POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA"

Transcript

1 VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Elektronika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v TRANSPAK podjetje za inženiring, procesno opremo in zastopstva Čas opravljanja: do Mentor v GD: Jure Lukač Študent: Matej Dominko Vpisna številka: E E pošta: dominko.matej@gmail.com Telefon:

2 2

3 3

4 Vsebina Uvod Predstavitev podjetja Transpak d.o.o Produkti Inženiring Paletiranje Pakiranje Robotizacija Transport Servis Opis praktičnega izobraževanja Projekt Delovanje stroja Zalogovnik Obračalna miza Aplikator Električna omara in opis elementov Siemens CPU PILZ PNOZ varnostni releji Napajalnik Inštalacijski odklopnik Motorsko zaščitno stikalo Kontaktorji Motorski zaganjalnik Elementi nameščeni izven električne omare Fotocelica Induktivno stikalo Ultrazvočni senzor Zaslon na dotik Končan stroj Sklep

5 Kazalo slik: Slika 1: Stavba podjetja Transpak, d.o.o Slika 2: Skica vseh treh sklopov stroja Slika 3: Paleterinik z naloženimi paletami Slika 4: Skica paletirnika z nameščenimi senzorji Slika 5: Položena paleta na obračalno mizo Slika 6: Zalogovnik z kartoni Slika 7: Aplikator in obračalna miza Slika 8: Načrt električne omare Slika 9: Električna omara Slika 10: Procesor Siemens CPU Slika 11: Varnostni rele PILZ PONZ X Slika 12: Datasheet varnostnega releja Slika 13: Napajalnik 24 V DC Slika 14: avtomatske varovalke Slika 15: Motorsko zaščitno stikalo Slika 16: Kontaktor Slika 17: Motorski zaganjalnik Slika 18: Razvodna doza Slika 19: Namestitev fotocelice in odbojnika na stroj Slika 20: Skica odboja infrardeče svetlobe Slika 21: Induktivno stikalo Slika 22: Namestitev induktivnih stikal Slika 23: Ultrazvočni senzor Slika 24: Zaslon Slika 25: Električna omara zraven stroja

6 Kazalo tabel: Tabela 1: Kvadratura žic glede na tok Tabela 2: Barve žic

7 Uvod Po končanih predavanjih na fakulteti za elektrotehniko računalništvo in informatiko v Mariboru sem začel opravljati dvomesečno obvezno prakso, ki sem jo opravljal na podjetju Transpak d.o.o. podjetju za inženiring, procesno opremo in zastopstva v Murski Soboti. Podjetje se ukvarja z mojim bodočim poklicem ustrezala pa mi je tudi razdalja od mojega stalnega bivališča in ponujeni pogoji. Praktično izobraževanje sem opravljal na elektrooddelku omenjenega podjetja. 1 Predstavitev podjetja Transpak d.o.o. Skupina Transpak se ukvarja predvsem z: inženiringom, svetovanjem in izvedbo projektov»na ključ«za polnilnice pijač, mlekarne, proizvajalce hrane, kemijsko in farmacevtsko industrijo, skladiščno logistiko s poudarkom na optimiranju proizvodnje, prodajo, konstruiranjem in proizvodnjo paletirne, pakirne in transportne tehnike ter portalnih robotov, aplikacijami fleksibilnih in portalnih robotov na področju pakirne in paletirne tehnike ter komisioniranja, montažo,vzdrževanjem in remonti polnilne, pralne, pakirne, paletirne in transportne tehnike, zastopanjem tujih podjetij na slovenskem in hrvaškem tržišču. Oprema katero izdeluje podjetje je sad dolgoletnih izkušenj in poznavanja najnovejših tehnoloških rešitev, s katerimi se kakovost in uporabnost opreme neprestano izboljšuje. Oprema je mikroprocesorsko krmiljena, konceptualne in konstrukcijske rešitve ter vgrajene komponente, pa zagotavljajo človeku prijazno upravljanje in dolgo življenjsko dobo. Kot srednje veliko podjetje se morajo prilagajati specifičnim zahtevam njihovih strank ter z njimi in za njih pripravijo najbolj optimalno rešitev. 7

8 Oprema Transpak zagotavlja: visoko zanesljivost, robustno izvedbo, individualno pripravljene rešitve, gospodarnost v obratovanju, hitro menjavo produkta, do produkta prijazno obdelavo, najkakovostnejše vgradne elemente, moderno krmilno in regulacijsko tehniko, preglednost v obratovanju in posluževanju, minimalne stroške vzdrževanja, izvedbo v skladu z CE normami. Celotno poslovanje podjetja poteka v skladu z zahtevami standarda ISO Cilji podjetja: Slika 1: Stavba podjetja Transpak, d.o.o. Slediti izzivom trga Proizvajati po konkurenčnih cenah Posodabljanje in uveljavljanje novih okolju prijaznih tehnologij Dvig splošnega nivoja industrijskih znanj zaposlenih Rast posebnega standarda in splošni razvoj prijaznega delovnega okolja Vizija podjetja Transpak je postati eden vodilnih svetovnih ponudnikov pakirne, paletirne in transportne tehnike. 8

9 1.1 Produkti Inženiring Transpak nudi celovite rešitve s področja polnilnih in pakirnih linij. Projekti»na ključ«omogočajo kupcem racionalno izvedbo projektov od same zasnove do končne realizacije. Večletne izkušnje in vrsta uspešno izvedenih projektov so garancija za optimalne prostorske rešitve, racionalno izbiro opreme, dobro programsko opremo in zanesljiv servis. Podjetje poskrbi za poenotenje vgradnih elementov in komponent posameznih dobaviteljev. Rezultat dela podjetja so visoki izkoristki, ob optimalnih stroških obratovanja in vzdrževanja Paletiranje Stroji družine Transpak Royal, portalni roboti družine Transpak Portal, roboti Transpak ROBOT in aplikacije industrijskih robotov omogočajo paletiranje oziroma depaletiranje nosilk, trayev, paketov, steklenic, plastenk in vseh drugih vrst produktov. Modularna gradnja omogoča prilagoditev in optimalno izvedbo glede na zahteve in postavitve projekta Pakiranje Dvoosni portalni roboti družine Transpak Portal s sodobno servopogonsko tehniko omogočajo visokozmogljivo vlaganje oziroma izlaganje različnih vrst produktov. Prosta izbira in definiranje posameznih gibov omogočata fleksibilnost ter neodvisnost opreme od geometričnih parametrov. Sodobna prijemalna tehnika zagotavlja zanesljivost in dolgo življenjsko dobo. Modularna gradnja omogoča prilagoditev in optimalno izvedbo glede na zahteve posameznega projekta. 9

10 1.1.4 Robotizacija Robotizacija proizvodnje s pomočjo portalnih robotov družine Transpak Portal in aplikacije industrijskih robotov, prilagojene potrebam tehnološkega procesa, omogočajo racionalizacijo in optimiranje delovnih procesov. Možnost izbire med posameznimi vrstami robotov zagotavlja optimalno rešitev glede na prostor, produkt in zmogljivost Transport Transporterji posod, paketov, palet omogočajo zanesljivo in racionalno notranjo logistiko oz. povezavo med posameznimi stroji. Rezultat stalnega razvoja in sodelovanja pri razvoju opreme s kupci, dobavitelji pogonske tehnike in vgradnih delov je sodobna, zanesljiva, za vzdrževanje in čiščenje prijazna logistična oprema Servis Dolgoletne izkušnje, visoka strokovnost in nenazadnje pridnost sodelavcev Transpaka omogočajo racionalno servisiranje in remonte opreme Transpak, kakor tudi opreme drugih proizvajalcev. Organizacija in izvedba montaž v vseh koncih sveta sta vsakdan podjetja Transpak in zagotovilo za odličen servis. 10

11 2 Opis praktičnega izobraževanja Praktično izobraževanje sem opravljal na elektro-inžinirskem oddelku podjetja. Na tem oddelku sem spoznal delo v proizvodnji oziroma samo montažo električnih omar ter montažo posameznih elektro komponent. Seznanil sem se z samim povezovanjem električnih omar, sprotno ob delu pa sem spoznaval same lastnosti ter namen posamezne komponente. Moje delo je zajemalo tudi vezavo motorjev, napeljava inštalacij po posameznih strojih, sodeloval in pomagal pa sem pri kar nekaj projektih. Projektanti na tem oddleku morajo biti dobro podkovani saj rešujejo vsakodevne neizogibne težave, ki se pojavljajo pri posameznih projektih in jih učinkovito v najkrajšem času tudi odpravijo. Obenem pa je naloga projektantov pomoč pri razvoju tehnoloških procesov ter načrtovanje novih projektov. Spoznal sem, da so na tem oddelku za uspešno delo pomembni dejavniko kot so doslednost, natančnost, iznajdljivost, delo v skupini in inovativnost, vsekakor pa je pomembno tudi teoretično znanje, ki sem ga pridobil med študijem. 11

12 3 Projekt Kot eden izmed projektov pri katerem sem sodeloval in katerega bom opisal je stroj, ki avtomatizira delovanje v industriji. Podjetje, ki je oddalo naročilo je izrazilo zahtevo za stroj, ki bi jim povečal kapaciteto proizvodnje, saj imajo že obstoječo zmogljivo transportno linijo, vmesna faza, ki jo bo sedaj opravljal omenjeni stroj pa jim upočasnjuje proizvodnjo. Stroj bo imel nalogo povečati hitrost proizvodnje oziroma transportnega procesa. Glavni namen stroja pa je zlaganje kartonov na prazne palete. 3.1 Delovanje stroja Stroj je sestavljen iz treh glavnih delov. Prvi del predstavlja zalogovnik praznih palet s prijemalom in tekočim trakom na katerem so nameščene prazne palete, za njim je nameščena obračalna miza z tekočim trakom, kot zadnji sklop v vrsti pa je nameščen aplikator s kartoni in posebnim vakuumskim prijemalom. Slika 2: Skica vseh treh sklopov stroja 12

13 3.1.1 Zalogovnik Kot prvi v vrsti je postavljen zalogovnik. Na njem so ena na drugo zložene prazne palete. Njegova naloga je, da vsako paleto posamično pošilja naprej po tekočem traku. Njegovi glavni komponenti pa sta miza s tekočim trakom ter posebno prijemalo z dvema rokama. Stroj pa ne bi funkcioniral brez pravilno nameščenih senzorjev, elektromotorjev ter elektronsko krmiljenih ventilov. Slika 3: Zalogovnik z naloženimi paletami Ko so na stroju ena na drugo zložene prazne palete, to zazna fotocelica z odbojnim steklom. Prijemalo se tedaj vertikalno spusti na srednjo pozicijo, to zaznava induktivni senzor. Roki na prijemalu se tedaj iz odprtega stanja pomakneta v zaprto stanje, za kar znova skrbi induktivni senzor. Prijemalo zagrabi vse palete razen tiste, ki se nahaja najbolj 13

14 spodaj na tekočem traku in jih vse, razen te, privzdigne v zrak na zgornji položaj, ki je določeno s končnim preklopnim stikalom. Prazna paleta se po tekočem traku odpelje do naslednje faze. Fotocelica zazna, da paleta na traku ni več prisotna, prijemalo se spusti na nizki položaj, ki je prav tako določeno s preklopnim končnim stikalom. Palete so spuščene na tekočem traku in roke lahko preidejo iz zaprtega v odprto stanje. Ti koraki se ponavljajo dokler na traku ne zmanjka palet, kar pa zazna ena izmed nameščenih fotocelic z odbojnim steklom. Na spodnji sliki 4 lahko vidimo skico zalogovnika in na njem označene elektro komponente kot so fotocelica z odbojnim steklom, induktivne senzorje, motorje, končna preklopna stikala. Za lažjo predstavitev pa so označene tudi glavne komponente kot so prijemalo z rokami ter tekoči trak. Slika 4: Skica zalogovnika z nameščenimi senzorji 14

15 3.1.2 Obračalna miza Prazna paleta se po tekočem traku pripelje iz zalogovnika na obračalno mizo. Miza je v vhodnem položaju. Fotocelica zazna, da je na mizi prisotna paleta, sedaj svoje delo opravi aplikator, katerega delovanje bom opisal v naslednji točki. Ko aplikator na paleto položi karton, motor, ki skrbi za obračanje mize obrne mizo za 90 stopinj. Ta kot obračanja je realiziran z dvema končnima preklopnima stikaloma, ki preklapljata med vhodnim in izhodnim položajem mize. Spodaj na sliki 5 lahko vidimo paleto ki je nameščena na mizi in čaka na aplikator, da ta opravi svoje delo in položi karton na paleto. Slika 5: Paleta na obračalni mizi 15

16 3.1.3 Aplikator Aplikator oziroma nalagalec kartonov na paleto je pravzaprav glavna komponenta celotnega sistema, saj opravlja funkcijo zaradi katere je bil proizvodni proces počasnejši. Njegova naloga je zlaganje kartonov na prazno paleto. Na sliki 6 lahko vidimo sam zalogovnik kartonov ter samo prijemalo z vakuumskimi sesalkami. Slika 6: Zalogovnik s kartoni Glavno komponento stroja predstavlja prijemalo z vakuumskimi sesalkami, katere so krmiljene preko ventilov. Sesalke prisesajo karton, ki je naložen v zalogovniku in jih zlagajo na prazne palete, ki čakajo na obračalni mizi. Prijemalo se horizontalno premika med zalogovnikom in paleto skrajni meji premikanja pa sta določeni z dvema induktivnima 16

17 stikaloma, ki sta nameščena na samem nosilcu prijemala. Prijemalo se premika tudi v vertikalni smeri, skrajni točki pa sta prav tako določeni z dvema induktivnima stikaloma. Na prijemalu je nameščeno ultrazvočno stikalo, ki procesorju signalizira kdaj karton je, oziroma ni prisesan na prijemalo. Signal fotocelice sporoča, ko v zalogovniku zmanjka kartonov. Odlaganje kartonov je prav tako izvedeno z induktivnim senzorjem preko nasednega stikala. Ta zazna, ko se lepenka dotakne palete in s tem sprosti oziroma izklopi vakuum. Prijemalo sprosti karton in se vrne v začetni položaj k zalogovniku po naslednji karton. Obračalna miza se nato obrne za 90 stopinj v izhodni položaj, paleta se odpelje k naslednji fazi, miza pa se vrne v začetni vhodni položaj. Na sliki 7 lahko vidimo aplikator in obračalno mizo. Na sliki je označeno prijemalo ter druge komponente kot so senzorji, motorji in ventili. Slika 7: Aplikator in obračalna miza 17

18 4 Električna omara in opis elementov Sestavni del stroja je električna omara. V električni omari se nahajajo krmilne ter zaščitne komponente celotnega sistema, ki jih bom v nekaj naslednjih točkah tudi opisal. Kot glavni pripomoček za vezavo smo uporabljali električni načrt, ki je narisan v načrtovalskem programu EPLAN. Na sliki 8 lahko vidimo načrt omare kako morajo biti razvrščeni elementi in kanali po katerih smo napeljevali električne vodnike. Slika 8: Načrt električne omare Vodnike smo delili na močnostni in krmilni del ter jih temu primerno tudi ločevali. V električni omari smo uporabljali mehkožilne žice. Glede na tok, ki se troši po posameznih komponentah smo uporabljali različne preseke žic, kot nam to prikazuje spodnja tabela1. V mojem primeru smo uporabili 0,75 mm 2 za krmilni del ter 1,5 mm 2 in 2,5 mm 2 za močnostni del vezave. Kot je običajno pa smo uporabljali tudi različne barve žic za lažje ločevanje vodnikov in standardov, ki veljajo v določenih državah. 18

19 Tabela 1: Kvadratura žic glede na tok Tok (A) Premer žice (mm^2) do 6 0,75 do10 1,5 do 16 2,5 do 25 4 do 32 6 Tabela 2 nam prikazuje barvo vodnika glede na to ali je faza, ničla, ozemljite itd. Barve se ločujejo tudi glede na to ali imamo tri fazno, enofazno izmenično ali enosmerno krmilno napetost. Tabela 2: Barve žic 380 V AC 230 V AC Vodnik Barva vodnika Vodnik Barva vodnika Faza - L črna Faza - L rdeča Ničla - N svetlo modra Ničla - N svetlo modra Faza - L (po Ozemljitev - PE rumena/zelena preklopu) rdeča 24 V DC Vodnik Barva vodnika 24 V bela 24 V (po preklopu) bela 0 V bela medpovezave oranžna 19

20 Na sliki 9 vidimo notranjost omare z vsemi elementi. Omaro smo primerno tudi zaščitili, da smo vse kanale zaprli ter na sponke dodali plastične pokrove, da se ne moremo z roko po pomoti dotakniti kontakta. Slika 9: Električna omara Krmilne naprave so povezane preko profibus omrežja. Profibus je narejen posebej za komunikacije med avtomatizacijskimi sistemi in perifernimi enotami. Nudi nam ugodno razmerje med hitrostjo, uporabnostjo in nizkimi stroški izvedbe omrežja. 4.1 Siemens CPU 312 Srce stroja predstavlja procesor Siemens CPU 312 z vhodno izhodnimi enotami. Njegova poglavitna in edina naloga je, da posreduje signale med vhodnimi in izhodnimi napravami. K procesorju smo dodali tudi dodatne vhodne in izhodne module. Slika 10: Procesor Siemens CPU

21 Lastnosti procesorja: Napajalna napetost 24 V DC ( območje med 20,4 do 28,8 V) Vklopni tok 8 A. 6 kb integriranega delovnega pomnilnika, razširitev z pomnilniškimi karticami ni omogočena. 29 kb RAM in 20 kb EEprom programskega pomnilnika. Hitrost obdelava podatkov bitni ukazi 0,6 μs min, besedni ukazi 2 μs min, cele vrednosti matematičnih izrazov 3 μs min, matematični ukazi z plavajočo vejico 60 μs min. MPI vmesnik za programirno napravo. 32 bitni števec z možnostjo štetja od 1 do bitni časovnik z možnostjo štetja od 10 ms do 9990 s Možnost dodajanja 8 digitalnih vhodnih modulov ter 6 digitalnih izhodov, maksimalna dolžina žice za oba je 600 metrov z nezaščitenim kablom in 1000 metrov z zaščitenim kablom. STEP 7 programski jezik. 21

22 4.2 PILZ PNOZ varnostni releji PILZ PNOZ X3 so robustni varnostni releji, ki so se izkazali s svojo zanesljivostjo. Namenjeni so za različne varnostne ukrepe in so optimizirani glede na uporabo. Nudijo različne možnosti priključitve kot so stikala za resetiranje in izklop stroja, varnostne zavese predvsem pa se uporabljajo za zasilni izklop strojev oziroma aplikacij. Ta relejska tehnika je po mojem mnenju že malce zastarela saj jih v novejših sistemih lahko enakovredno zamenjamo z novejšo računalniško programirljivo tehniko kot je Sick Flexi Soft modularni krmilnik. Slika 11: Varnostni rele PILZ PNOZ X3 Lastnosti: Napajalna napetost 24, 43, 48, 110, 115, 120, 230, 240 V izmenične napetosti ali 24 V enosmerne napetosti z toleranco od 85 do 110%. Poraba moči 2,5W. 3 vhodni varnostni kontakti ter en pomožni vhodni kontakt. Hitri časi preklopov. Temperaturno območje delovanje od -25 do 55 C. Slika 12 nam prikazuje priključno shemo varnostnega releja z vsemi označenimi kontakti. 22

23 Slika 12: Priključna shema varnostnega releja 23

24 4.3 Napajalnik Ker za krmiljenje rabimo enosmerno napetost 24 V, imamo v omari nameščen tudi napajalnik. Eno fazo napetosti in ničlo smo povezali na napajalnik, ki nam tako izmenično napetost 230 V pretvori v enosmerno krmilno napetost 24 V, ki smo jo uporabili za krmilne dele stroja. Pred napajalnikom imamo vezan odklopnik, ki ščiti napajalnik pred preobremenitvijo. Transformirano napetost 24 V DC smo vezali na odklopnike krmilnega dela, minus pa na vrstne sponke. Slika 13: Napajalnik 24 V DC 24

25 4.4 Inštalacijski odklopnik V omari imamo za zaščito elementov nameščene tudi inštalacijske odklopnike, ki se pri preobremenitvi ali kratkem stiku izklopijo, vendar pa jih lahko po odpravi defekta takoj ponovno vklopimo. Po potrebi, na primer pri vzdrževalnih delih na električni napeljavi pa delujejo kot običajna stikala. Na zunaj so zaščitna stikala sestavljena iz ohišja iz umetne snovi, ki ima na sprednji strani prevesno stikalo. V notranjosti se nahajata dva varovalna mehanizma, prvi termični in drugi elektromagnetni. Termični sistem reagira na toploto, ki jo povzroči prekomerni tok. Pri tem bimetal prekine tokokrog, če je prekoračena nominalna jakost toka. Kot nominalna jakost toka je označena vrednost, navedena na odklopniku oziroma na zaščitnem stikalu, naprimer 25 A. V primeru kratkega stika se aktivira elektromagnetni sistem. V le nekaj delčkih sekunde omogoči ločitev od omrežja. Sprožilni mehanizem je zasnovan tako, da se pri defektu, ki še vedno traja, ne da več vklopiti, celo tedaj ne, ko je prevesno stikalo blokirano. Na sliki 14 vidimo po vrsti enofazne, enofazne z pomožno ničlo in trifazne inštalacijske odklopnike. Inštalacijskim odklopnikom pa smo v nekaterih primerih dodali pomožne kontakte na katere smo priklopili krmilno napetost, procesor tako dobi signal kateri odklopnik je izklopljen. Slika 14: Inštalacijski odklopniki 25

26 4.5 Motorsko zaščitno stikalo Motorsko zaščitno stikalo je aparat, ki združuje dve osnovni funkciji stikalno in zaščitno. Vklaplja zagonske tokove elektromotorjev in izklaplja tokove, ki so lahko običajni izklopni, lahko pa tudi preobremenitveni ali kratkostični. Najpomembnejše lastnosti motorskega zaščitnega stikala so poleg nazivnega toka predvsem stikalna zmogljivost ter električna in mehanska življenjska doba. Pomembna prednost motorskega zaščitnega stikala je, da vedno izklopi vse tri pole. Odklopi delujejo na podlagi bimetala, stikalo pa se ob izpadu katere koli faze avtomatsko izklopi. Z vrtljivim gumbom stikalu nastavimo nazivni tok, ki ga nastavimo glede na nazivni tok elektromotorja. Stikalo ima tudi lastno temperaturno kompenzacijo. Slika 15: Motorsko zaščitno stikalo 26

27 4.6 Kontaktorji Kontaktorje uporabljamo za daljinsko krmiljenje vseh vrst ohmskih in induktivnih ter v določenih pogojih tudi kapacitivnih bremen. Pri kontaktorjih imamo na voljo tudi paleto dodatkov kot so pomožni kontakti ter zakasnitveni kontakti. V našem primeru kontaktorji vklapljajo oziroma izklapljajo motorje in so krmiljeni preko izhodnih signalov procesorja. Slika 16: Kontaktor 27

28 4.6.1 Motorski zaganjalnik Kot izraz motorski zaganjalnik razumemo kombinacijo motorskega zaščitnega stikala in kontaktorja. V krmiljenih elektromotornih sistemih motorskim zaščitnim stikalom namreč običajno prigradimo tudi kontaktorje. Motorsko zaščitno stikalo izklaplja samo nadtoke (preobremenitev ali kratki stik), običajne vklope in izklope motorja pa opravlja kontaktor. Ta kombinacija se uporablja vse pogosteje in nadomešča klasično kombinacijo odklopnik, stikalo, kontaktor, bimetal. V tem primeru bo življenjska doba motorskega zaščitnega stikala mnogo daljša, saj bo večino preklopov opravil kontaktor. Slika 17: Motorski zaganjalnik 28

29 5 Elementi nameščeni izven električne omare Izven omare oziroma na samem stroju imamo nameščene različne naprave oziroma senzorje, ki so namenjeni za zaznavanje spremembe položajev delov stroja. Ti senzorji so povezani najprej do razvodne doze, kot to prikazuje spodnja slika in sicer po 3 žilnih kablih. V razvodni dozi lahko sedaj povežemo vse 24 VDC žice in vse minus žice. Iz razvodne doze nato vežemo 18 ali 25 žilni kabel do glavne omare na vrstne sponke. Slika 18: Razvodna doza 29

30 5.1 Fotocelica Reflekcijski senzor z polarizacijskim filtrom ali fotocelica je senzor, ki je namenjen za natančni optični nadzor pozicioniranja, sortiranja, štetja. Je nameščen na stroj kot to prikazuje spodnja slika 19 in deluje na principu odboja infrardeče svetlobe, zato ima nasproti sebe nameščeno še odbojnik svetlobe. Slika 19: Namestitev fotocelice in odbojnika na stroj Fotocelica ima oddajnik svetlobe in sprejemnik svetlobe nameščen v istem ohišju. Svetlobni žarek iz oddajnika potuje do odbojnika od katerega se ta žarek odbije do sprejemnika. Ko predmet ta žarek prekinja, pride na izhodu do spremembe stanja. To spremembo stanja zazna procesor in izda ukaz za določeno operacijo. Opisan proces nam prikazuje slika 20, ki sicer prikazuje oddboj svetlobe od materiala, ki je prav tako oddbojen. 30

31 Slika 20: Skica odboja infrardeče svetlobe 5.2 Induktivno stikalo Induktivno stikalo se uporablja za krmiljenje, reguliranje, avtomatiziranje, pozicioniranje in nadzorovanje delovnega procesa. Delujejo na principu zaznavanja kovinskih objektov, ki so nameščeni na določeni razdalji. Na izhodu stikala nato dobimo glede na razdaljo ustrezno velik analogni signal. Slika 21: Induktivno stikalo 31

32 V našem primeru smo induktivno stikalo uporabljali za pozicioniranje raznih komponent stroja kot je naprimer prijemalo. Na stroju smo namreč imeli na določenih premikajočih se mestih nameščene majhne kvadratne kovinske ploščice katere je stikalo zaznalo, stroj pa se je potem zaustavil in izvedel naslednjo operacijo. Na sliki 22 imamo prikazano namestitev kovinske ploščice in induktivnih senzorjev. Slika 22: Namestitev induktivnih stikal 32

33 5.3 Ultrazvočni senzor Ultrazvočno senzorji predstavljajo idealno rešitev tam, kjer fizični stik ni mogoč. Deluje na principu ultrazvoka in sicer ustvari signal visokih frekvenc, ki ga človeško uho ne more zaznati. Čas, ki preteče, da ultrazvočni signal preide od senzorja do predmeta predstavlja razdaljo ali določeno pozicijo. V našem primeru imamo ultrazvočni senzor nameščen na prijemalu, ki prenaša lepenke. Namen senzorja pa je ta, da zazna kdaj je potrebno spustiti karton na lepenko. Spodnja slika 23 prikazuje ultrazvočni senzor. Slika 23: Ultrazvočni senzor 33

34 5.4 Zaslon na dotik V omari pa imamo vgrajen tudi 8 inčni zaslon na dotik, ki služi za ročno krmiljenje stroja v fazi programiranja in preizkušanja. Prav tako je namenjen je namenjen za izpis raznih navodil, napak, tekstov za pomoč. Napaja ga 24 V DC, z krmilnikom pa je povezan preko profibus omrežja. Slika 24: Zaslon 6 Končan stroj Slika 25: Električna omara zraven stroja 34

35 7 Sklep Menim, da je obvezna dvomesečna praksa izjemno pomembna in poučna v samem študijskem izobraževanju, saj s tem študenti vidimo in dobimo vsaj nekaj praktičnih izkušenj. Izjemno pomembno je tudi teoretično znanje, ki pa ga je brez pomoči težko pretvoriti v prakso. Zato so mi bili v pomoč na prvem mestu seveda sam mentor in pa sodelavci, ki so mi znali odgovoriti na vsako moje vprašanje in mi pomagali tudi z koristnimi nasveti. Izjemno poučno in koristno pa se mi je zdelo, da sem imel vpogled pri gradnji opisanega stroja v poročilu od samega začetka pa do konca. Menim, da sem s tem pridobil kar nekaj znanja, ki sem ga nato pri pisanju poročila in samem samostojnem raziskovanju še dopolnil. Stroj smo v celoti zgradili, sprogramirali in stestirali na samem podjetju nato pa smo ga poslali naročniku. Tam je terenska ekipa odpravila še zadnje pomanjkljivosti in napake, ki so se pojavile med samim transportom. Menim, da sem izbral pravo podjetje saj je praksa potekala brez težav in zapletov obenem pa sem v sorazmerno kratkem času pridobil kar nekaj znanja in spretnosti za kar pa gre zahvala vsem sodelavcem, ki so bili komunikativni od prvega dne ko sem prišel na podjetje. Menim, da je praksa dobra priprava za samo zaposlitev po končanem študiju in da je za uspeh podjetja pomembno delo v močnem timu, kjer vsak posebej prispeva svoj delež s svojim znanjem in novimi kreativnimi idejami. Izjemno pomembno pa zaupanje delodajalca v svoje zaposlene in vlaganje v njih. 35

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.

Διαβάστε περισσότερα

1. Trikotniki hitrosti

1. Trikotniki hitrosti . Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca

Διαβάστε περισσότερα

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων

Διαβάστε περισσότερα

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,

Διαβάστε περισσότερα

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή

Διαβάστε περισσότερα

STANDARD1 EN EN EN

STANDARD1 EN EN EN PRILOGA RADIJSKE 9,000-20,05 khz naprave kratkega dosega: induktivne aplikacije 315 600 khz naprave kratkega dosega: aktivni medicinski vsadki ultra nizkih moči 4516 khz naprave kratkega dosega: železniške

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

PROCESIRANJE SIGNALOV

PROCESIRANJE SIGNALOV Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:

Διαβάστε περισσότερα

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70 KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih

Διαβάστε περισσότερα

Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem

Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem Laboratorijska vaja št. 5: Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem Laserski sistemi - Laboratorijske vaje 1 Namen vaje Spoznati polprevodniške laserje visokih moči Osvojiti osnove laserskega varjenja

Διαβάστε περισσότερα

ČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO

ČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO ČHE AVČE Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO MONTAŽA IN DOBAVA AGREGATA ČRPALKA / TURBINA MOTOR / GENERATOR S POMOŽNO OPREMO Anton Hribar d.i.s OSNOVNI TEHNIČNI PODATKI ČRPALNE HIDROELEKTRARNE

Διαβάστε περισσότερα

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:

Διαβάστε περισσότερα

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom

Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom VSŠ Velenje ELEKTRIČNE MERITVE Laboratorijske vaje Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom Vaja št.2 M. D. Skupina A PREGLEDAL:. OCENA:.. Velenje, 22.12.2006 1. Besedilo naloge

Διαβάστε περισσότερα

Splošno o interpolaciji

Splošno o interpolaciji Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo

Διαβάστε περισσότερα

ADS sistemi digitalnega snemanja ADS-DVR-4100D4

ADS sistemi digitalnega snemanja ADS-DVR-4100D4 ADS-DVR-4100D4 Glavne značilnosti: kompresija, idealna za samostojni sistem digitalnega snemanja štirje video vhodi, snemanje 100 slik/sek v D1 ločljivosti pentaplex funkcija (hkratno delovanje petih procesov):

Διαβάστε περισσότερα

3. Dimenzioniranje in kontrola zaščitnih naprav

3. Dimenzioniranje in kontrola zaščitnih naprav 3. Dimenzioniranje in kontrola zaščitnih naprav V skladu z zahtevami elektrotehniškh standardov za el. Instalacije NN (do 1kV) morajo biti vsi el. stroji in naprave zaščiteni pred el. udarom. Poznamo dve

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva

Διαβάστε περισσότερα

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu. Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedna in vzporedna feroresonanca

Zaporedna in vzporedna feroresonanca Visokonapetostna tehnika Zaporedna in vzporedna feroresonanca delovanje regulacijskega stikala T3 174 kv Vaja 9 1 Osnovni pogoji za nastanek feroresonance L C U U L () U C () U L = U L () U C = ωc V vezju

Διαβάστε περισσότερα

ESPiN d.o.o. Bernekerjeva 12, 1000 Ljubljana, tel.: 01 540 36 30, faks: 01 544 31 32 Elektro Svetovanje Projektiranje in Nadzor Mapa št. 4 NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME 4.1 NASLOVNA

Διαβάστε περισσότερα

Vrste in izvedba vezij za razsvetljavo. Tokokroge razsvetljave polagamo in varujemo ločeno od drugih tokokrogov.

Vrste in izvedba vezij za razsvetljavo. Tokokroge razsvetljave polagamo in varujemo ločeno od drugih tokokrogov. Vrste in izvedba vezij za razsvetljavo Enofazni trivodni (L, N in PE) sistem 20 V Trifazni petvodni sistem 20/400 V Tokokroge razsvetljave polagamo in varujemo ločeno od drugih tokokrogov. Varujemo jih

Διαβάστε περισσότερα

Zgodba vaše hiše

Zgodba vaše hiše 1022 1040 Zgodba vaše hiše B-panel strani 8-11 Osnovni enobarvni 3020 3021 3023 paneli 3040 3041 Zasteklitve C-panel strani 12-22 S-panel strani 28-35 1012 1010 1013 2090 2091 1022 1023 1021 1020 1040

Διαβάστε περισσότερα

Vzporedne, zaporedne, kombinirane in kompleksne vezave led diod in njihova zanesljivost

Vzporedne, zaporedne, kombinirane in kompleksne vezave led diod in njihova zanesljivost Vzporedne, zaporedne, kombinirane in kompleksne vezave led diod in njihova zanesljivost Led dioda LED dioda je sestavljena iz LED čipa, ki ga povezujejo priključne nogice ter ohišja led diode. Glavno,

Διαβάστε περισσότερα

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9 .cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti

Διαβάστε περισσότερα

Kotni funkciji sinus in kosinus

Kotni funkciji sinus in kosinus Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje

Διαβάστε περισσότερα

Energetska neodvisnost

Energetska neodvisnost Energetska neodvisnost Komandne omare Ročne - avtomatske - paralelne Komandne omare ROČNA KOMANDNA OMARA KO-R MRS Ročna komandna omara je lahko montirana na elektroagregatu ali ločeno. Obsega celoten nadzor

Διαβάστε περισσότερα

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12 Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola

Διαβάστε περισσότερα

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika - avtomatika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v Elektrokovina predstikalne naprave d.o.o., Maribor Čas opravljanja Od 8.7.2009 do 7.1.2010 Mentor v GD Dejan

Διαβάστε περισσότερα

POSTROJI ZA PRENOS IN TRANSFORMACIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE

POSTROJI ZA PRENOS IN TRANSFORMACIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE Univera v Ljubljani Fakulteta a elektrotehniko POTROJ ZA PRENO N TRANFORMACJO ELEKTRČNE ENERGJE MULACJKA VAJA Avtorja: doc. dr. Boštjan Blažič, Blaž Uljanić Ljubljana, 2012 1 hema omrežja Na sliki 1 je

Διαβάστε περισσότερα

Stikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar

Stikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar Stikalni pretvorniki Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC 9. 3. 2016 Boštjan Glažar niverza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Tržaška cesta 25, SI-1000 Ljubljana Vsebina Prednosti stikalnih pretvornikov

Διαβάστε περισσότερα

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10 0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P

Διαβάστε περισσότερα

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Avtomatika in Robotika. Podjetju ETRA, Celje

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Avtomatika in Robotika. Podjetju ETRA, Celje VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Avtomatika in Robotika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v Podjetju ETRA, Celje Čas opravljanja Mentor v GD Študent Vpisna številka E-pošta Telefon od 7.5.2012

Διαβάστε περισσότερα

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Oddelek za konstrkcije Laboratorij za konstrkcije Ljbljana, 12.11.2012 POROČILO št.: P 1100/12 680 01 Presks jeklenih profilov za spščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Naročnik: STEEL

Διαβάστε περισσότερα

8 STIKALA IN RELEJI 8.1 UVOD 8.1 UVOD 8.2 STIKALA 8.3 RELEJI

8 STIKALA IN RELEJI 8.1 UVOD 8.1 UVOD 8.2 STIKALA 8.3 RELEJI 8. STIKALA IN RELEJI 1 8 STIKALA IN RELEJI 8.1 UVOD 8.2 STIKALA 8.3 RELEJI 8.1 UVOD Stikala in releji, včasih jih imenujejo s skupnim imenom kontaktorji, so elektronski elementi, ki sklenejo ali razklenejo

Διαβάστε περισσότερα

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x) FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Praktična Matematika-VSŠ(BO) Komuniciranje v matematiki SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x) Avtorica: Špela Marinčič Ljubljana, maj 2011 KAZALO: 1.Uvod...1 2.

Διαβάστε περισσότερα

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013 WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

Dimenzioniranje vodnikov

Dimenzioniranje vodnikov Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo. letnik Aplikativna elektrotehnika - 6467 Električne inštalacije in razsvetljava Dimenzioniranje vodnikov predavatelj

Διαβάστε περισσότερα

ČLOVEK OKOLICA. Pretok informacij pri človeku. Pretok informacij pri krmilju. Slika 4.1: Blokovna shema zajemanja informacij preko senzorjev SPOMIN

ČLOVEK OKOLICA. Pretok informacij pri človeku. Pretok informacij pri krmilju. Slika 4.1: Blokovna shema zajemanja informacij preko senzorjev SPOMIN ČLOVEK tip okus voh sluh vid SPREJEM SPOMIN OBDELAVA INFORMACIJ govor gib IZDAJA OKOLICA Pretok informacij pri človeku 1 PROGRAM, ŽELENE VREDNOSTI, MEJNE VREDNOSTI itd. I1 I2 I3 D1 D2 D3 S1 S2 S3 OBDELAVA

Διαβάστε περισσότερα

16,5 20. Preklopna točka [mm]

16,5 20. Preklopna točka [mm] NIVOJSKI SENZORJI za cono 0 Serija KEA EEx ia II T6...T Kategorija 1 Mediji do 1 Dolža tipala do 1 m WHGcertifikat G1 8 L 90±2 25 G1 53 Nastavitev občutljivosti 16,5 36 Preklopna točka [mm] 8 8 8 8 8 Koda

Διαβάστε περισσότερα

Matematika. Funkcije in enačbe

Matematika. Funkcije in enačbe Matematika Funkcije in enačbe (1) Nariši grafe naslednjih funkcij: (a) f() = 1, (b) f() = 3, (c) f() = 3. Rešitev: (a) Linearna funkcija f() = 1 ima začetno vrednost f(0) = 1 in ničlo = 1/. Definirana

Διαβάστε περισσότερα

Meritve električnih inštalacij

Meritve električnih inštalacij Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani Oddelek za tehniško varnost 3. letnik Univerzitetni študij Elektrotehnika in varnost Varnost Meritve električnih inštalacij predavatelj

Διαβάστε περισσότερα

Nadtokovna zaščita vodnikov in kablov

Nadtokovna zaščita vodnikov in kablov Nadtokovna zaščita vodnikov in kablov Ustrezna izbira nadtokovne zaščite kablov in vodnikov onemogoča preobremenitev vodnikov in tako prekomerno segrevanje ter krajšanje življenjske dobe izolacije vodnikov.

Διαβάστε περισσότερα

Kvantni delec na potencialnem skoku

Kvantni delec na potencialnem skoku Kvantni delec na potencialnem skoku Delec, ki se giblje premo enakomerno, pride na mejo, kjer potencial naraste s potenciala 0 na potencial. Takšno potencialno funkcijo zapišemo kot 0, 0 0,0. Slika 1:

Διαβάστε περισσότερα

TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA - BUDERUS LOGATHERM WPL 7/10/12/14/18/25/31

TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA - BUDERUS LOGATHERM WPL 7/10/12/14/18/25/31 TOPLOTN ČRPLK ZRK-VOD - BUDERUS LOGTHERM WPL 7/0//4/8/5/ Tip Moč (kw) nar. št. EUR (brez DDV) WPL 7 7 8 7 700 95 5.6,00 WPL 0 0 7 78 600 89 8.9,00 WPL 7 78 600 90 9.78,00 WPL 4 4 7 78 600 9 0.88,00 WPL

Διαβάστε περισσότερα

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika- Močnostna elektrotehnika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v Esotech-u Velenje

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET Goran Stančić SIGNALI I SISTEMI Zbirka zadataka NIŠ, 014. Sadržaj 1 Konvolucija Literatura 11 Indeks pojmova 11 3 4 Sadržaj 1 Konvolucija Zadatak 1. Odrediti konvoluciju

Διαβάστε περισσότερα

KONČNA STIKALA. Seminarska naloga Merilni pretvorniki. Aleš Jeglič. Miha Hlebanja

KONČNA STIKALA. Seminarska naloga Merilni pretvorniki. Aleš Jeglič. Miha Hlebanja KONČNA STIKALA Seminarska naloga Merilni pretvorniki Aleš Jeglič Miha Hlebanja 21. 4. 2011 Kazalo 1. Uvod...3 2. Vrste končnih stikal...4 3. Izbira končnega stikala glede na potrebe in ostale vplive...4

Διαβάστε περισσότερα

41-43 34-39 32-33 26-31 21-25 10-20 2-9 Prenapetostni odklopniki Odklopniki Omrežna zaščitna stikala Vrstne naprave Urna stikala Podaljški, razdelilne naprave Razdelilne omare PROSIMO, ODČITAJTE KODO!

Διαβάστε περισσότερα

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA Rogaška Slatina, maj 2012 1 VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Avtomatika in robotika

Διαβάστε περισσότερα

NADZOR ELEKTRIČNIH PORABNIKOV

NADZOR ELEKTRIČNIH PORABNIKOV ŠOLSKI CENTER CELJE Srednja šola za elektrotehniko, kemijo, in računalništvo NADZOR ELEKTRIČNIH PORABNIKOV RAZISKOVALNA NALOGA MENTOR: Gregor Kramer univ. dipl. inž. el. Avtor: Nejc KOVAČIČ, E-4.a Celje,2016

Διαβάστε περισσότερα

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO 000 Maribor, Smetanova ul. 17 Študijsko leto: 011/01 Skupina: 9. MERITVE LABORATORIJSKE VAJE Vaja št.: 10.1 Merjenje z digitalnim

Διαβάστε περισσότερα

Vaje: Električni tokovi

Vaje: Električni tokovi Barbara Rovšek, Bojan Golli, Ana Gostinčar Blagotinšek Vaje: Električni tokovi 1 Merjenje toka in napetosti Naloga: Izmerite tok, ki teče skozi žarnico, ter napetost na žarnici Za izvedbo vaje potrebujete

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1 Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije

Διαβάστε περισσότερα

TŠC Kranj - Višja strokovna šola za mehatroniko. Električne instalacije so smotrno povezane naprave, ki posredujejo pretok električne energije

TŠC Kranj - Višja strokovna šola za mehatroniko. Električne instalacije so smotrno povezane naprave, ki posredujejo pretok električne energije Električne instalacije Električne instalacije so smotrno povezane naprave, ki posredujejo pretok električne energije od proizvodnih električnih naprav do porabnikov električnih naprav in aparatov. V ožjem

Διαβάστε περισσότερα

PRENAPETOSTNE ZAŠČITE ZA DOM

PRENAPETOSTNE ZAŠČITE ZA DOM PRENAPETOSTNE ZAŠČITE ZA DOM? TEVIZA, d.o.o., Bevkova 5, 1270 Litija, tel.: (0) 1 898 37 53, fax: (0) 1 898 32 93 PRENAPETOSTNE ZAŠČITE V ENERGETSKIH NIZKONAPETOSTNIH SISTEMIH PROTEC B - Odvodnik skupine

Διαβάστε περισσότερα

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA Audiologs, Milenko Glavica, s.p. -- Maribor Čas opravljanja Mentor v GD Študent Vpisna številka E pošta od 15.

Διαβάστε περισσότερα

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor

Διαβάστε περισσότερα

KRMILJENJE MIKROKRMILNIŠKEGA MODULA ARDUINO IN NJEGOVA UPORABA PRI KOMUNIKACIJI Z OSTALIMI NAPRAVAMI

KRMILJENJE MIKROKRMILNIŠKEGA MODULA ARDUINO IN NJEGOVA UPORABA PRI KOMUNIKACIJI Z OSTALIMI NAPRAVAMI Matej Ekart KRMILJENJE MIKROKRMILNIŠKEGA MODULA ARDUINO IN NJEGOVA UPORABA PRI KOMUNIKACIJI Z OSTALIMI NAPRAVAMI Diplomsko delo Maribor, december 2012 I Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa

Διαβάστε περισσότερα

Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki:

Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki: NALOGA: Po cesi vozi ovornjak z hirosjo 8 km/h. Tovornjak je dolg 8 m, širok 2 m in visok 4 m in ima maso 4 on. S srani začne pihai veer z hirosjo 5 km/h. Ob nekem času voznik zaspi in ne upravlja več

Διαβάστε περισσότερα

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje Namen vaje Spoznavanje osnovnih fiber-optičnih in optomehanskih komponent Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega senzorja z optičnimi vlakni, Delo z merilnimi instrumenti (signal-generator,

Διαβάστε περισσότερα

PRIKLJUČITEV PORABNIKOV NA OMREŽJE

PRIKLJUČITEV PORABNIKOV NA OMREŽJE PRIKLJUČITEV PORABNIKOV NA OMREŽJE Električno energijo proizvajamo v elektrarnah. Do porabnikov gradimo daljnovode za prenos energije do porabniških centrov (npr. vasi, mest, industrije ipd.), ki obratujejo

Διαβάστε περισσότερα

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL Izdba aje: Ljubjana, 11. 1. 007, 10.00 Jan OMAHNE, 1.M Namen: 1.Preeri paraeogramsko praio za doočanje rezutante nezporedni si s skupnim prijemaiščem (grafično)..dooči

Διαβάστε περισσότερα

PRILOGA VI POTRDILO O SKLADNOSTI. (Vzorci vsebine) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA

PRILOGA VI POTRDILO O SKLADNOSTI. (Vzorci vsebine) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA PRILOGA VI POTRDILA O SKLADNOSTI (Vzorci vsebine) A POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA Stran 1 POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA (1) (številka potrdila o skladnosti:)

Διαβάστε περισσότερα

6. ZAŠČITA ZBIRALK IN ZAŠČITE PRI ZATAJITVI DELOVANJA ODKLOPNIKOV

6. ZAŠČITA ZBIRALK IN ZAŠČITE PRI ZATAJITVI DELOVANJA ODKLOPNIKOV 6. ZAŠČITA ZBIRALK IN ZAŠČITE PRI ZATAJITVI DELOVANJA ODKLOPNIKOV 6.1. UVOD Čeprav so se prve zaščite zbiralk pričele uporabljati že l. 1930, je bila njihova uporaba precej časa omejena. Uporabljali so

Διαβάστε περισσότερα

Ljubljanska cesta Kamnik SLOVENIJA Tel (0) Fax ( Mob

Ljubljanska cesta Kamnik SLOVENIJA Tel (0) Fax ( Mob Ljubljanska cesta 45 1241 Kamnik SLOVENIJA Tel. +386 (0)1 5190 853 Fax. +386 (9059 636 Mob. +386 41 622 066 E-mail: info@goto.si www.goto.si Navodilo za hitri začetek uporabe Frekvenčni pretvornik ig5a

Διαβάστε περισσότερα

V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.

V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant. Poglavje IV Determinanta matrike V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant 1 Definicija Preden definiramo determinanto,

Διαβάστε περισσότερα

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika - Elektronika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v Magna Powertrain - Graz Čas opravljanja: od 1.7. 2013 do 30.8.2012 Študent: Vpisna številka: E pošta: Aljaž

Διαβάστε περισσότερα

Krmilni in regulacijski sistemi 1

Krmilni in regulacijski sistemi 1 1 2 OR1 RS-FF1 RS-FF6 RS-FF2 OR2 RS-FF3 RS-FF4 RS-FF5 Šolski center Novo mesto Višja strokovna šola elektronika Krmilni in regulacijski sistemi 1 1. del: +U KRMILNI SISTEMI TON4 START t 0 (izbrane vsebine)

Διαβάστε περισσότερα

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013 Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:

Διαβάστε περισσότερα

1 Fibonaccijeva stevila

1 Fibonaccijeva stevila 1 Fibonaccijeva stevila Fibonaccijevo število F n, kjer je n N, lahko definiramo kot število načinov zapisa števila n kot vsoto sumandov, enakih 1 ali Na primer, število 4 lahko zapišemo v obliki naslednjih

Διαβάστε περισσότερα

Varnostna razsvetljava

Varnostna razsvetljava Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani Oddelek za tehniško varnost 3. letnik Univerzitetni študij Elektrotehnika in varnost Razsvetljava Varnostna razsvetljava predavatelj prof.

Διαβάστε περισσότερα

diferencialne enačbe - nadaljevanje

diferencialne enačbe - nadaljevanje 12. vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 diferencialne enačbe - nadaljevanje Ortogonalne trajektorije Dana je 1-parametrična družina krivulj F(x, y, C) = 0. Ortogonalne

Διαβάστε περισσότερα

Fazni diagram binarne tekočine

Fazni diagram binarne tekočine Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,

Διαβάστε περισσότερα

Tehnika za življenje SOLUTIONS KTS 560 / KTS 590. Diagnostika ECU z ESI[tronic]

Tehnika za življenje SOLUTIONS KTS 560 / KTS 590. Diagnostika ECU z ESI[tronic] Tehnika za življenje SOLUTIONS KTS 560 / KTS 590 Diagnostika ECU z ESI[tronic] Visokotehnološka diagnoza ECU za optimalno učinkovitost Nova trpežna modula KTS KTS 560 in KTS 590 sta osnovana na Boschevi

Διαβάστε περισσότερα