2006. Podatek o katastrskem dohodku bo že zmanjšan za katastrski dohodek zemljišč, za katera so bile za leto 2006 priznane oprostitve. Enak podatek o katastrskem dohodku bo vpisan tudi v predizpolnjenem obrazcu napovedi za odmero dohodnine. Podatki o drugih dohodkih v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti Kot dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se štejejo tudi drugi dohodki, ki so zlasti plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike, dotacije, donacije, denarne pomoči zaradi naravne ali druge nesreče na podlagi posebnih predpisov in druga plačila iz naslova državnih pomoči, izplačana v povezavi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo. Izjema od navedenega so plačila za okoljske programe (SKOP), ki so oproščena plačila dohodnine in zato se teh dohodkov ne napoveduje. Pri obdavčljivih plačilih iz naslova ukrepov kmetijske politike, ki niso v zvezi z dolgoročnimi vlaganji, se v letu 2006 v davčno osnovo všteva 50 % plačil. Ti dohodki se ne glede na to, kateremu članu gospodinjstva so izplačani, pripišejo posameznemu zavezancu, članu gospodinjstva, ki ima pravico uporabljati zemljišča, v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev v gospodinjstvu. Opozorilo! Glede na do sedaj izdane predizpolnjene napovedi je davčna uprava skladno z zakonom zgoraj navedene dohodke, ki jih je prejel nosilec kmetijskega gospodarstva, avtomatsko pripisala vsem osebam, ki imajo pravico uporabljati zemljišča in isti stalni oziroma začasni naslov prebivališča kot nosilec kmetijskega gospodarstva. Priporočilo oz. možnost! Oseba, ki ni član istega gospodinjstva kot prejemnik dohodka, lahko v predizpolnjeni napovedi navedeni dohodek prečrta, ustrezno pa ga morajo popraviti tudi ostali zavezanci, da bo dohodek v celoti napovedan. Podatki o prispevkih V predizpolnjeni dohodninski napovedi bodo posameznemu zavezancu navedeni tudi prispevki, ki so mu v letu 2006 bili obračunani v zvezi z opravljanjem kmetijske dejavnosti, prav tako znesek odmerjene pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest. Navedena zneska znižujeta letno davčno osnovo za odmero dohodnine. Uveljavljanje znižanja katastrskega dohodka zaradi naravnih nesreč, požara ali drugih izrednih dogodkov Znižanje katastrskega dohodka lahko uveljavljate, če je bila v preteklem letu pridelava na zemljiščih v vaši uporabi manjša zaradi naravnih nesreč, požara ali drugih izrednih dogodkov, ki jih ni bilo mogoče preprečiti. V primeru, ko je škodo ocenila komisija za oceno škode po naravnih nesrečah, ni potrebno prilagati dokumentov o oceni škode, v napovedi le obkrožite besedo»da«. Če je škodo ocenil cenilec, priložite njegovo cenitev in v napovedi obkrožite besedo»da«. Uveljavljanje olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost V primeru investiranja in kadar je mogoče z računi dokazati vlaganja v osnovno kmetijsko ali osnovno gozdarsko dejavnost v okviru gospodinjstva, se v letu investiranja prizna olajšava v višini 20 % vloženih sredstev. Vlaganja, za katera se lahko prizna olajšava za investiranje, so naslednja: nakup zemljišč, nakup živali za osnovno čredo, nakup, izgradnjo ali posodobitev kmetijskih gospodarskih objektov, ki služijo za opravljanje osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, vključno z vlaganji v trajne nasade, nakup kmetijske in gozdarske mehanizacije, nakup druge opreme za opravljanje osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti razen nakupa osebnega motornega vozila. Olajšava se prizna posameznemu zavezancu, članu gospodinjstva, ki ima pravico uporabljati zemljišča v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev v gospodinjstvu. Olajšava se uveljavlja na predpisanem obrazcu vloge, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 122/05. Obrazec je možno dobiti tudi na vseh davčnih uradih in izpostavah. Vlogo priložite k napovedi za odmero dohodnine in v napovedi obkrožite besedo»da«. Na vlogi je potrebno navesti vlaganja in zavezance v gospodinjstvu, ki se jim olajšava pripiše, in priložiti kopije dokazil (računov), na podlagi katerih se uveljavlja olajšavo. Izvirnike dokazil mora zavezanec hraniti najmanj pet let po poteku leta, za katero veljajo. Damijan VRTIN KGZS Zavod Novo mesto april 2007 - številka 109 Naši koraki 9

Razpisi za obrtnike in podjetnike Slovenski podjetniški sklad namerava v prihodnjih mesecih objaviti razpise za različne finančne vzpodbude za investicijske in razvojno tehnološke projekte. Prvi razpisi bodo objavljeni že ta mesec. Obrtnikom priporočamo, naj vsak dan spremljajo spletno stran sklada, saj je za razpise pričakovati veliko zanimanje! Ste tudi letos inovativni? Slovenija vas potrebuje in Sejalec 2007 vas čaka! Preprosta predprijava. Celoletna brezplačna promocija za VSE prijavitelje. Obiski finalistov. Nagrade za zmagovalce v protivrednosti več kot 4000 EUR. Ena kategorija. Napeto do razglasitve... Za obrtnike in podjetnike je pomemben podatek, da lahko prve razpise za pridobitev investicijskih kreditov in garancij pričakujejo že ta in prihodnji mesec. Celotno razpisno dokumentacijo bo sklad objavil na svojih spletnih straneh: http://www. podjetniskisklad.si/razpisi.htm. (Vir: Obrtnik, marec 07) Najbolj zanimiv med razpisi bo vsekakor razpis za nepovratna sredstva (subvencije za nakup nove tehnološke opreme). Ta razpis bo objavljen predvidoma v maju, vendar svetujem obrtnikom, naj spremljajo navedeno internetno stran, ker bo za ta razpis zanimanje zelo veliko. Predvideva se, da bo s tem razpisom sklad izbranim podjetnikom financiral tudi do 50% vrednosti nakupa tehnološke opreme. Povzel: Andrej Zgonc Slovenska turistična organizacija objavlja razpis SEJALEC 2007, v okviru katerega podeljuje priznanja za ustvarjalne in inovativne dosežke v turizmu, ki prispevajo k večji prepoznavnosti turistične ponudbe Slovenije. Vabljeni! Potek razpisa: 20.5. zadnji dan za oddajo predprijav 15.6. obvestilo o izbiri finalistov na osnovi izbire predprijav, ki ga opravijo člani komisije, pričetek zbiranja končnih prijav (lahko jih oddajo le finalisti) 1.9. rok za oddajo končnih prijav pričetek obiskov finalistov november končani obiski finalistov december razglasitev sejalcev 2007 Več informacij: www.slovenia.info/sejalec sejalec@slovenia.info Razvoj podjetništva na Dolenjskem je prvi cilj in razlog, s katerim je bil Razvojni center Novo mesto, d. o. o., ustanovljen. Dejavnost RC Novo mesto, d. o. o., je usmerjena k razvoju mikro, malih in srednje velikih podjetij in podjetnikov. Vizija RC Novo mesto, d. o. o., na tem področju delovanja je, da postane RC Novo mesto, d. o. o., center, kjer dobi podjetnik vse storitve za začetek poslovanja, delujoča podjetja pa storitve, ki jih potrebujejo pri poslovanju in rasti (one stop shop). RC Novo mesto, d. o. o., izvaja naslednje programe, namenjene mikro, malim in srednje velikim podjetjem in podjetnikom (MSP): - Garancijska shema za Dolenjsko, - Mikrokrediti za samozaposlene in nova delovna mesta, - Štipendijske shema za Dolenjsko, - Program vavčerskega svetovanja, - Informiranje, - Organizacija izobraževanj, delavnic in prenosa dobrih praks, - Splošno podjetniško svetovanje, - Priprava poslovnih načrtov in presoja podjetniških zamisli, - Spodbujanje inovativnosti v podjetništvu, - Povezovanje (grozdenje) podjetij s skupnim razvojnim programom, - Priprava vlog za kandidiranje MSP na razpise ministrstev, pomoč pri pripravi vlog, svetovanje, - Izvajanje projekta Vse na enem mestu (VEM), - Razvoj obstoječih in priprava novih podjetniških programov, - Informacijska točka EUROPE DIRECT. Na področju regionalnega razvoja izvaja RC Novo mesto, d. o. o., naloge, ki jih opredeljuje Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, in naloge, ki jih izvajajo regionalne razvojne agencije v javnem interesu. RC Novo mesto, d. o. o., kot regionalna razvojna agencija je stičišče različnih informacij, idej, programov, pobud in mesto, kjer se rojevajo razvojna partnerstva in zavezništva (infotočka in povezovalec) in se pripravljajo regijski razvojni programi, ki kandidirajo za državna in evropska razvojna sredstva in jih RC Novo mesto, d. o. o., tudi izvaja. RC Novo mesto, d. o. o., je sooblikoval, pripravil ter izvaja naslednje regionalne in čezmejne programe oz. projekte: - Regionalni razvojni program za Jugovzhodno Slovenijo za obdobje 2002 do 2006 (RRP), - Regionalni razvojni program za Jugovzhodno Slovenijo za obdobje 2007 do 2013, - Programe izvedbenih delov RRP za leta 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007-2009, - Program javne regionalne infrastrukture za leto 2006, 10 Naši koraki številka 109 - april 2007

Rak je kronična bolezen genoma (Nadaljevanje iz prejšnje številke.) Vpliv prehranskih dejavnikov na razvoj rakaste bolezni, njen potek in zdravljenje obravnava veda prehranska onkologija. Način prehranjevanja lahko odločilno vpliva na razvoj rakavih obolenj (Simčič, 2006). Obstaja močna povezava med pogostimi oblikami raka in življenjskim stilom (prehrana, telesna aktivnost, kajenje, alkohol, stres ), kar nakazuje možnosti primarne preventive raka. Klasični primer interakcije geni-okolje je DEBELOST, ki je v močni povezavi z nekaterimi oblikami raka. PRIBLIŽNO TRETJINA VSEH ONKOLOŠKIH OBOLENJ JE NEPOSREDNO POVEZANIH Z NAČINOM PREHRANJEVANJA Intenzivne raziskave potekajo v smeri natančnejšega določanja pomena mikrohranil v naši prehrani (vitamini, minerali, rastlinske sekundarne snovi ). V praksi se izkaže, da lahko snov, ki velja za toksično, postane v nekaterih primerih zdravju koristna in žal tudi obratno. Učinek aktivne snovi je predvsem odvisen od zaužite količine. (Paracelsus) OBJEKTIVNO DOLOČANJE DEJANSKEGA UČINKA AKTIVNIH SNOVI V HRANI NA POTEK KANCEROGENEZE Živila so zelo kompleksne zmesi različnih kemijskih sestavin. Večina teh je glede kancerogenosti nevtralnih, nekatere imajo kancerogen učinek, druge pa lahko delujejo antikancerogeno. Zelo pogosto so vse te snovi prisotne v istem živilu. 1. PRIMER KAVA: Kofein lahko povzroči poškodbo na dednini, prav tako ima ta vsakodnevna pijača tudi mutagene snovi- metilglioksal ter še 20 ostalih kancerogenih snovi. Hkrati pa kava vsebuje veliko antioksidantov (fenolne spojine, klorogenska kislina ), ki preprečujejo, da bi oksidacijski produkti in prosti radikali poškodovali dednino. 2. PRIMER RDEČE VINO: Etanol v vinu sam običajno ni mutagen, vendar deluje kot ko-kancerogen, ker povečuje genotoksičnost ostalih substanc. Acetaldehid, ki v našem telesu nastaja iz etanola, pogosto reagira z DNA. Rdeče vino hkrati vsebuje večje količine fenolnih spojin, ki kot antioksidanti preprečujejo oksidativne sprememebe (Szyfter in Gawecki, 2006). - Turistična cona po SOPS-u Po Kolpi in Gorjancih - Po Kupi i Žumberku, - Priprava regionalne zasnove prostorskega razvoja Jugovzhodne Slovenije (RZPR), - Priprava majhnih infrastrukturnih obmejnih projektov, - Priprava projektov opremljanja poslovnih con in razvoja turistične infrastrukture, s katerimi so posamezni prijavitelji sodelovali na razpisih Evropskega sklada za regionalni razvoj, - Projekt vzpostavitve podpornega okolja za podjetništvo (Podpora MSP), ki je podprt s sredstvi Interrega IIIA, - Projekt Razvoj podjetništva na podeželju v okviru Donacijske sheme za pripravo projektnih predlogov na slovensko-hrvaškem obmejnem območju, - Izvaja Eko projekt na obeh straneh meje ob reki Kolpi in se sofinancira s sredstvi Interreg IIIA, - Sodeluje v projektu SLOHRA ZONET, ki je sofinanciran s sredstvi Interreg IIIA, - Izdelal je skupni programski dokument o čezmejnem sodelovanju z Republiko Hrvaško, - Vodil pripravo regionalne zasnove prostorskega razvoja JV Slovenije, - Izvaja partnerske aktivnosti v čezmejnem projektu SLO-HR-RA, - Pripravlja celovit projekt Gospodarsko središče JV Slovenije in sodeluje v različnih projektih kot partner. Cilji Razvojnega centra Novo mesto,d. o. o., so vzpostavljati podporno okolje za podjetnike, mesto za povezovanje razvojnih partnerjev in vzpostaviti učinkovito mrežo zunanjih sodelavcev ter svetovalcev za zagotavljanje usposobljenih kadrov širokega profila, ki bodo uresničevali pričakovanja in zastavljene cilje v RRP za JV Slovenijo. Razvojni center Novo mesto, d. o. o. Ljubljanska cesta 26 8000 Novo mesto Tel.: 07/ 33 72 980 Fax: 07/ 33 72 981 e-pošta: razvojni.center.nm@siol.net KANCEROGENE SNOVI V PREHRANI Naravno prisotne, ki jih najdemo v rastlinah (hidrazin v gobah, safrol v začimbah, estragol v baziliki ). Snovi, ki pridejo v živilo iz onesnaženega okolja ali med predelavo in skladiščenjem (težke kovine, pesticidi ). Med skladiščenjem oreščkov oreh, ob prisotnosti sojev plesni prihaja do nastanka mikotoksinov. Aflatoksini, nekateri aditivi; nitriti in nitrati, karamel, etanol. Pri tehnoloških procesih z uporabo višjih temperatur nastajajo spojine s kancerogenim učinkom. Policiklični aromatski ogljikovodiki nastajajo pri pečenju na žaru ob direktnem stiku z grelno površino, heterocilkični amini so rezultat pirolize pri termični obdelavi živil z visoko vsebnostjo beljakovin (meso, ribe), nitrozamini pa nastajajo v suhomesnatih izdelkih in v fermentiranih zelenjavnih izdelkih, ki so v osnovi vsebovali večje količine nitratov in nitritov. (Kaiser, 2000). UŽIVANJE MAŠČOB V POVEZAVI Z RAKOM Možni dejavniki, ki povečajo pojav obolenja pri prekomernem uživanju maščob, so: - Produkcija reaktivnih kisikovih spojin-oksidacija lipidov (Marnett, 2002). - Vpliv na sintezo DNA (Szyfter in Gawecki, 2006). - Sprememba hormonskega mehanizma. Poskusi na živalih so pokazali, da manjši vnos maščob in omejen vnos energije bistveno zmanjšajo verjetnost pojavljanja rakavih obolenj. april 2007 - številka 109 Naši koraki 11

VPLIV RAZLIČNIH VRST MAŠČOB NA TELESNO TEŽO TER NA NASTANEK BOLEZNI SODOBNEGA ČASA Študije so potrdile, da najbolj škodujejo nasičene in transnenasičene maščobne kisline. TNMK nastajajo pri cvrenju v olju ali pri izdelavi margarine, najdemo jo tudi v: slanih industrijskih prigrizkih, krekerjih, piškotih... TNMK zmanjšujejo delež HDL holesterola in povečujejo delež LDL holesterola in so v povezavi z večjim tveganjem za nastanek raka na dojki in prostati (Astrog 2005). Prehrana z veliko celokupnih maščob je lahko tveganje za nastanek raka na pljučih, črevesju, dojkah in prostati. Vzrok za ta pojav je lahko v energijsko gosti hrani z veliko nasičenih maščob (Carroll, 1986). PRIPRAVA MESA V POVEZAVI Z RAKOM Pred kulinarično pripravo je treba meso pravilno odbrati in pripraviti (zorenje, odstraniti odvečno maščobo). Za zdravje je pravilna priprava mesa enako pomembna kot sestava mesa. Pri previsokih temperaturah krepko nad 100 C in pri dolgotrajnih postopkih priprave v mesu nastajajo škodljive, toksične snovi. Epidemiološke raziskave so pokazale, da rdeče meso, konzervirano in/ ali pečeno na žaru, lahko predstavlja večje tveganje za nastenek raka na želodcu, debelem črevesju, danki in prostati, kot kuhano meso ali druge vrste svežega mesa, denimo ribje in perutninsko. Policiklični aromatski ogljikovodiki in heterociklični amini, ki nastanejo pri pečenju mesa, pri visokih temperaturah, so kancerogene snovi (Larsson in sod., 2006). Obstaja pa verjetnost, da gre za sinergistično delovanje maščob v mesu in heterocikličnih aminov. Naslednjič: Probiotiki v prehrani (Kateri jogurt naj jem, da bom imel boljšo imunsko odpornost?). Janja Strašek Lepota las ogledalo duše Lasje imajo pomembno vlogo pri izkazovanju razlik med različnimi rasami, kulturami in statusi. Predstavljajo osebnost in odsevajo notranjost človeka. Biološko gledano je njihova vloga v tem, da zrak, ki se zadržuje med lasmi, ogreva glavo. Še veliko pomembnejši pa je socialno-psihološki vidik, ki je prisoten skozi vsa zgodovinska obdobja. Zakonitosti lepega so se menjavale v odvisnosti od značilnosti obdobja. V srednjem veku so npr. dolgi, razpuščeni lasje veljali za znak čarovništva (čarovnice naj bi s česanjem priklicale burjo). Tudi v današnjih časih se veliko pozornosti posveča lasem, njihovi negi in videzu. Najpomembnejše sestavine las so beljakovine (keratin), ki jih je več kot 90 %, in voda. Anatomsko se las deli na steblo in korenino. Lasno steblo ima tri plasti. Notranja plast se imenuje sredica ali medula, srednja plast je skorja in zunanja plast vrhnjica ali kutikula. Sredica je sestavljena iz celic, ki še niso popolnoma poroženele. Skorja je iz poroženelih celic, ki predstavljajo okrog 90 odstotkov teže lasu. V celicah skorje je pigment, ki daje lasem barvo. Evmelanin (črno-rjava barva) in fevmelanin (rumeno-rdeča barva). Od razmerja med tema pigmentoma je odvisna barva las. Kutikulo sestavlja od 6 do 8 slojev celic. Spominjajo na luske in potekajo od korenine proti konici lasu. Lasni mešiček je cevaste oblike, iz katere raste dlaka oziroma las. Na dnu mešička je las priraščen in odebeljen v lasno čebulico. Sestavljena je iz celic, ki z delitvijo tvorijo las. Čebulica ima zelo občutljiv imunski sistem in prav porušenje teh procesov je verjetno eden od vzrokov za krožno izpadanje las (alopecia areata). V spodnjem delu se k čebulici stiska lasna brbončica ali papila, v kateri so krvne žilice. Lasnega mešička se dotikajo žleze lojnice (2 do 3), znojna žleza in mišica naježevalka. Osnovna naloga lojnice je mazanje lasu z maščobo. Na koži se naredi emulzijska zaščitna prevleka iz maščobe, vode in beljakovin. Njen ph je 4,5 do 6,5. Sestavljena je iz mrtvih celic epidermisa (vrhnji sloj kože) in izločka žlez lojnic in znojnic. Preprečuje razmnoževanje mikroorganizmov na površini kože. Prav tako preprečuje, da bi se koža razmočila, saj vodo odbija (deluje hidrofobno) in kožo ščiti pred čezmerno izsušitvijo. Ščiti nas tudi pred ultravijoličnimi žarki. Življenjsko dobo lasu lahko opišemo s tremi fazami. Stopnja rasti (anagena stopnja), prehodna stopnja (katagena stopnja) in stopnja mirovanja (telogena stopnja). Las zraste povprečno 1cm na mesec. Anageno obdobje je najdaljše (3-6 let), katagena faza traja nekaj tednov, telogena faza pa približno štiri mesece. Ko las izpade, ga nadomesti nov. S staranjem se spremeni dolžina posameznih faz, zmanjša se število delujočih foliklov in sestava lasu (lasje postajajo tanjši, bolj krhki...). Normalno izpade do 100 las dnevno. Povečano izpadanje je odraz porušenega razmerja med fazami rasti las. Vzrokov za to je veliko. Pomembnejši med njimi so prebolele bolezni, psihološki stresi, obsevanja, jemanje nekaterih zdravil, dolgotrajno dojenje «Moška plešavost«pa je dedno pogojena in jo povezujemo z moškimi spolnimi hormoni (androgeni). Androgensko odvisni predeli so čelo, teme in zatilnik. Lasni mešički, ki so nižje od zatilnika, niso androgensko odvisni. Poznamo več vrst las (suhi, mastni, mešani, tanki, debeli...), kar pa lahko resnično dobro ocenimo samo s pregledom lasišča z mikrokamero ali mikroskopskim pregledom lasu. Če poznamo tip las, lahko izberemo primerno nego za svoje lase. K njej spada umivanje las in lasišča in masaža lasišča. Lase pri umivanju le nežno masirajte. Z mokrimi lasmi delajte nežno. Vlakna suhih las so trda. V vodi pa se zunanji luskasti sloj napne in postane občutljiv. Z grobim česanjem se odstranijo posamezne luske, lasje pa postanejo krhki. Začnejo se cepiti in izgubijo lesk in prožnost. Zato uporabljajte glavnik z redkimi»zobmi«zaobljenih konic. Masaža lasišča je zdrava za vse tipe las, razen za mastne, ker poveča delovanje žlez lojnic. Lasišča si ne smejo masirati tudi tisti, ki imajo gnojne ali glivične okužbe ali ekcem (srbeče, nenalezljivo kožno vnetje). Masaža ni priporočljiva pri povečanem krvnem tlaku. Pozitivni učinki masaže temeljijo na spodbujanju prekrvitve ter dovajanju kisika in hranilnih snovi lasem in koži na glavi. Gibe izvajamo z dlanmi, brez močnih pritiskov in drgnjenja. Najboljše je, da jo izvajamo pred ali med umivanjem las. 12 Naši koraki številka 109 - april 2007

Kot za vse procese v organizmu pa je tudi za zdrave in lepe lase, kožo in nohte zelo pomembna raznovrstna in pravilno pripravljena prehrana. Telo mora imeti na voljo zadostne količine vitamina A, vitaminov B-skupine, nekaterih aminokislin (cistin) in mineralov (železo, cink, baker, selen). Od začetka aprila letošnjega leta bo tudi v Lekarni Škocjan možen brezplačen pregled las, lasišča in kože obraza z mikrokamero. Tako boste spoznali tip kože in las in tako skupaj z našimi nasveti zase naredili najboljše. Širša je tudi ponudba izdelkov za nego in terapijo kože in las otrok (tudi najmlajših) in odraslih. Naj se zadovoljstvo, zdravje in ravnovesje zrcali navzven in skupaj z notranjo lepoto tvori celoto, ki jo bodo opazili vsi. Na koncu bi vas rada opozorila na spremembo, uvedeno z namenom, da se še izboljša dostopnost lekarniških storitev, in to je podaljšanje odpiralnega časa Lekarne Škocjan Ponedeljek, torek 7.30 19.30 Sreda, četrtek, petek 7.30 15.00 Sabina Repše Šturm, mag. farm., Dolenjske lekarne (Lekarna Škocjan) iz porodnišnic Od izida zadnje številke Naših korakov smo izvedeli, da so rodile: Monika Gorenc iz Zaloga dečka, Bernarda Vidrih iz Tomažje vasi dečka, Jelka Tršinar iz Gorenjih Radulj dečka, Marinka Češek iz Stare Bučke deklico. Čestitamo Čestitka Čestitamo naši članici uredniškega odbora Jelki Tršinar, ki je 13. marca postala mamica sinčku Maticu. Obema želimo čim več zdravja in prijetnih skupnih trenutkov v krogu svoje družine. Člani uredniškega odbora Mesec februar smo v skupini Žabice označili kot mesec kulture. Že ob kulturnem prazniku smo se udeležili prireditve na šoli in spoznali priljubljeno Rdečo kapico tudi v spevni obliki. V skupini smo poslušali Prešernove pesmi, in ker nam niso bile razumljive, smo sestavljali svoje pesmice s pravimi rimami. S pomočjo staršev smo izdelali tudi svoje prve knjige, polne risb in otroške domišljije. Tako, bili smo najmlajši pesniki in pisatelji. Kot slikarji smo si izbrali model deklice z ogrinjalom, ki je v roki držala cvetlico. Slikali smo kot pravi slikarji na slikarskem stojalu s paleto barv in čopiči. Povem vam, nastale so prave»mona LIZE«. V kiparstvu smo se pomerili pri ge. Cizel v likovni učilnici. Iz gline smo izdelovali vazice, vsaka je bila unikatna. Tudi podobo svojega obraza smo poskušali upodobiti v reliefni obliki. Povabili smo tudi očke na delavnico in skupaj izdelovali velike kipe. Vse naše izdelke Mesec kulture Obisk pri ge. Faniki Godec bomo razstavili na prireditvi ob prazniku družin. Da pa bi spoznali tudi kulturne ustanove, smo se z avtobusom odpeljali v Dolenjski muzej in se seznanili s kulturo naših prednikov. V mesecu aprilu bomo obiskali tudi galerijo. V naši skupini so že»veliki«otroci, saj gredo že vsi v jeseni v šolo. Vsi že vedo, da je zelo pomembno kulturno obnašanje. Učimo se biti prijazni, strpni, da znamo pozdraviti in pomagati drugim. Milena Rupar V mesecu marcu smo v skupini Zajčki spoznavali različne poklice. Otroci so povedali, kje delajo njihovi starši, in ugotovili smo, da kar nekaj mamic v naši skupini v službi šiva. In ker je nam najbližja šivilja Fanika Godec, smo se z njo dogovorili za obisk. Tam smo lahko videli, kako pod njenimi rokami nastajajo čudovite obleke. Ogledali smo si končne izdelke, ki so čakali nove lastnike, da jih oblečejo. Predstavila nam je tudi šivalni stroj, likalnik ter velike kose pisanega blaga. Na koncu nas je še pogostila in odšli smo veseli, ker smo spet videli nekaj novega. Faniki Godec se zahvaljujemo, ker nam je bila pripravljana pokazati svojo šivalnico ter nas navdušila za šivanje, saj smo se kasneje tudi sami preizkusili v šivalnih spretnostih. Moramo se pohvaliti, da nam je šlo zelo dobro.tudi sami se lahko prepričate, saj so naši izdelki razstavljeni v prostorih vrtca. Marjana Povše Šiviljo smo obiskali tudi prvošolci. Naša dojenčka sta dobila nova oblačila. Zahvaljujemo se Nikini mamici, ki jih je sešila in nam predstavila poklic šivilje. Celi družini pa se zahvaljujemo tudi za gostoljubje in sladke dobrote. Učenci 1. a in 1. b z učiteljicami april 2007 - številka 109 Naši koraki 13

Z Zdravljico, slovensko himno, smo na OŠ Frana Metelka Škocjan v soboto, 17. marca 2007, ob 9. uri odprli 30. VSESLOV ENSKO TEKMOVANJE V ZNANJU SLOVENŠČINE ZA CANKARJEVO PRIZ NANJE, ki se ga je udeležilo 139 osnovnošolskih in srednješolskih tekmovalcev. Spremljajo jih je 44 njihovih mentorjev. 30. vseslovensko tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje Tekmovalce in mentorje so nagovorili vodja organizacije tekmovanja na OŠ Frana Metelka Škocjan ga. Marinka Cerinšek, v. d. ravnateljice ga. Kristina Resnik, župan Občine Škocjan g. Anton Zupet ter predsednica Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine ga. Danica Rangus. V kratkem, hudomušnem programu, obogatenem z glasbenimi točkami, so gostje spoznali občino Škocjan in šolo gostiteljico. Po odprtju tekmovanja so učenci v spremstvu nadzornih učiteljev odšli v učilnice. Naslov letošnjega tekmovanja je bila Kratka zgodba dvajsetega stoletja. Na to temo so se tekmovalci pripravljali z branjem kratke proze slovenskih avtorjev in ob njej ustvarjali. Osmošolci in devetošolci so v delu z naslovom Hotel sem prijeti še luno spoznali 21 kratkih zgodb 8 slovenskih piscev, in sicer Ivana Cankarja, Zofke Kvedrove, Milana Puglja, Lovra Kuharja, Cirila Kosmača, Lojzeta Kovačiča, Toneta Partljiča in Igorja Bratoža. Že na šolskem tekmovanju, ki je bilo 6. februarja 2007, so reševali teste objektivnega tipa (45 minut), nato pa so 90 minut pisali pisne naloge. Najboljši so se uvrstili na vseslovensko tekmovanje za zlato Cankarjevo priznanje. Tudi tokrat so tekmovalci reševali naloge objektivnega tipa ter ustvarjali pisne naloge. Po tekmovanju je sledila še pogostitev, nato pa so tekmovalci odšli domov, njihovi mentorji pa so popravljali pisne naloge. Rezultati tekmovanja bodo znani sredi aprila, sredi maja pa sledi podelitev srebrnih in zlatih Cankarjevih priznanj, ki bo za Dolenjsko in Belo krajino potekala na naši šoli. Za pomoč pri izvedbi tekmovanja se OŠ Frana Metelka Škocjan zahvaljuje Občini Škocjan, Mesarstvu Bobič, Mercatorju, Pekarni Pepe Škocjan, Dolenjskim pekarnam, g. Krncu iz Novega mesta za sadje in zelenjavo, Novi Ljubljanski banki Podružnici Dolenjska in Bela krajina, Mladinski knjigi Novo mesto, Zavarovalnici Tilia, Zavarovalnici Triglav, Založbi Karantanija, KZ Krka PE Mesarstvo in Pošti Slovenije. Marinka Cerinšek, Irena Hočevar Knjižno darilo Petošolci in sedmošolci (skupaj 66 s 5 spremljevalci) so torkovo dopoldne, 13. 3. 2007, preživeli nadvse kulturno. V 1. delu kulturnega dopoldneva, od 8.30 do 9.35, so obiskali Knjižnico Mirana Jarca. Petošolci so ob diaprojekciji knjižničarke ge. Mire Grahek spoznali najlepše slovenske besede, ki so jih bralci določenih slovenskih tednikov in tudi mladi po šolah zbirali pred dvema letoma. Sedmošolci pa so si v dveh skupinah ogledali študijski oddelek, nato pa še oddelek za mladino, na katerem jih je čakalo knjižno presenečenje Neli Kodrič Na drugi strani. Letošnje šolsko leto je proglašeno za leto kulture, v okviru katerega potekajo številni projekti, med drugim tudi projekt Rastem s knjigo s podnaslovom mladinsko leposlovno delo vsakemu sedmošolcu, ki ga podpirajo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo 14 Naši koraki številka 109 - april 2007

12. območno geografsko tekmovanje Osnovna šola Frana Metelka Škocjan je gostila 12. območno geografsko tekmovanje. V poznavanju geografije so se pomerili mladi geografi dvanajstih šol naše regije. Gostili smo ekipe: OŠ Center Novo mesto, OŠ Bršljin Novo mesto, OŠ Grm Novo mesto, OŠ Šmihel Novo mesto, OŠ Loka Črnomelj, OŠ Mirana Jarca Črnomelj, OŠ Šmarjeta, OŠ Vavta vas, OŠ Brusnice, OŠ Metlika, OŠ Trebnje in OŠ Frana Metelka Škocjan. za sedmošolce za šolstvo in šport ter Zveza splošnih knjižnic. Knjigo pa je posebej za to priložnost izdala Mladinska knjiga in takšnega darila so so se razveselili tudi naši sedmošolci. V drugem delu dopoldneva, od 10. do 11.15, pa so si v Kulturnem centru Janeza Trdine ogledali mladinsko dramsko predstavo Jasena Boke Gledališka ura v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega. Predstava na enostaven, duhovit in ležeren način prikazuje nastanek gledališke uprizoritve. Razkrila nam je elemente, ki gradijo gledališko predstavo, od prvih branj pa do zadnje generalke, in predstavila vloge dramaturga, režiserja, scenografa, kostumografa in drugih sodelavcev, vse do najpomembnejšega tvorca igralca. Res smo vsi skupaj zelo uživali in tako preživeli dopoldne prijetno in koristno. Marinka Cerinšek Po krajšem sprejemu in programu so se najprej preizkusili v teoretičnem znanju o zgradbi Zemlje, o potresih in vulkanih, nato pa tudi v praktičnem znanju na terenu. Skupinsko so prvo mesto dosegli učenci iz šole gostiteljice, ki so znali izkoristiti prednost domačega terena in se s tem dosegli srebrno priznanje. Na naslednjih mestih so jim s srebrnimi priznanji sledili še učenci iz OŠ Mirana Jarca Črnomelj, OŠ Metlika in OŠ Loka Črnomelj. V razvrstitvi posameznikov so bili najboljši Jure Kuhar iz OŠ Mirana Jarca Črnomelj, Blaž Vraničar iz OŠ Loka Črnomelj in Sara Kukman iz OŠ Šmarjeta. Z zmago so se škocjanski osnovnošolci David Kocjan, Matjaž Turk in Ana-Maria Bobič uvrstili na državno tekmovanje, kjer bodo zastopali naše območje. Gabrijela Kovač Zaključek regijskega natečaja»naravne in druge nesreče poplava«na Osnovni šoli Frana Metelka Škocjan Na osnovni šoli smo v torek, 20. 3. 2007, gostili nagrajene učence in njihove mentorje, ki so sodelovali na regijskem natečaju»naravne in druge nesreče poplava«. Kulturni program je vodila učenka Anja Cizel, kulturne točke pa so prispevali učenki Ema in Alenka Klobučar s čarobno melodijo na flavti in klavirju, šolski pevski zbor pod vodstvom učitelja Milana Pavliča, Katja Škof in Luka Lenart s pesmico Že veš ter najmlajši otroci iz skupine Žabice s svojo plesno ustvarjalnostjo. Organizator natečaja, Izpostava za zaščito in reševanje Novo mesto, se zahvaljuje vsem nagrajenim učencem ter njihovim mentorjem za spodbudo in nasvete pri likovnem in literarnim ustvarjanju. Po uvodnem nagovoru naše vršilke dolžnosti ravnateljice Kristine Resnik je sledila podelitev priznanj učencem in njihovim mentorjem iz rok župana Občine Škocjan gospoda Antona Zupeta, vodje izpostave za zaščito in reševanje Novo mesto gospoda Jožeta Udoviča ter svetovalca za zaščito in reševanje Staneta Zagorca. Veseli smo, da so nagrado prejeli tudi učenci naše šole, in sicer Ela Žugič iz skupine Žabice pod mentorstvom Brigite Hočevar in Milene Rupar, Tamara Marjetič iz podružnice Bučka pod mentorstvom Lidije Šinkovec in Tee Kump, Nika Godec pod mentorstvom Mateje Korenič ter Katja Škof in Luka Lenart pod mentorstvom Nuške Keglovič. Veselje otrok ob zaključku natečaja je bilo še toliko večje, saj je vrtec naše šole kot najaktivnejši vrtec natečaja prejel nagrado, in sicer lutkovno predstavo Pikec Ježek, kot šola pa smo prejeli praktično nagrado kot najaktivnejša šola celotnega regijskega natečaja, saj smo poslali največ izdelkov. Vsem učencem iskreno čestitamo za trud in veselje ob teh dosežkih, na katere smo lahko upravičeno ponosni. Urška Keglovič Ob prvem marcu, svetovnem dnevu civilne zaščite, je uprava za zaščito in reševanje podelila priznanja civilne zaščite. Iz naše občine je za delo v gasilskih vrstah prejel bronasti znak CZ Robert Povše, poveljnik PGD Škocjan in občinski gasilski poveljnik. Martin Strašek april 2007 - številka 109 Naši koraki 15

Zbor članov Športnega društva Bučka Prišel je dan, ko smo se člani Športnega društva Bučka ozrli v preteklo leto. Kljub majhnemu znesku v blagajni smo izjemno veliko naredili. Dela na igrišču so v zahvalo najbolj aktivnim članom potekala vse leto. Zlati turistični podmladkarji z Bučke Kot smo že pisali, je Turistično društvo Bučka v sodelovanju s podružnično šolo letos začelo izvajati turistični krožek tudi na Bučki. Obiskuje ga 10 učencev, poleg splošnih turističnih vsebin pa so z navdušenjem sprejeli še en izziv tekmovanje Turizmu pomaga lastna glava. V sklopu festivala, ki ga organizirata Zavod za šolstvo in Turistična zveza Slovenije, so delali projekt, imenovan Bučenski ringlšpil. Od oktobra dalje so teden za tednom raziskovali igre in igrače dedkov in babic, izdelali so replike igrač, sodelovali pri izdelavi ringlšpila in vse skupaj povezali v zanimiv turistični produkt. Z raziskovalno nalogo, razstavo in odrsko predstavitvijo so ga predstavili na 21. festivalu Turizmu pomaga lastna glava na OŠ Fara in zmagali. Nepopisno veselje ob razglasitvi rezultatov je bila najlepša nagrada za večmesečno delo. Kot zmagovalci regijskega srečanja jih sedaj čaka še predstavitev na državnem tekmovanju v Ljubljani, kjer se bodo pomerili z najboljšimi slovenskimi turističnimi krožki. Tekmovanje bo tako nova priložnost za promocijo šole, kraja in občine. Jelka Tršinar, mentorica Pripis: Hvala Martini Peterlin in Urški Rudman ter ostalim sodelavcem POŠ Bučka za pomoč pri pripravah na tekmovanje v času moje odsotnosti. Zbor članov je potekal 9. marca 2007 v kulturnem domu na Bučki. Soglasno smo potrdili novega podpredsednika Tonija Sedlarja. Sledil je pregled poročil, plana dela in prireditev. Če boste spremljali naše delo, boste gotovo našli aktivnost zase, v katero se boste lahko vključili. Predvidoma bomo letos organizirali paintball, kros, odbojkarska in nogomena tekmovanja, šahovski turnir in še marsikaj. Spoznanje, da nas društvo povezuje globalno, mlade in stare, domačine in sosede, aktivne in pasivne športnike, nam je v veliko veselje. Več udeležencev je na naših prireditvah, večji užitek jih je organizirati... zato, dobrodošli! Petra Gradišar Možnosti za brezplačno spletno učenje računalništva na www.cvzu-dolenjska.si Spletno učenje je eno izmed najsodobnejših oblik samostojnega učenja, saj obsega interaktivno gradivo in množico dodatnih učnih pripomočkov, ki naredijo učenje pestro in zabavno. Za njihovo uporabo ne potrebujete posebnih programov, temveč le računalnik s povezavo na internet. Učenje je enostavno, učite se lahko kadarkoli ter si sami izbirate tempo učenja. Sami si lahko izbirate tudi teme učenja, tako lahko izpustite vsebine, ki jih že obvladate. Brezplačno spletno učenje računalništva trenutno ponuja Razvojno izobraževalni center Novo mesto v okviru projekta Centra vseživljenjskega učenja Dolenjska, ki ga delno financirata Ministrstvo za šolstvo in šport ter Evropski socialni sklad. Pred začetkom spletnega učenja imate uvodno srečanje, kjer vam predstavijo, kako se učiti po tej metodi. V RIC-u Novo mesto dobite uporabniško ime in geslo ter nato vstopate preko interneta do vsebin, ki se jih želite naučiti. Učenje poteka v virtualni učilnici na portalu www.cvzu-dolenjska.si. Na portalu se lahko učite: WORD (osnovni in nadaljevalni), EXCEL (osnovni in nadaljevalni), ACCESS, POWERPOINT in INTERNET. Prijavnico shranite na svoj računalnik, jo izpolnite in pošljite po elektronski pošti na naslov anita. jakse@ric-nm.si. Portal vam med drugim ponuja tudi informacije o aktualnih predavanjih, razpisih, predstavitev organizacij z možnostmi o tem, kje ter kaj se lahko učite, informacije o organizacijah, ki vam nudijo pomoč pri učenju, forum ter e gradiva. Če bi potrebovali pomoč ali dodatne informacije, nas lahko obiščete v prostorih RIC Novo mesto ali pokličete na številko 07 393 45 50. 16 Naši koraki številka 109 - april 2007

Ministranti starejša skupina 2. mesto na škofijskem kvizu Že pred dvema letoma je naša župnija na pobudo g. kaplana Andreja Rovška prosila misijonsko pisarno za vzpostavitev kontaktov s kraji, kjer je služboval Ignacij Knoblehar, da bi gmotno podprli enega duhovniškega kandidata. Kot odgovor smo preko Staneta Kerina, vodilnega moža MMS (Misijonsko središče Slovenije), dobili sledečo pošto: Od: Nadškof Paolino Lukudu Loro Juba Za: Stane Kerin Zadeva: Podpora duhovniškega kandidata Dragi Stane Kerin! Žal mi je, da sem odlašal z odgovorom na vaše pismo, ki sem ga prejel v Ugandi preko Msgr. Antonia Menegazzo. Sem že 22 let nadškof v Jubi, ki je glavno mesto južnega Sudana na reki Nil. Izhajam iz bariskega rodu in GONDOKORO, vas ob Nilu, leži prav blizu mesta Juba. Zelo sem vesel, da ste nas spomnili na br. IG NACA KNOBLEHARJA, ki je delal med Barskim ljudstvom, kot ste omenili, med leti 1848 in 1858. Je zelo priljubljen in poznan v zgodovini Jubske nadškofije, posebej med starejšimi. Nadškofija Juba ima 54 škofijskih duhovnikov in večina med njimi je mladih. Prav zato mi je v posebno veselje pobuda, da bi domača župnija br. Ignaca Knobleharja podprla enega duhovniškega kandidata iz Jubske nadškofije. Žetev je tukaj velika, delavcev pa malo. Za boljše razumevanje bi rad vedel, ali želite podpreti že posvečenega duhovnika pri njegovem prihodnjem študiju ali semeniškega kandidata, ki študira, da bi postal duhovnik za Jubo. Nadškofija Juba ima trenutno v pred filozofskem študiju (malo semenišče, op. kpl.) v petih letnikih 56 študentov. 24 študentov opravlja v treh letnikih filozofijo in 17 teologijo, ki traja štiri leta. V želji, da bi bil v direktnem kontaktu z vami, prilagam tudi svoj naslov. Toplo pozdravljam vse farane župnije Škocjan. Naj vas Bog blagoslovi. V Kristusu Paolino Lukudu Loro, nadškof v Jubi Prvega kviza za ministrante v naši novi škofiji so se udeležili tudi ministranti naše župnije in dosegli spodbudno drugo mesto. V pisnem delu je sicer kazalo, da bodo dosegli celo prvo mesto, vendar jih je presenetilo precej preprosto vprašanje, in sicer, kdaj godujejo naši farni zavetniki sveti Kanci, Kancjan in Kancjanila. Ob dejstvu, da je naša fara precej razdeljena, je bilo to nepričakovano vprašanje za naše fante pretežko. Za naju z g. župnikom to pomeni, da morava dati Luka Janežič, Simon Mrgole in Janez Halas s pokalom. več poudarka farnim zavetnikom. Pa vi? Ali veste, kdaj godujejo naši farni zavetniki? Blagoslov križa na Stopnem Na cvetno nedeljo ob 15. uri se je lepo število vernikov iz župnije in dekanije zbralo k molitvi križevega pota po poti na Stopno. Molitev smo zaključili pri novem križu na mestu cerkve sv. Petra, ki je bil ob tej priložnosti tudi blagoslovljen. Stopno je do 2. svetovne vojne poleg nam vsem dobro poznane cerkve Roženvenske Matere Božje premoglo še eno cerkev cerkev sv. Petra. Viri navajajo, da je cerkev sv. Petra stala na tem mestu vsaj v začetku 18. stoletja. Do konca 19. stoletja se je vsako leto na praznik sv. Petra vršila slovesna procesija iz Marijine v Petrovo cerkev. Župnik Germ (pokopan v Škocjanu, iz njegove zapuščine so bile večidel plačane sedanje škocjanske orgle) je to procesijo zaradi»neredov«ukinil. V osemdesetih letih je bil na mestu porušene cerkve sv. Petra postavljen leseni križ, ki pa je žal lani propadel in padel. Po zaslugi mnogih faranov, ki so z dobro voljo priskočili na pomoč, danes križ znova stoji. Naj vsem Bog po svoje poplača. Novi križ naj ohrani spomin na porušeno cerkev, nam vsem in vsem obiskovalcem Stopnega pa naj bo kažipot za srečno življenje in za večnost. župnik Damjan Štih april 2007 - številka 109 Naši koraki 17

KOLEDAR PRIREDITEV ZA APRIL IN MAJ 2007 NAZIV PRIREDITVE DATUM IN URA KRAJ IZVAJANA ORGANIZATOR KONTAKTNA OSEBA OPIS PRIREDITVE OBLETNICA SMRTI dr. IGNACIJA KNOBLEHARJA OČIŠČEVALNA AKCIJA 13. 4. 2007 po Škocjan - Župnija Škocjan župnik večerni sv. maši župnijska cerkev Damjan Štih: 041/796-241 14. 4. 2007 od 8. ure dalje Občina Škocjan Občina Škocjan in Odbor za turizem Občina Škocjan: 07/38-46-300; Jože Kapler: 041/779-505 149. obletnica smrti dr. Ignacija Knobleharja; kulturni program oblikuje recitatorska skupina in otroški pevski zbor GOSTOVANJE GLEDALIŠČA IZ PREČNE PREDAVANJE: RAK NA MATERNIČNEM VRATU 14. 4. 2007 Kulturni dom Bučka 20. 4. 2007 ob 20. uri RAMPLAČI VABIJO 21. 4. 2007 ob 20. uri JURJEVANJE V GRMOVLJAH VSESLOVENSKO TEKMOVANJE HARMONIKARJEV LOKALNI NOGOMETNI TURNIR NA BUČKI 22. 4. 2007 ob 11. uri 22. 4. 2007 ob 15. uri 2. 5. 2007 ob 14. uri FLORIJANOVO 4. 5. 2007 ob 17. uri ŠMARNICE 6., 13., 20. 5. 2007 ob 15. uri MINI KROS 20. 5. 2007 ob 14. uri PAINTBALL 26. 5. 2007 ob 10. uri VESELICA 26. 5. 2007 ob 18. uri ŠMARNICE IN 27. 5. 2007 MUČENIŠTVO sv. ob 15. uri KANCIJEV ZAKLJUČEK ŠMARNIC IN MUČENIŠTVO sv. KANCIJEV 31. 5. 2007 ob 18. uri Dvorana Metelkovega doma Kulturni dom Bučka Grmovlje - cerkev sv. Jurija OŠ Frana Metelka Škocjan Športno igrišče na Štritu Župnijska cerkev na Bučki Stopno - cerkev Rožnovenske Matere Božje Športno igrišče na Štritu pri Lovskem domu Bučka Tomažja vas Škocjan - župnijska cerkev KD Bučka Društvo podeželskih žena Škocjan KD Bučka, Bučenski ramplači Župnijski urad Škocjan, Konjerejsko društvo Škocjan, PGD Grmovlje, vaščani vasi Grmovlje Turistično društvo Škocjan Športno društvo Bučka Kristina Resnik: 051/315-408 Jožica Cvelbar: 031/585-674 Slavko Pungeršič: 041/490-650 župnik Damjan Štih: 041/796-241 Jože Kapler: 041/779-505 Jože Mlakar: 041/386-321 PGD Bučka Metod Blatnik: 031/304-467 Župnija Škocjan župnik Damjan Štih: 041/796-241 ŠD Bučka Jože Mlakar: 041/386-321 Toni Sedlar: 041/237-216 ŠD Bučka Jože Mlakar: 041/386-321 Toni Sedlar: 041/237-216 PGD Tomažja Janez Lenart: vas 041/623-489 Župnija Škocjan kaplan Janez Žakelj: 041/321-019 Škocjan - Župnija Škocjan kaplan Janez Žakelj: župnijska cerkev 041/321-019 Predava: dr. Jasna Kostanjšek. Koncert z gosti, razstava DPŽ Bučka. Jurjevo žegnanje in blagoslov konj, sodelujejo Fantje z vasi, PS Plamen, konjeniki. Tekmovanje na diatonično harmoniko. Nogometni turnir med vasmi KS Bučka. Maša in srečanje gasilcev iz župnije in občine. Sodelujejo zbori, organisti... Dodatne informacije lahko dobite pri Toniju Sedlarju, kjer se lahko tudi prijavite. 30 let PGD Tomažja vas. Sodeluje recitatorska skupina. Sodeluje recitatorska skupina. 18 Naši koraki številka 109 - april 2007

Prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu na Bučki Številni obiskovalci so 17. marca v počastitev dneva žena in materinskega dneva na Bučki v Kulturnem domu zopet napolnili dvorano. Učenci podružnične šole Bučka ter otroci iz vrtca Čebelica so pripravili enourni program. Glavna tema večera je bila mama, niso pa pozabili očkov, babic in dedkov. Program sta povezovala edina učenca 4. razreda osemletke na podružnici - Tilen Hočevar in Marko Gradišar. Otroci so imeli možnost nastopiti na odru in prav vsi so to izkoristili. Vsi pa obiskujejo tudi otroški pevski zbor na podružnici. Zapeli so nekaj čudovitih pesmi. Ker pa k petju sodi tudi ples, so se predstavili s plesno točko pod vodstvom plesne šole Taras. Nekateri učenci obiskujejo glasbeno šolo. Deklamacije in dramatizacije so popestrili z igranjem harmonike in solo petjem. Povabljeni so bili tudi gostje. Večer so popestrili moški pevski zbor društva upokojencev Mirna ter dekliški pevski zbor Mesečina. Gostje z Mirne so na koncu zaigrali igro v Čakalnici. Smeha in dobre volje ni manjkalo. Večer se je zaključil s harmoniko in s petjem. Urška Rudman Dan staršev Kulturno društvo je tudi letošnje leto dalo pobudo za prireditev z naslovom Dan staršev. V sodelovanju z Osnovno šolo Frana Metelka Škocjan in z Občino Škocjan je tako nastala prijetna prireditev, ki je zbrala toliko obiskovalcev, da je v avli osnovne šole primanjkovalo stolov. Zelo bogat program predšolskih in osnovnošolskih otrok, ki so ga pripravile učiteljice in vzgojiteljice osnovne šole in vrtca, je prikazal vso velikost starševstva, vloge matere in očeta ter družine. Nastopali so najmlajši, ki so še varovanci vrtca, učenci nižjih in višjih razredov osnovne šole. Prav učenci višjih razredov so presenetili z izvirnim programom in izredno samozavestnim, skorajda že profesionalnim nastopom. Odlično točko v programu je dodal tudi kaplan Janez Žakelj. Za nastop je pripravil recitatorski par, ki je materinstvo osvetlil tudi z verske plati. Da so naši osnovnošolski otroci tudi glasbeno nadarjeni, smo spoznali, ko smo prisluhnili dvema mladima flavtistkama, Urški Dulc na prečni flavti in Katji Ponikvar na blok flavti, nazadnje pa tudi harmonikarju Denisu Janežič. Posebnost dneva staršev je bila tudi letos predstavitev družin. Že drugo leto smo v naši občini našli družine, ki so drugim družinam v današnjih časih lahko za vzgled in vzpodbudo ter si poleg tega še upajo stopiti na oder in se predstaviti. V naši sredini smo pozdravili najprej družino Halas iz Dobrave, ki ima štiri otroke. Hči Daniela je s sabo pripeljala celo svojega moža, tako da je bila družina res številčna. Družina Halas je svojo predstavitev zaključila z eno postno pesmijo in zimzeleno Mati draga, le poslušaj me. Nato so na odru zavzeli mesta člani družine Povše iz Velikih Poljan. Tudi oni imajo dva fanta in dve deklici. Po mnenju očeta Staneta pa med rojstvom fantov in nato deklet ne bi preteklo toliko časa in bi imeli še več otrok, če bi takrat že vedeli, kako lepo je imeti veliko družino. Tudi Povšetovi so se predstavili s pesmijo, s Fleretovo Ljubezen mamina in prireditvi s tem dodali rožico v šopek lepih misli in pesmi o materi, očetu in družini. Voditeljica Sonja Pajk, ki je vodila priprave v šoli in vrtcu ter spretno vodila skozi ves program, se je na odru pogovorila z družinama in iz gostov izvabila gledanje na družino nekoč in danes, pa tudi kakšno zanimivost je izvedela. Svoj pogled na družino in otroke je v nadaljevanju podal tudi župan g. Anton Zupet in prisotne spodbudil, da bi se družine odločile za več otrok. Lepo je bilo videti polno dvorano staršev in otrok ter prisluhniti odličnemu programu. Za vse priprave in sodelovanje, ki je bilo potrebno za izvedbo te prireditve, se iskreno zahvaljujemo učiteljicam in vzgojiteljicam osnovne šole in vrtca, gospodu kaplanu Žaklju, Občini Škocjan in Mateji Robek-Zaletelj, ki je pri organizaciji take prireditve nepogrešljiva. Najtežji del je vedno iskanje družin, ki bi se bile pripravljene predstaviti. Zato še enkrat velika zahvala Halasovim in Povšetovim za korajžo! Vabimo pa že za naslednje leto. Razmislite, tudi Vaše izkušnje so vredne veliko, z njimi boste lahko obogatili svoje domače in krajane. Naj bo družina, osnovna celica družbe, tista vrednota, ki je v škocjanski občini cenjena in spoštovana. Sonja Krmc april 2007 - številka 109 Naši koraki 19

Intenzivno petje na intenzivnih vajah Drugi vikend v letošnjem marcu smo dekleta Pevske skupine Plamen izkoristila za»pobeg«na Štajersko, v Griže pri Žalcu. Vikend od 9. do 11. marca je bil namreč namenjen intenzivnemu petju, novim notam in seveda tudi druženju. Pod taktirko naše super vodje Sabine Pirnar smo prebirale nove note, se ubadale z izgovorjavo narečnih pesmi, se učile večno zimzelene melodije in se ob vsem tudi zabavale. Tudi naše članice, ki so zaradi bolezni morale ostati doma, so lahko sad našega dela slišale kar preko telefona. Naš skupni vikend smo popestrile tudi s plesom, sprehodi v naravo, pogovori ter odlično hrano. Vikend je minil v znamenju trdega dela, smeha in prijateljstva. Sad našega druženja pa boste lahko videli in slišali na letošnjem koncertu ob 10-letnici Pevske skupine Plamen. Mihaela Hočevar Plamenke zapele tudi mamam Na povabilo Kulturnega društva Otočec, Društva vinogradnikov Gričevje in OŠ Otočec smo plamenke v soboto, 23. marca, v Osnovni šoli Otočec nastopile na prireditvi, namenjeni mamam. Za materinski dan smo tako vsem mamam, občinstvu in tudi naši članici bodoči mamici zapele nekaj naših najlepših pesmi, tudi ob spremljavi kitare in harmonike. Poleg nas so zapeli tudi skupina Starograjski fantje, s katerimi si delimo umetniško vodjo Sabino, mladinski zbor OŠ Otočec, zaplesali pa so tudi mladi folkloristi. S starograjskimi fanti smo plamenke zapele tudi nekaj pesmi za mešani zbor. Večer smo nadaljevale v matični občini, saj smo na povabilo Vinogradniškega društva Škocjan in Turističnega društva Škocjan zapele tudi na prireditvi Salamijada, kjer so ocenjevali najboljše salame, ki smo jih lahko po nastopu tudi poizkusile. Tako je sobota, na katero se je zbral cel in»popoln komplet«plamenk, minila v znamenju dobre glasbe, domače hrane in vina. Mihaela Hočevar Praznovanje materinskega dne v Dobravi V mesecu marcu je kar nekaj dni, ki posebej zaznamujejo oziroma želijo poudariti vlogo žene, matere, očeta in končno družine. V sklopu teh proslav je prav na predvečer materinskega dne, v soboto, 24. marca, v Dobravi odmevala pesem in beseda v čast materam in očetom. V uvodu smo v kratkem razmišljanju slišali:»vsak človek je v življenje poklican po materi in očetu in mnogi ta poklic v življenju nadaljujejo v svojih zakonih in družinah. Predvsem bi se nocoj radi zavedli pomembnosti, čudovitosti in zahtevnosti starševstva in družinskega življenja. Besede, kot so oče, mama, otrok, pesem, veselje, upanje, ljubezen, zahvala, delo in molitev, žalost in odpuščanje, vse to so besede, ki bi jih povezali z družino.«napovedovalka Katja Martinčič je v veselje vseh navzočih napovedala gostujoči mešani pevski zbor POMLAD iz Novega mesta, ki ga vodi dirigent argentinskega rodu Fernando Mejias. Pevci so v dveh delih izvrstno izvedli 8 skladb od moteta Jakobusa Gallusa, priredb slovenskih ljudskih do črnskih duhovnih pesmi. Bilo je zares uglašeno in navdušujoče.»otroški glasovi in otroški prstki na glasbilih so vedno tisti, ki nas raznežijo. Najbrž zato, ker imajo čiste misli in oči teh otrok žarijo v iskrenosti. Vsak od nas pa gotovo te vrednote nosi v srcu ali vsaj v zadnji kamrici svojega srca,«tako je Katja napovedala Karmen Ponikvar, Katjo Ponikvar, Matejo Mesojedec in Urško Dulc, ki so zaigrale na klavirju, flavti, kitari in prečni flavti in tudi zapele in recitirale nekaj tistih lepih pesmi, ki res sežejo v srce. Prireditev je dopolnil tudi do 20 Naši koraki številka 109 - april 2007

80 let Antonije Ferkolj Naša članica Antonija Ferkolj je 16. februarja dopolnila 80-letnico svojega življenja. Rojena je bila v Zavinku očetu Janezu Muharju in materi Uršuli, rojeni Jerman. V družini je bilo sedem otrok - šest deklet in en fant, ki pa je zgodaj umrl. V šolo je hodila v Škocjan, nato pa je do poroke delala na domači kmetiji. Poročila se je s Ladislavom Ferkoljem, rodila štiri otroke, dva sinova sta že pokojna. Mož je umrl leta 1975. Tončka s sinom živi v družinski skupnosti s hčerkino družino. Prejema kmečko pokojnino, zaposlena ni bila. Zgodaj je ovdovela in vse delo na kmetiji je bilo na njenih plečih. Zdravje pri 80- ih letih pa tudi ni najboljše. Predstavnice DU in RK Škocjan so Tončko obiskale, jo skromno obdarile in ji zaželele predvsem veliko zdravja in veliko dobre volje, kar si tudi sama želi. Tončka, na zdravje! Slavka Janežič mači cerkveni mešani pevski zbor pod vodstvom Fanike Martinčič, ki je bila z zborom tudi nosilec prireditve. Ob koncu se je predsednik domačega pevskega zbora Tone Krmc zahvalil vsem nastopajočim in vse prisotne povabil, da se še zadržijo v dvorani ob dobrotah, ki so jih pripravile kmečke žene iz Dobrave in tudi možje so prispevali vino in sok za vse. Večer se je v sproščeni besedi in pesmi kar podaljšal. Ob vseh teh prireditvah, v katere je vloženo kar nekaj truda in dela in včasih tudi sredstev, smemo upati, da bodo s svojim sporočilom res dosegle naša srca. To pa bi pomenilo, da se v naše družine naseli veselje in spoštovanje do življenja, kot ga izražajo te otroške pesmi, da v naše odnose vstopajo vedno bolj iskrenost, odpuščanje in ljubezen, ki jo izžarevajo otroške oči, in da se v naših dejanjih kaže vedno več spoštovanja vrednot, ki edine zagotavljajo srečno življenje danes in v prihodnosti. Marija Halas Občni zbor Danes ni tako zelo pomembno, kje smo, ampak v katero smer se gibljemo. Na občnem zboru so poročali o minulem delu v letu 2006. Ker je predsednica zbolela, je v njenem imenu poročala naša animatorka in tudi voditeljica občnega zbora Jožica Luzar. Blagajničarka Minka je poročala o blagajni. Referent za šport je žal preminil, toda tudi v hudih časih ni pozabil na nas in napisal poročilo, ki ga je prebrala njegova svakinja Minka. V njegovo čast in čast vseh preminulih smo v začetku počastili z enominutnim molkom. Ta občni zbor ni bil običajen. Bil je volilni. Izvolili smo novega predsednika oz. predsednico, to je Dragica Bobič. Predsednica je že začela z delom. Želimo ji veliko uspehov pri delu, ki ne bo z rožicam posuto. Upam, da ji bomo vsi pomagali, da bo društvo še naprej uspešno delovalo, 80 let Terezije Rodič 8. februarja je minilo 80 let, odkar se je v Dobravi v družini Jarkovič rodila hčerka Terezija, očetu Francu Jarkoviču in materi Mariji Simončič. Imela je dva brata in štiri sestre, od njih je živa samo še sestra Alojzija. V šolo je hodila na Zameško, poročila se je leta 1947 z Ignacijem Rodičem iz Stranj. Na Rezkinem domu sta prevzela kmetijo in imela štiri otroke. Mož je umrl leta 2004, sin Stanko pa leta 1996. Doma je ostal sin Franci, hčerki pa sta se poročili v občino Šentjernej. Rezka ima tri vnuke in pet pravnukov. Pri svojih 80-ih se kar dobro drži; bila je operirana na obeh kolkih. saj samo z dobro voljo in volonterstvom in skupnimi močmi bomo dosegli željeno. Načrtov ima veliko. Pomoči od občine ne pričakujemo, saj jo tudi lani nismo dobili. Na občni zbor so prišli tudi gostje; predsednik pokrajinske zveze gospod Kurpes. Mandat se mu izteka in zato je pripeljal sabo tudi šentjernejskega namestnika predsednika.vsi trije so nam spregovorili par besed. Po končanem uradnem delu je bila tudi pogostitev za vseh 140 udeležencev. Za pripravo občnega zbora in odlično vodenje se najlepše zahvaljujemo Minki in animatorki Jožici. Obema lepa hvala. Kaj je navsezanje obdržalo človeštvo na tej stari krogli, kljub tragičnim napakam, ki jih je zagrešilo, če ne vera v nove možnosti in pogum, da jih zagovarjamo? Jožica Kaučič, DU Hčerki, vnuki in pravnuki jo radi obiskujejo, vedno jih je vesela. Obiskali smo jo, ji čestitali in ji zaželeli še veliko zdravja in dobre volje, da bi jo lahko tudi ob 85. rojstnem dnevu še obiskali. Predstavnica RK Škocjan pa jo je obdarila z lepim šopkom. Rezka, na zdravje! Slavka Janežič 80 let Stanislava Kocjana Naš član Stanko Kocjan z Jerman Vrha je bil rojen 26. 1. 1927 očetu Andreju in materi Neži Kirar. V družini je bilo šest otrok. V šolo je hodil na Bučki, poročil se je z Marijo Hočevar, ki mu je rodila dva sinova. Prevzel je malo kmetijo, zaposlil se ni, ker je bilo dovolj dela doma. Žena Minka je umrla leta 2000, od tedaj s sinom Jožefom živita sama. Stanko prejema kmečko pokojnino. Sin Stanko se je oženil, rodila sta se mu dve hčerki; družina živi v novi hiši poleg rodne domačije. Predstavnice DU Škocjan so jubilanta obiskale, ga obdarile in mu zaželele veliko zdravja, saj si tega ob visoki starosti najbolj želi. Stanko, na zdravje! Slavka Janežič Osmi marec Osmi marec, dan žena, smo upokojenci zabeležili na svoj način. Zbrali smo se v Škocjanu, v Gostišču Karolina. V kratkem kulturnem programu sta zaigrali Kaja in Ana-Maria Bobič, vnukinji naših članic. Naša blagajničarka ne bi bila to, kar je, če nas ne bi zopet razvajala z majhnimi pozornostmi - drobnim spomladanskim šopkom. Najlepša hvala za to pozornost. Ob harmoniki in šalah smo se prijetno zabavali dolgo v noč. Prva lastovka pomladi! Leto se začenja z večjim upanjem kakor, kadar koli doslej. Jožica Kaučič, DU april 2007 - številka 109 Naši koraki 21

DPŽ Bučka Leto je naokoli in spet je čas, da vas seznanimo z aktivnostmi Društva podeželskih žensk Bučka, njihovimi dosežki in plani za prihodnost, ki so jih pripravile na minulem občnem zboru. V lanskem letu so s telovadbo in družabnimi srečanji ob okroglih obletnicah članic skrbele za lastno zadovoljstvo, saj vemo, če je človek srečen, ko lahko svojo dobro voljo trosi tudi med bližnje in celo mimoidoče. Vesele so bile tudi vseh članic bližnjih društev podeželskih žensk, saj so se povabilu odzvale kar iz osmih društev in aprilsko soboto preživele v prijetni družbi ob izmenjavi izkušenj v delavnicah, kramljanju in zaključni predstavitvi skupin. Članice DPŽ Bučka so se v lanskem letu udeležile štirih ocenjevanj izdelkov, in sicer v Prečni (potice), na Ptuju (kruha in piškotov), v Dolenjskih Toplicah (jabolčnega zavitka) in na Bučki (šarklja) ter osvojil 4 zlata, 6 srebrnih in 6 bronastih odličij. S fotografijami so sodelovale na natečaju Rama in dosegle odlično tretje mesto. Kar v dvanajstih primerih pa so poskrbele tudi za pogostitev gostov na raznih bučenskih prireditvah. Predsednica DPZ Ljuba Hočevar je članice na občnem zboru presenetila z drobno pozornostjo Prihodnji plani so podobni lanskoletni realizaciji, le da imajo nekaj več načrtov za organizacijo raznih delavnic in strokovnih predavanj. Dekleta in žene, vabimo vas, da se jim pridružite, saj veste, več glav več ve, več rok več naredi in več podeželskih žensk več cvetov v dolenjski pušel c položi. Sara Hočevar Občni zbor LD Bučka Člani LD Bučka smo se 4. 3. 2007 zbrali na rednem letnem občnem zboru, da naredimo revizijo delovanja LD v preteklem letu ter si zastavimo smernice za naše delovanje v prihodnjem letu. Po uvodnem nagovoru starešine LD Bučka, Mitka Pirmana, so svoja letna poročila članom predstavili še ostali nosilci funkcij v družini. V nadaljevanju bom naredil povzetek naših ugotovitev. Osnovna in najpomembnejša naloga lovcev je skrb za divjad in ohranjanje njenega življenjskega okolja. Lovci s planiranim odstrelom, ki ga z lovsko gojitvenim načrtom določi Zavod za gozdove RS, reguliramo številčnost posameznih lovnih vrst divjadi, z namenom trajnostnega ohranjanja zdrave populacije ter zmanjševanja škode, ki jo le-ta povzroča kmetom na kmetijskih površinah. Ostali ukrepi v naravi, s katerimi se trudimo skrbeti za divjad ter zmanjševanje škode, pa vključujejo krmne njive, odvračalna krmišča itd. Od velikih vrst divjadi je pri nas prisotna srnjad, divji prašič ter jelenjad. Lovci pa opažamo, da se predvsem stalež srnjadi zaskrbljujoče zmanjšuje, zato smo v LD Bučka v preteklem letu predčasno ustavili odstrel srnjadi ženskega spola in o tem obvestili pristojne na brežiški enoti republiškega zavoda za gozdove, ki pokriva to območje. V lanskem letu je LD Bučka priredila dve tekmi v strelski tekmi, gostila pa je tudi tekmo psov vseh pasem v vodnem delu za memorial Alojza Arka. Bili smo tudi gostitelji tradicionalnega srečanja petih lovskih družin na Primožu. Pridružili smo se tudi pobudi Občine Škocjan in izpeljali čistilno akcijo, ki je potekala na občinskem nivoju. Pripravili smo še piknik za vse naše člane in sponzorje, ki je kljub, žal nepopolni udeležbi članstva, zelo lepo uspel. Veliko je bilo v zadnjem letu narejenega tudi pri naših objektih. Naš lovski dom se tako po novem ponaša z obnovljeno fasado, prebarvanim opažem, prebarvanimi okni, vrati in balkonsko ograjo ter zaščito za fasado. Prebarvali smo leseno barako poleg lovskega doma, kjer ima svoj prostor tudi lepo posodobljena letna kuhinja. Poleg lovskega doma pa smo izkopali temelje in naredili ploščo za nov nadstrešek, ki tudi že stoji. Narejenega je bilo veliko, s tem, da smo v društveno blagajno posegali karseda najmanj, tako gre tudi na tem mestu zahvala vsem, članom in sponzorjem, ki so bodisi z delom ali sponzorskimi sredstvi pri tem pomagali. Posebna zahvala pa gre tudi našemu prizadevnemu hišniku ter njegovemu pomočniku, ki nadvse marljivo skrbita, da sta lovski dom in njegova okolica vedno vzorno urejena. Vsi člani lovske družine smo se strinjali, da je za nami uspešno leto, in sklenili, da si bomo prizadevali, da bo tako tudi v prihodnje. Sklenil bom z ugotovitvijo, da imamo lovci v širši javnosti žal vse prepogosto negativno podobo. Za to lahko delno krivimo trenutne razprtije in neskladja v vrhu slovenskega lovstva, ki meče na vse zelo slabo luč. Po drugi strani pa je tudi poročanje v slovenskih medijih žal prepogosto pristransko in do lovcev sovražno nastrojeno, nekateri novinarji pa komaj čakajo, da lahko k posameznim napihnjenim aferam prilepijo senzacionalistične naslove. Vsi pa se premalo zavedamo, da smo prav lovci v veliki meri zaslužni za to, da je Slovenija po številu reznoterih živalskih vrst in bogastvu biotopa pravi biser v Evropi. K upanju, da se bodo zadeve na tem področju v prihodnje izboljšale in da nas čakajo boljši časi, nas spodbuja tudi naših pet lovskih pripravnikov. Ker je slovensko lovstvo ena zadnjih organiziranih družb, v kateri se še ohranja pristno tovarištvo, naj vse bralce glasila na koncu pozdravim z lovskim Zdravo! Tajnik LD Bučka Mitja Pirman 22 Naši koraki številka 109 - april 2007

Občni zbor kz zb škocjan 3. marca 20007 je imelo Krajevno združenje zveze borcev Škocjan v gostilni Luzar svoj redni letni občni zbor. Navzočih je bilo 15 članov. Gost občnega zbora je bil Uroš Dular iz združenja ZB Novo mesto. Spregovoril je o dejavnostih ZZB v ostalih krajevnih organizacijah, o članstvu in dejavnostih. Po končanem zboru so se člani zadržali ob zakuski in kozarčku cvička. Naša želja je, da bi se v združenje včlanili občani, ki cenijo vrednote NOB. Pridruži se nam! Leon Kušljan Občni zbor Turističnega društva Zagrad V nedeljo, 18. marca popoldne, smo imeli v lokalu Kluba TD Zagrad redni letni občni zbor Turističnega društva Zagrad. Prisotnost več kot polovice članov da vedeti, da člani TD Zagrad svoj program, ki ga postopoma, vztrajno in z veliko volje uresničujemo, jemljemo resno. Vsi vemo, da je bilo TD Zagrad ustanovljeno z namenom izgradnje parka Zagraški log in temu je podrejena vsa naša dejavnost, od urejanja dokumentacije do pridobivanja objektov kulturne dediščine, postavitve nekakega muzeja na prostem, kar se lepo uresničuje. Večina nalog, ki smo si jih zadali za preteklo leto, je tudi uresničenih. Odprli smo eno redno delovno mesto ter zaposlili g. Slavka Šterbenca, ki se je izkazal kot priden in vesten upravljalec parka, za kar se mu lepo zahvaljujemo, odprli smo tudi lokal Klub TD Zagrad. Kako pa naprej? Rangusova hiša se pod nadzorom Zavoda za kulturno dediščino lepo ureja in bo končana še letos pred občinskim praznovanjem. Če bodo sredstva, se bodo po projektu Zagraškega loga dogajale priprave za postavitev ostalih objektov, kot je kašča iz Bele krajine in kozolec na psa iz Mirne vasi itd. Člani smo na svojem občnem zboru sprejeli sklep o dopolnitvi statuta društva, ki po novi zakonodaji iz 2006 širše odpira poslovne možnosti društvom. Upravni odbor Turističnega društva Zagrad se zahvaljuje vsem, ki nam dajejo moralno in delovno podporo, pa tudi donatorjem, ki nas pri izvedbi tega projekta podpirajo. Spodbudno je predvsem to, da mlajši občani o turizmu kot gospodarski panogi vse bolj pozitivno razmišljajo, kar je proces, ki se ga ne da čez noč obrniti, se pa kažejo pozitivni trendi. Pri nas verjamemo v samozavest mladih krajanov in njihov uspeh. Občni zbor smo zaključili z družabnim srečanjem. Franci Kocjan Regijskega kviza Mladi in kmetijstvo, ki je potekal v Mokronogu, se je v petek, 23. marca 2007, udeležilo 7 dolenjskih ekip. Tako je tudi Društvo podeželske mladine Dobrava pripravilo svojo ekipo in s tem predstavljalo Občino Škocjan. kviza Mladi in kmetijstvo. Na drugem mestu je tekmovanje končalo Društvo podeželske mladine Novo mesto, s tretjim pa se morala zadovoljiti ekipa Kmetijske šole Grm. V dvorani Kulturnega doma v Mokronogu smo navijači DPM Dobrava do konca verjeli v našo ekipo, ki nas tako kot že velikokrat do sedaj tudi letos ni razočarala. Z zmago nas je spet doletela čast, da naslednje leto kviz organizira naše društvo. Kot Regijski kviz Mladi in kmetijstvo Ekipo so sestavljali Joško Mesojedec, Jože Granda in Gal Selak. Vsa društva, ki so se tekmovanja udeležila, so si za cilj zagotovo postavila uvrstitev na čim višje mesto. Za dosego zastavljenega cilja pa je bilo potrebno veliko znanja in tudi kanček sreče. Mladi tekmovalci so predelali in odgovarjali na teme Zeliščni vrt domača lekarna, Ogrevanje z lesom in proizvodnja biogoriva ter Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta. Kviz je bil zelo napet že v prvem krogu, ko je bila sreča na strani naših fantov, saj se jim je uspelo skozi šivankino uho uvrstiti v drugi krog. V drugem krogu pa so suvereno odgovarjali na vprašanja in se tako vztrajno približevali najvišji stopnički. DPM Dobrava se je tako že drugič izkazalo kot absolutni zmagovalec regijskega regijski zmagovalec se bo ekipa DPM Dobrava udeležila tudi državnega kviza Mladi in kmetijstvo, ki se bo odvijal 21. aprila 2007 v Brežicah, kjer se bo pomerilo 11 najboljših ekip iz vseh slovenskih regij. Vsi člani iskreno čestitamo ekipi DPM Dobrava za zmago in se jim zahvaljujemo za ves trud, ki so ga vložili v učenje, ki ga ni bilo malo! Renata Granda in Janja Povšič april 2007 - številka 109 Naši koraki 23

Pevsko-instrumentalna skupina Bučenski ramplači, Kulturno društvo Bučka in Društvo podeželskih žensk Bučka VABIJO na 4. KONCERT Bučenskih ramplačev, ki bo v soboto, 21. 4. 2007, ob 20. uri v Kulturnem domu na Bučki. Letošnji koncert bo v znamenju glasbe, plesa in humorja, tokrat prvič tudi z gosti iz hrvaškega Zagorja. Gostje večera: - ansambel Čolniški fantje iz Zagorja, - folklorna skupina Kres, - Koledniki iz Bušeče vasi, - tamburaška skupina KUD Rudar-Glogovac, - folklorna skupina KUD Rudar-Glogovac, - poleg naštetih bo v programu sodeloval tudi znani slovenski humorist, katerega ime pa naj ostane skrivnost, seveda pa se obeta še kako presenečenje. Društvo podeželskih žensk Bučka pa bo uro pred prireditvijo pripravilo razstavo orehovih dobrot. Pridite in preživite prijeten večer na Bučki! Leto je naokrog in spet ste izbirali najlepšo naslovnico Naših korakov. Naj naslovnica leta 2006 po mnenju bralcev Naših korakov je naslovnica z 99. številke. Izmed prispelih glasovnic pa so otroci iz vrtca izžrebali Branko Povše iz Velikih Poljan. Za nagrado prejme tatarski biftek za 2 osebi v Gostilni Rorman. Izžrebani bralki čestitamo, Gostilni Rorman pa se zahvaljujemo za nagrado. O koriščenju nagrade bomo bralko obvestili po pošti. Uredniški odbor Občni zbor PGD Dobrava V soboto, 20. januarja 2007, smo imeli gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Dobrava petinštirideseti občni zbor. Zbralo se je lepo število gasilcev, gostov in članov pobratenih društev PGD Kokrica, PGD Sveti Gregor in PGD Šmarje pri Jelšah. Pred začetkom občnega zbora je predsednik društva tovariš Anton Mojstrovič vse navzoče pozdravil. Uvod so popestrili domači pevci cerkvenega pevskega zbora Dobrava. Občni zbor je potekal po ustaljenem redu. Poročila o delu društva so podali: predsednik društva, poveljnik, blagajnik in predsednik nadzornega odbora. V njih je bilo prikazano delo gasilcev v minulem letu in plani z željami za naslednje leto. Preteklo leto smo bili dobravski gasilci zelo aktivni na operativnem in tekmovalnem delu, pa tudi pri ostalih delih; kot so veselica, piknik in seveda dela pri gasilskem domu. Od gostov nas je prvi pozdravil naš župan g. Anton Zupet, nato poveljnik Gasilske zveze Novo mesto, tovariš Tine Filip, poveljnik občinskega poveljstva tovariš Robert Povše. V nadaljevanju so nas pozdravili še ostali gosti. Po končanem uradnem delu smo imeli družabno srečanje z ansamblom. Tajnik PGD Dobrava: Vinko Gradišar Na obisku pri najstarejši jubilantki PGD Dobrava Člani PGD Dobrava smo v petek, 9. februarja 2007, obiskali najstarejšo članico Prostovoljnega gasilskega društva Dobrava, gospo Terezijo Rodič. Gospa Terezija je bila in je še vedno pripravljena pomagati pri raznih delih v društvu. Voščili smo ji za visok jubilej, 80. rojstni dan, in ji podarili simbolično darilo. S slavljenko, ki je še vedno vitalna, smo prijetno poklepetali; zaupala pa nam je kar nekaj anekdot iz starih časov. Imeli smo se prijetno in vsi skupaj smo sklenili, da se naslednje leto ponovno vidimo. Tajnik PGD Dobrava: Vinko Gradišar Opravičujemo se piscu zgornjih dveh člankov in vsem članom PGD Dobrava, ker omenjenih člankov zaradi tehničnih razlogov nismo objavili že v prejšnji številki. Uredniški odbor 24 Naši koraki številka 109 - april 2007