IZBRABA POGLAVJA IZ EKOLOGIJE RASTLIN
|
|
- Ἡρόδοτος Βασιλικός
- 7 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 IZBRABA POGLAVJA IZ EKOLOGIJE RASTLIN ZNAČILNOSTI ŽIVLJENJA (rastlin, živali in gliv mikroorganizmov) OSNOVNA ZGRADBA (elementna (makro & mikroelementi), molekulska (polimeri: beljakovine, nukl. kisline, maščobe, polisaharidi, drugi polimeri) BIOSINTEZA ORGANIZACIJA (celica, biomembrane, organeli; telo-osebek, populacija, združba, ekosistemi; visoka strukturalna in funkcionalna urejenost) VZDRŽEVANJE ENERGETSKEGA NIVOJA & ZGRADBE; nizka raven entropije; labilen in odprt sistem; tok energije preko trofičnih ravni in dekompozicije RAST, RAZVOJ IN RAZMNOŽEVANJE (razvoj osebka, vrste, sistem;»omne vivum e vivo«(pasteur & Hoffmann 1860) DEDNOST DNK, RNK, (prenos in prevod genetske informacije) VZDRAŽNOST IN ODZIVNOST (čutila, zaznavanje, odziv) EVOLUCIJA (izvor življenja, starost zemlje (cca 4.55 miljard let); cianobakterije: 3 miljarde let; večcelične rastline cca 570 miljonov let; Oparin-Miller 1953; koacervatna hipoteza; monofilija-polifilija; panspermija? GEN (DNK-AVTOREDUPLIKACIJA & REGULACIJA) FEN
2 ZNAČILNOSTI AVTOTROFOV AVTOTROFI: rastline (cianobakterije, fotosint. akt. bakterije,lišaji, alge, višje rastline) NAČIN ŽIVLJENJA: avtotrofija; sončna energija(kemotrofija); prave rastline so fotoavtotrofi NAČIN RASTI: neomejena rast; odprt sistem osmotrofija ZGRADBA CELIC, TELESA: radialna simetrija;kloroplasti; cel. stena & vakuola; sesilnost PRESNOVA IN BIOKEM. ZGRADBA: fotosinteza; posebne metabolične poti; sekundarni metaboliti; celuloza, lignin, kutin, suberin
3 Organizacijske stopenje telesa rastlin in gliv
4 Shema zgradbe telesa brstnice (sporofit semenke)
5
6 EVCITA
7 Zgradba kloroplasta- klorofilnega zrna višjih rastlin
8 Molekulska zgradba klorofilov a in b ter bakterioklorofila
9 Orientacija celuloznih mikrofibril je v sekundarni celični steni urejeno plastovita.
10 Prikaz transporta mikrofibril celuloze na mikrotubolih pri vgrajevanju v celično steno
11 Amiloza in amilopektin sta polisaharida zgrajena iz molekul glukoze
12 Volumska rast celice poteka v dveh delih: citoplazmatska rast in vakuolizacija (1. celična delitev-protoplazmatska rast, večanje števila celic; 2. ekspanzija- Vakuolizacija in rast celične stene
13 Poenostavljena shema nastanka sekundarnih metabolitov- naravnih substanc
14 POLOŽAJ EKOLOGIJE ZNOTRAJ BOTANIKE RAZDELITEV BOTANIKE: MORFOLOGIJA: citologija, histologija, organografija FIZIOLOGIJ: presnova (metabolizem (C, N) vodni režim), rast in razvoj, regulacija, vzdražnost, gibanja GENETIKA: zgradba, organizacija in delovanje DNK žlahtnjenje rastlin, biotehnologija SISTEMATIKA (taksonomija, nomenklatura); splošna mikrobiologija lihenologija, mikologija, fikologija,..., aplikativne (uporabne) botanike: kmetijstvo, gozdarstvo, hotikultura, farmakologija,..., paleobotanika, filogenija, etnobotanika,... RASTLINSKA EKOLOGIJA: avtekologija, sinekologija (=fitocenologija); (GEOBOTANIKA) EKOFIZIOLOGIJA EKOBIOKEMIJA EKOTOKSIKOLOGIJA BIOINDIKACIJA (GEOBOTANIKA) FITOGEOGRAFIJA OKOLJSKE VEDE meteorologija geologija, pedologija hidrologija varstvo okolja* (navezava na ekologijo) GOSPODARSKE PANOGE DRUŽBA (sicoekonomski, filozofski, estetski vidiki)
15 OKOLJE RASTLIN Pedosfera (tla kot osnovni substrat za rast) Hidrosfera (voda v tleh, zraku) Atmosfera (sevanje, klima, CO 2, O 2,.. Biosfera (organizmi v okolici) Fizikalni in kemični dejavniki habitata Organizmi v okolici ABIOTIČNI IN BIOTIČNI DEJAVNIKI OKOLJA (organizem, biocenoza habitat (botop)
16 ATMOSFERA Plast ozračja, ki obdaja Zemljo Troposfera: vreme, podnebje ; km; padec tlaka (10-12 Pa m - 1 ) temperature (tropopavza);akumulacija vode in plinov Stratosfera: km; intenzivno UV-sevanje, tvorba O 3 ; zaščitni filter Sestava atmosfere: 78 vol.% N 2, 21 vol.%o 2, redki plini (0,95 vol.%), vol.%co 2,vodna para, aerosoli, hlapne N-spojine, ozone in drugi fotooksidanti, saje, prašni delci,.. Pomen atmosfere za rastline: vir C, (O 2 ), sevanja, polutantovstres; 1200 x t O 2 rezultat fotosinteze rastlin; 720 x 10 9 t C kot CO 2 (spodnje plasti: 350 µl l -1 =350 ppm koncentracija zaradi antropogenih vplivov narašča); prvotna atmosfera: pretežno iz CO 2, NH 3, metan
17 HIDROSFERA Voda: oceani (71%površine Zemlje,74% zaloge H 2 O), kopenske vode, polarni led, voda v atmosferi Zaloga energije in snovi -stabilnost geofizikalnih in geokemičnih procesov Samo 1% talne vode je dostopen koreninam 0.001% totalne vode Zemlje je v oblakih, megli, vodni pari, a velik pomen v globalni bilanci vode in toplote Globalni vodni cikel je največji tok materije in energije na Zemlji, za kar se porabi največ sončne energije- občasna zaloga toplote) Kemijska sestava vode variira med vodnimi telesi (slana, sladka voda; voda kot vir in transportno sredstvo hranil,evtrofikacija) Topnost plinov v vodi (O 2, CO 2 ) je odvisna od ph in temperature; eufotična cona; vodni tokovi, termoklina
18 LITOSFERA IN TLA Zemeljska skorja je vir makro in mikroelementov (O, Si, Al, Na,Fe, Ca, Mg, K, P-ostali manj kot 0.1% Izmenjava elementov s hidro- in atmosfero; magmatske, metamorfne in sedimentne kamnine; kemijska in fizikalna sestava kamnin vpliva na lastnosti tal Pedosfera- produkt preperevanja kamnin in razgradnje organskih spojin organizmov (vpliv hidro- in atmosfere!); tvorba sekundarnih talnih mineralov (preperevanje, vpliv organizmov) z veliko notranjo površino, pretežno negativno nabiti, velika adsorpcijska kapaciteta; tvorba humusa (4-58 % C, 0.5-4% N, 42-46% O, 6-8% H) z razgradnjo opada (počasen razkroj sestavine celic, vrstno, talno, klimatsko različen (vpliv ph, T, vode, O,..); hiter v tropih, 2-4 leta v zmernotoplem pasu, 14 let iglasti gozdovi borealnega pasu, 2 leti-stepe;tekstura tal (velikost delcev, vsebnost humusa; velikost por, vsebnost vode, zraka in hranil; peščena-humuzna glinena,..);tipi tal (nemotena-razvita(nerazvita)- klimaks-talni profil; motena; erozija tal; multifazni sistem tal (trdni delci, voda, plini, organizmi)
19 FITOSFERA (del EKOSFERE) Biosfera= habitati + organizmi Cca 99 % mase vseh organizmov predstavlja fitomasa (velik pomen vegetacije pri stabilizaciji habitatov, kroženju snovi in toku energije) Fitosfera-neposredna okolica rastlin, kjer okoljski dejavniki karakterizirajo habitate, življenske cikle rastlin, kjer potekajo funkcionalni morfogenetski in evolucijski procesi- aklimatizacija in adaptacija, rizosfera je del fitosfere Ekosistem je prostorsko in funkcionalno opredeljen del ekosfereinterakcij biosfere in abiotičnega okolja (tok energije, kroženje snovi, druge interakcije (npr. gozd, travišče,.. Odnosi v ekosistemu: trofična razmerja (tok energije, kroženje snovi),drugi odnosi ( simbioze (facilitacija, kompeticija, druge kemijske komunikacije
20 Različni tipi habitatov-ekosistemov
21 Biogeokemični izmenjevalni procesi v rizosferi Korenine vaskularnih rastlin in drugi talni organizmi aktivno izmenjujejo snovi; razgradnja biomase v verigi dekompozitorjev na CO 2, CH 4, NH 3, N 2, H 2 S; v intaktnih ekosistemih sta mineralizacija in produkcija biomase v ravnotežju; hitra mineralizacija biomase podpira večjo produkcijo Mineralizacijska učinkovitost variira prostorsko, odvisno od dekompozitorjev, temperature, vlage, prezračenosti, ph, teksture tal Dekompozitorski organizmi so pomembni za kroženje dušika (privzem: NO 3 -, NH 4+ ; dekompozicija: NH 3, NO 2-, NO 3-, N 2 ); pomembno je C/N razmerje; 100:1 slab razpad (slama, lignin), 10:1-10:30:1- ugodno (listje, ). Respiracija tal- indikator mineralizacije (odvisna od T, vode, O 2, teksture tal; vir ali ponor CO 2??; g CO 2 m -2 h -1 gozdovi, cca 1g CO 2 m -2 h -1 travniki) Odnosi korenine-tla: tipi koreninskih sistemov; simbionti korenin, tipi mikoriz, rizoplan RAI: m 2 koreninske površine/m 2 površine tal
22 Peščena tla Ilovnata tla Njiva Šotno barje Razvoj koreninskih sistemov je odvisen od lastnosti tal
23 Intenzivno razrasli homorizni koreninski sistem laške ljulke Malo razrasli alorizni koreninski sistem vrste, ki raste za vodo v podtalnici Nekateri kaktusi trajno vzdržujejo le ogrodne, sidralne korenine, absorpcijska cona se obnavlja pri vsakem deževju Razrast in rast koreninskega sistema sta odvisni od gentske zasnove in lastnosti tal
24 Tipi koreninskih sistemov in tipi mikoriz so odraz prevladujočih okoljskih razmer, razpoložljivosti hranil in življenskih strategij rastlin.
25 Fizionomski izgled vegetacije, ki ga določajo prevladujoče življenske oblike rastlin je v enaki meri pogojen s tipom mikorizacije kot z morfološko anatomskimi prilagoditvami nadzemnih delov, kar moramo pri izboru rastlin upoštevati.
26 Kemijske interakcije z aktivnimi rastlinskimi snovmi Eksodati rastlin: vpliv na druge rastline, mikroorganizme, živali; ekomoni (infokemikalije): signalizacija, prepoznavanje, obramba, zaviranje, zastrupljanje; feromoni, alelokemikalije Alomoni-korist le za producenta; kairomoni-korist le za prejemnika; sinomoni-koristi za oba Sekundarni metaboliti: fenil propanoidi (flavonoidi, tanini, lignini in lignani, kumarini), terpenoidi, alkaloidi Diverziteta sekundarnih metabolitov je evolucijsko, vrstno, morfološko, fenološko, okoljsko pogojena Atraktanti polinatorjev in raznašalcev semen: pigmenti (karotenoidi, flavonoidi, betaciani, flobafeni) Stimulatorji in sredstva za prepoznavo : fitoaleksini (delujejo zaviralno ali toksično na herbivore, privabljajo plenilce (flavonoidi, monoterpeni) ; stimulirajo kalitev zajedalcev (strigol, benzokinonski derivati) Alelopatske kemikalije: fenil-propanoidi (tanini, kumarini, lišajske snovi), terpenoidi (Nymphaea, Juglans, Asteraceae, Lamiaceae, Rutaceae, Rosacea, Eucaliptus; Bambusa) Obramba pred infekcijo z glivami, bakterijami: fitotoksini, fitoaleksini: 1-preko PCD;2- enkapsulacija poatogena s polisaharidi; 3-tvorba antimikrobnih snovi:a) vnaprej (alil sulfidi-brassica, Allium, laktoni-tulipa, Ranunculus, saponini- Hedera helix, Avena sativa; kinoni- Malus, salicilna kislina; flavonoidi, tanini, terpenoidi; b) po infekciji: fitoaleksini- več sto: isoflavonoidi Fabaceae,seskviterpeni-Solanaceae,poliacetileni-Asteraceae, itd. Infekcija-tvorba H 2 O 2 v membrani gostitelja-tvorba salicilne kisline-signalna transdukcija do genov-odpornost; vpliv na druge rastline Obramba rastlin pred herbivori: mehanska, kemijska, rast, morfologija + fenologija; kemijska obramba je izrazito raznolika (različni sekundarni metaboliti:strupi, deterenti, adstringenti, lepljive snovi
27 Poenostavljena shema nastanka sekundarnih metabolitov- naravnih substanc
28 STRES IN RASTLINE Stres se pojavi v okoljskih razmerah, ki povzročijo spremembo v fiziologiji rastline-zmanjšana rast, pridelek, fiziološka aklimatizacija, adaptacija vrste»vsak vpliv, ki povzroča reakcijo organizma drugačno od normale«-kaj je normalno stanje? Odziv na stres- strain so biokemične-fiziološke spremembe v rastlini po nastopu stresa Vrste stresov-stresorjev: vsi ekološki dejavniki izven optimuma
29 Prikaz stresnih razmer in prilagoditve nanje
30 Glavni okoljski stresi in odzivi rastline
31 VRSTE STRESOV (STRESORJEV) abiotski (preveč, premalo): klimatski (sevanje, temperatura, suša, veter, sneg, led, dež, toča,.); edafski (fizikalne in kemijske lastnosti tal); fizikalni, kemični biotični (rastline, glive, mikrobi, živali, človek)
32 Prikaz vseh možnih stresorjev na rastline
33 STRES (stresorji povzročitelji stresa Dinamični koncept stresa: H. Seyle 1932: Faze: a) začetek delovanja stresa alarmna faza b) faza prilagajanja (»upora«c) faza hiranja ali po O.Stocker faza reakcije faza restitucije končna faza: prilagoditev ali smrt
34 Prikaz delovanja okoljskega stresa na rastlino in možni odzivi
35 KOMBINACIJA RAZLIČNIH STRESOV & ODZIVOV Najbolj pogosti: vročinski šok in upad vodnega potenciala mraz in upad vodnega potenciala veliko sevanje, visoka temperatura in upad vodnega potenciala slanost in upad vodnega potenciala slaba mineralna prehrana in upad vodnega potenciala pomankanje hranil in nizke temperature, itd.. Značilni skupni odzivi: glutation, stresni proteini, poliamini, askorbinska kislina, aktivnost določenih encimov v povezavi s sintezo teh; velike spremembe v sintezi in razgradnji beljakovin celična acidoza, katabolizem, spremembe v zgradbi in delovanju membran
36 Pregled razmer in odzivov ob stresu
37 ODZIV (STRAIN): a) načini: elastičen ali a) akuten plastičen b) kroničen b) ravni odziva: celica, organ, osebek, populacija, združba, ekosistem
38 ZNAKI (SIMPTOMI) STRESA; NORMALNO STANJE ZNAKI STRESA Odvisni od organizma, stresorja in okolja; specifični, nespecifični odzivi; b) destruktivni in konstruktivni (destabilizacija, stabilizacija; prevlada katabolizma nad anabolizmom stres ni izjema, je stalnica, gibalo evolucije; DISTRES (poškodbe, smrt) EUSTRES (prilagajanje, adaptacije) stres je energetsko zahteven
39 STRATEGIJE ODZIVA NA STRES PRENAŠANJE - TOLERANCA: v bistvu možna le na protoplazmatski osnovi - biokemična zgradba (zgradba beljakovin, maščob, organizacija membran, ) IZOGIB- AVOIDANCA: izredno kompleksni načini, na različnih ravneh: ločimo lahko: specifične reakcije nespecifične reakcije izogiba
40 Občutljivost na stres Prva izpostavitev stresu ima največji vpliv; kasnje sledi aklimatizacija, adaptacija Posamezne razvojne stopnje rastlin so različno dovzetne za stresorje, ene bolj, druge manj občutljivostna okna Različni organi so na stres različno občutljivi Občutljivost rastlin na strese se sezonsko spreminja- pomen daljših nizov meritev in opazovanj
41
42 NESPECIFIČNI ODZIVI: a) na biokemični in fiziološki ravni, spremembe v aktivnosti encimov (encimi pri fotosintezi, dihanju, sinteza in akumulacija stresnih metabolitov (n.p. amino kisline (prolin), stresne beljakovine, poliamini, flavonoidi, ), povečanje ali zmanjšanje količine hormonov spremembe fizioloških procesov; dihanje, fotosinteza, rast, rodnost?, senescenca - spremembe membranskega potencila, transporta tvorba zaščitnih proteinov stresni proteini,»šok«proteini; glutation tvorba produktov razgradnje: poliamini, aminokisline, polioli, org. kisline,.. tvorba stresnih metabolitov s signalno funkcijo fitohormoni fitoaleksini sprememba energetskega stanja (AEC=adenilate energy charge AEC = [ATP] [ADP] / [ATP] + [ADP] + [AMP]; manj ATP ob večjem dihanju; stres- slabitev ko je ATP/ADP < 0.6
43 NESPECIFIČNI ODZIVI b) na morfološko-anatomski ravni življenjske oblike rastlin; ekološke skupine rastlin glede na posamezne ekol. dejavnike, druge morfološko anatomske adaptacije (heterofilija, tipi kor. sistemov, mikorize.., morfološka (fenotipska) plastičnost rastlinskih organov) c) na horološki ravni: časovno omejena rast fenološka adaptacija, koriščenje časovnih in prostorskih niš krčenje areala prilagoditev razmnoževalnih strategij (razvoj neaktivnih oblik seme, tempiranje kalitve,..)
44 Raunkiarjeve življenske (biološke) oblike telesa (sporofita) brstnic
45 MEZOFIT:Mespilus germanica HELOFIT:Carex riparia HIDROFIT:Nymphaea alba HIGROFIT:Corydalis cava
46 Ilex aqufolium Abies pinsapo Olea europea KSEROFITI: Sklerofiti ( trdolistnice ) Ficus triplinerva Pinus halepensis
47 SPECIFIČNI ODZIVI lokalizirane spremembe strukture in funkcije glede na delovanje posameznih stresorjev: poškodbe tilakoid (veliko sevanje) specifični učinki težkih kovin na zgradbo membran in beljakovin kopičenje določenih metabolitov (n.p škroba zaradi motenj v transportu),..
48 Agavae americana Cactaceae KSEROFITI: sukulenti Jovibarba hirta Portulaca oleracea
49 Colletia armata - Rhamnaceae Ephedra helvetica Asparagus sp. KSEROFITI:afilni (brezlistni) Genista sylvestris Malakoidni kserofit:salvia officinalis
50 Morfološke, anatomske in fiziološke prilagoditve na premalo (senca) in veliko svetlobe (sonce)
51 STRES IN RASTLINE 1.Stres prizadene cel organizem (čeprav vidni znaki niso povsod prisotni; stresni signali! (hormoni, stresni metaboliti,..). 2. Stres prizadane prilagoditvene mehanizme organizma (specifični in nespecifični odzivi na različnih ravneh; sinhrono delovanje stresorjev + stanje organizma; odziv je lahko zaznaven ali prikrit). 3. Stres ima svojo»ceno«. Rastlino»moti«na molekularni, celični in organski ravni ter celoti. 4. Življenjska strategija rastlin je kompromis med»prirastkom/razmnoževanjem«in»preživetjem«. Cena za preživetje je zmanjšan prirastek (primeri: sukulenti, halofiti, obrambni mehanizmi pred herbivori, strategije razmnoževanja, strategije lestnatih rastlin) 5. Osnovni sta dve preživetveni strategiji toleranca in avoidanca 6. Stres je ob kompeticiji najvažnejši evolucijski dejavnik. Pomanjkanje stresa pomeni slabitev obrambne sposobnosti. Na kopnem je stres stalno prisoten.
52 Prikaz stroškov za pariranje herbivornemu stresu
53 Pomen fiziologije stresa za poznavanje rastlin V naravi so vse rastline podvržene stresu Zaradi stresa je sposobnost produkcije, razširjenosti vrste,.. zmanjšana Pri kmetijskih rastlinah je zaradi stresa realizirano le cca 25 % produkcijskega potenciala Okoljski stres vpliva na biokemično zgradbo, fiziološke procese, zgradbo in razširjenost rastlin skozi procese aklimatizacije, adaptacije in speciacije Pri analizi stresa je zato potrebno upoštevati evolucijo vrste Odzivi na stres so redosledi sprememb, znakov, katerih vrsta in pojavljanje sta emejeni s fizikalnimi in kemijskimi mejami življenja
54 Dodatni izzivi za raziskave stresa Z analizo stresnega odziva je mogoče spoznati osnovne mehanizme, s katerimi se rastlina odziva na okoljskje spremembe Informacije iz analiz stresov na fiziološki ravni so osnova za celostno razumevanje delovanja in produkcije rastlin Izsledki analiz odziva na stres so lahko vhodni podatki za modeliranje odziva na okoljske spremembe- npr. klimatske spremembe Odkrivanje fizioloških odzivov na stres je pomembno pri razvoju novih tehnologij v kmetijstvu in pri žlahtnjenju rastlin Poznavanje odziva divjih sorodnikov gojenih rastlin na stresne razmere je pomembno za žlahniteljske programe (biotehnološke prenose genov)
55 Pri preučevanju dinamike razvoja vegetacije in pri vzdrževanju določenih tipov vegetacije je nujno poznavanje osnovnih preživetvenih strategij, ki jih je postavil Grime (1979); glavne in vmesne strategije KOMPETICIJA STRES DISTURBANCA
56 FIZIOLOŠKE OSNOVE RASTI Analiza rasti je ena izmed osnovnih meritev pri preučevanju odzivov na stres Pristopi-meritve rasti so različne: agronomi-pridelek (zrnje, plodovi, cvetoci, listi,..- žetveni indeks ), gozdarji-prirastek lesa, ekofiziologi-celoten prirastek biomase in alokacija v različne organe; populacijski biologi- razmnoževanje,... Meritve imajo pomemben časovni aspekt- trenutne meritve izmenjave snovi na enoto čas/površine, meritve biomase v časovnih enotah na enote površine; meritve v vegetacijski dobi Vsaka rast rastlin temelji na rasti celic Celična rast rastlin ima dve fazi: celična delitev (večanje mase/števila celic); celična ekspanzija (večanje volumna posameznih celic na račun vakuolizacije in rasti celične stene); proplazmatska in aloplazmatska rast
57 CELIČNA DELITEV Regulacija celične delitve V celičnem ciklu je več stopenj, ki regulirajo celično delitev, a sta faziprehoda G 2 -M in G 1 -S najbolj raziskani Prehod G 2 -M regulira MPF proteinski kompleks, zgrajen iz p34 in ciklina B Regulacija MPF je dosežena s fosforilizacijo in defosforilizacijo 15 Tyr na p34 Mnogi proteini in geni, ki uravnavajo G2-M prehod so bili ugotovljeni pri živalih, glivah in rastlinah in so do neke mere podobni, posebnost rastlin je v kontroli nastanka in pozicije pre-profaznega obroča G1-S prehod je verjetno reguliran s podobnim proteinskim kompleksom kot G2-M prehod Prehod G1-S dodatno regulira razpoložljivost resursov (sladkorjev, N- spojin), ki omogočajo tvorbo proteinov, surovine za sintezo DNK in so vir energije Pri rastlinah stimulirajo prehod G2-M citokinini s tem, da stabilizirajo populacije mrnk,ki regulirajo mitozo; giberilini stimulirajo prfehod G1-S, čeprav mehanizem ni povsem razjasnjen
58 Celični cikel
59 Celična ekspanzija Celična rast rastlin je v večji meri posledica celične ekspanzije Celična stena rastlin je polisaharidna-ogrodje celuloznih mikrofibril in matriks manjših molekul (hemiceluloz, pektinov, proteinov, fenolnih snovi,..) Trdnost primarne celične stene temelji v veliki meri na H-vezeh med hemicelulozo in pektini kot tudi med celulozo in proteini Za vzdrževanje elastičnosti celične stene je pomembna prisotnost vode, ki zagotavlja kemijsko aktivnost v steni in njeno pravilno zgradbo Plastična ekspanzija (rast) celične stene poteka, ko turgor preseže določeno vrednost (je večji kot Υ) in ko je raztegljivost večja kot nič Elastičnost celične stene se nanaša na raztegovanja, ki nastanejo pod vrednostjo turgorja, ki povzroči ekspanzijo-reverzibilne spremembe, ko se H-vezi ne porušijo, po prenehanju delovanja turgorja se stena povrne v prvotno stanje Elastičnost celične stene opiše njen volumetrični modul, katerga vrednosti se gibljejo med 1 in 50 MPa. Auksini so najpomembnejši hormoni, ki vplivajo na celično ekspanzijo-najverjetneje preko sproščanja mehčalnega faktorja, ki zmanjša m in poveča ekspanzijo
60 Fiziološki mehanizmi celične ekspanzije: plastična rast Ekspanzija celične stene je odvisna od zgradbe celične stene in turgorja. Ob pomanjkanju vode je ekspanzija neznatna, enako rast. Ekspanzija poteka v mladih, rastočih celicah in se ustavi v popolnoma izdiferenciranih celicah, kljub velikemu turgorju. dv/dt= m(ψ p - Υ) cm 3 s -1 ; m =raztegljivost stene; Υ=vrednost elastičnosti cel. stene, pri kateri večji turgor (Ψ p ) povzroči ekspanzijo Celična ekpanzija poteka ko je turgor večji od Υ in ko je m večji od 0 m se približa ničli, ko je celična stena inpregnirana z ekstenzinom ali ligninom ali če ji odtegnemo vodo Ob ekspanziji se v plazmalemi tvorijo mikrofibrile celuloze; njihova pozicija določa smez ekspanzije (enakomerna ekspanzija ob mrežasti ureditvi, rast samo v eno smer ob enosmerni ureditvi Ob ekspanziji se prekinejo H- vezi med hemicelulozami in pektini tako, da lahko fibrile celuloze zdrsijo mimo njih in spreminjajo orientacijo; elastična rast celice je samo začasna sprememba volumna celice na račun raztegljivosti celične stene, pri turgorju, ki je pod kritično vrednostjo
61 Glavne sestavine celične stene določajo razmere za ekspanzijsko rast, ki poteka le v mladih celicah, kjer še ni sekundarnih sprememb celične stene in je delež ekstenzina majhen
62 Elastični modul celične stene Specifični vpliv Υ in m na ekspanzijo celične stene lahko ločimo z nanašanjem spremembe celičnega volumna proti turgorju celice (vodnem potencialu), ki ju hkrati merimo Predenj vodni potencial-turgor (Ψp) preseže Y se volumen celice povečuje proporcinalno s Ψp; ko vrednost Ψp preseže Y pride do ekspanzije. Namesto tega razmerja, Ψp: Y, se elastičnost celične stene pogosto izraža z Youngovim elastičnim modulom, ki je podan z indeksom sile/površino, ki povzroči relativno spremembo v dolžini: Youngov elastični modul= sila/površino/dl/l MPa; 10,000 MPa, za vlakna bombaževca (5% vrednosti za jeklo!) Za živo celico lahko to enačbo modificiramo v : E = ΔP/ΔV/ V ; MPa; E = volumetrični elastični modul celice; ΔP= spremba turgorja; ΔP/ΔV = relativna sprememba celičnega volumna; E = 1-50 MPa, kar pomeni, da se bo celični volumen spremenil za 0.2% (E=50) do 10% za vsako 0.1MPa spremembo torgorja
63 Hkratne meritvespemembe celičnega volumna in vodnega potenciala (turgorja) omogočajo določitev Y in m pri ekspanzijski rasti celice
64 Rast celih rastlin Rast rastlin je odvisna od delitev celic v meristemih in prostorsko in časovno pogojene ekspanzije celic, ki so se nehale deliti Posebnost rasti rastlin je obstoj meristematske rasti tekom celega življenja (vzdrževanje meristematskih tkiv - vršičkov, kambijev) Časovni in prostorski vzorci rasti rastlinskih organov se zelo razlikujejo Razlika je velika med življenskimi oblikami, ki so integral trajnosti in rasti telesa (sporofita) višjih rastlin in delovanja okoljskih dejavnikov
65 Proporcionalna rast rastlinskih organov Posebnost rastlin je izredno velika redundanca v tvorbi organov (listov, korenin, cvetov) Vsi organi imajo določen vpliv na rast, zato je pravilno razmerje med njimi zelo pomembno, še posebej glede na okoljske dejavnike (npr. listi/korenina; listi/korenine/prevodna beljava) Alokacija označuje navadno diferencialno razdelitev materialov med organi (asimilatov, hranil, vode,..) Vzorec alokacije snovi med organi se zelo spreminja med rastlinami (vrstami, sortami), v sezoni, glede na starost, glede na okoljske strese; npr. lokacija pri zeliščih je drugačna kot pri lesnatih rastlinah, pri freatofitih drugačna kot pri stebelnih ali listnih sukulentih,vlaganje v liste/korenine je odvisno od voldnega režima, hranil, temperature itd.
66 Determinantna : nedeterminantna rast Modularna rast in velika redundanca organov sta značilnost vseh višjih rastlin, vendar je način rasti zelo različen Determinantna rast je takrat,ko se poganjek konča s cvetom(socvetjem) in s tem neha rasti; to je značilnost večine zelišč (enoletnic in zelnatih trajnic) Pri nedeterminantni rasti nastajajo cvetoči poganjki iz stranskih, aksilarnih brstov in glavni poganjek raste naprej neomejeno; mnoge lesnate rastline imajo nedeterminantno rast, čeprav se oba tipa rasti v življenski dobi rastline lahko spreminjata
67 Arhitektura rastlin in genetska regulacija rasti Biofizikalne sile okolja določajo obliko in velikost rastlin, tako zelišč kot lesnatih Velikost je omejena z vložki v tvorbo olesenelih in lesnih tkiv Zelišča vlagajo manj v ta strukturalna tkiva zato imajo večjo rast in hitrejšo presnovo odpadlih delov Razrast je določena s fiolotaksijo (vretenasta, premenjalna (spiralna in distihna) in navskrižna-dekusacija), ki je genetsko pogojena, le delno modificirana s položajem v razrasti in okoljskimi dejavniki (težnost, svetloba) Hitrost rasti variira v populaciji iste vrste; eni imajo velike drugi majhne prirastke v časovni enoti Velikost/hitrost rasti je genetsko pogojena- vedno več genov; z odbiranjem smo vzgojili hitro rastoče vrste
68 Meritve rasti rastlin Meritve produktivnosti in pridelka: produktivnost je neto prirast v materialu (C, masa,energija, etc) v časovnem razdobju; GPP-bruto primarna produkcija- respiracija = NPP (neto primarna produkcija; oboje računano kot pridobitev materiala/individualno rastlino Produkcija sestoja (poljščine) se navadno nanaša na rast na osnovi površine Problemi pri določanju NPP so izgube biomase (listi, cvetovi, korenine); Pravi prirastek (TI) = NPP- izgube (herbivori, abscizija, eksudacija) Pridelek = pravi prirastek izgube med žetvijo
69 Tehnike meritve rasti 1)Tehnike neposrednega vzorčenja (zaporedno vzorčenje: primerno za uniformne vzorce z malo vrstami, npr. agrokulture; ne upošteva izgub biomase) 2)Meritve relativnega prirastka; ti indeksi rasti primerjajo trenutno rast s totalno maso ali listno površino: A)relativni prirastek: RGR= dw/dt 1/W; g kg -1 d -1 ; primerno za vrste/sestoje z ekspotencialnoi rastjo; B)neto asimilacija: NAR =dw/dt 1/LA;g m-2 d-1 3)Tehnike indirektnega vzorčenja: A) analize dimenzij: rastline imajo consistentno alometrično razmerje med dimenzijami in rastjo, na čemer temeljijo te metode: npr.regresija med dimenzijami (bazalni premer) in produkcijo, oziroma biomaso(za formulacijo regresije je potrebno začetno destruktivno vzorčenje, nato ne več; metoda je primerna za naravne sestoje večjih vrst-v gozdarstvu, z majhnim in variabilnim vzorcem
70 Tehnike meritve rasti-nadaljevanje 3.b) Plastokron indeks je razvojni indeks rasti; olajša izbor kronološko uniformnih organov za fiziološke analize (serije listov, pogankov,..): PI = n + AB/AC; n=serijska številka najmanjšega lista, ki je večji kot list referenčne vrednosti λ; A-čas, ko bo list n dosegel velikost λ, B čas ko bo velikost λ dosegel list n-1, in C, čas ko bo list n+1 dosegel velikost λ 3.c) Daljinsko zaznavanje rasti 4. Modeliranje rasti rastlin
71 STRES IN ZGRADBA MEMBRAN Rastline zaznavajo spremembe v okolju skozi spremembe v zgradbi membran, ki so integralni deli celičnih organelov Zgradba membran (tekoči kristal iz lipidov, sterolov,proteinov in ogljikovih hidratov) omogoča adaptacijo na stres V rastlinskih membranah najdemo fosfo-, sfingo-,galakto- in sulfo lipide: Ti se razlikujejo po vrstak maščobnih kislin, prisotnosti P in S in po vezavi ogljikovih hidratov Membrane različnih celičnih organelov gradijo različni lipidi, plastidi in mitohondriji imajo dvojne membrane, kar je pomembno za vzpostavitev elektrokemijskih gradientov pri tvorbi ATP Vrsta lipidov, razmerje med lipidi/proteini odraža prilagoditvene sposobnosti-vdrževanje fluidnosti membran (vrsta maščobnih kislin, glikolipidi, steroli,..) Membranski proteini so encimi, prenašalci (carriers), kanalski proteini in receptorji.
72 Maščobe, ki sestavljajo membrano obstajajo v dveh fizikalnih stanjih kot polkristalinski gel in v fluidnem stanju. Fazni premik je značilen za vsako vrsto lipidov; membrana je aktivna v fluidnem stanju-vzdrževanje v stresnih razmerah.
73 Vezava perifernih beljakovin na membrano predstavlja možne mehanizme za sprejem in transdukcijo signalov v stresnih razmerah. Pomebno vlogo pri imajo še ioni Ca, ph, zasičenost membrane z vodo,..
74 Temperatura in fluidnost membran Membrane so dinamične strukture, v katerih stalno potekajo lateralin in rotacijski premiki Gibanja membranskih delov omogočajo opravljanje vseh membranskih funkcij Membrane obstajajo v odvisnosti od okoljskih dejavnikov lahko v treh fazah: tekoči kristal, trdni gel in v heksagonalni in kubični fazi- ti prehodi so temperaturno odvisno-v membranah določeni s količino in vrsto lipidov Tc je najnižja temperatura, pri kateri se tekoči kristal začne spreminjati v gel; Tc se spreminja z lipidno sestavo (vrsto, pozicijo, dvojne vezi,..) Ca in Mg lahko reagirajo s fosfolipidi in večajo ali manjšajo fluidnost membran Vključevanje sterolov nas Tc povečuje rigidnost, pod Tc ohranja fluidnost Na fluidnost membran vplivajo okoljski dejavniki:t, svetloba, slanost, ph, ioni
75 Vodno stanje in fluidnost membran, vpliv Ca Padec hidrature pod 20 % v celici pomeni začetek razpada termodinamične zgradbe membran Dehidratacija lahko povzroči preveliko združevanje membranskih lipidov, kar povzroči, da začne membrana puščati Rastline v sušnem stresu povečujejo delež ogljikovih hidratov v membrani (glikolipidov), kar stabilizira membrne (kloroplast-tilakoide!) Ca se lahko veže na negativno nabite lipide in zmanjšuje fluidnost, vplivas na pozicioniranje proteinov v membrani; v velikih koncentracijah Ca nadomesti vodo in s tem vpliva na delovanje encimov Fluidnost membrane in Ca transport sta pomembna za regulacijo delovanja kalmodulina, ki kontrolira številne procese v rastlinah Sprememba ph (protonacija, deprotonacija fosfolipidnih glav) vpliva na interakcije s kationi na hidracijo površine membrane, kar vse vodi v spremembo fluidnosti
76 Vpliv svetlobe in hormonov Količina in kvaliteta svetlobe lahko spreminjata lipidno sestavo (saturacija, desaturacija), kar vpliva na fluidnost membrane in stabilnost LHCP v kloroplastu Rdeča in dolgovalovna rdeča svetloba povzročita fiziološke učinke, ki so povezani z delovanjem fitokromov,kar vpliva na transport in encimsko aktivnost Vsi hormoni vplivajo na permeabilnost membran- v glavnem jo povečujejo Vpliv hormonov je preko preko vezave na proteinske receptorje ali direktno preko membranskih lipidov Izomere ABA in CKs so imele različen vpliv na permeabilnost membran Vključevanje sintetični vzorcev v membrane (sintetične) v povezavi s fluorescenčno polarizacijo, elektronsko resonanco in drugimi tehnikami so služile preučevanju vpliva hormonov na fluidnost in permeabilnost membran.
77 Fazni prehod membranskih maščob je prilagoditev na temperaturni stres
78 Dejavniki, ki vplivajo na fluidnost membranskih lipidov
79 Sprememba v lipidni sestavi plazmaleme ob sušnem stresu
80 Vpliv jakosti sevanja na peroksidacijo membranskih lipidov
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραFIZIOLOGIJA STRESA. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - UNI
FIZIOLOGIJA STRESA Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Agronomija - UNI Stres vzrok: kakršnakoli sprememba okoljskih dejavnikov, ki ima za posledico zmanjšano rast rastline
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Ljubljani,, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko
Univerza v Ljubljani,, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Univerzitetni študij Kmetijstvo-Zootehnika Predmet BOTANIKA
Διαβάστε περισσότεραFOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ
FOTOSINTEZA FOTOSINTEZA je proces, pri katerem s pomočjo svetlobne energijje nastajajo v živih celicah organske spojine. 1772 Priestley RASTLINA slab zrak dober zrak Rastlina s pomočjo svetlobe spreminja
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Univerzitetni študij GOZDARSTVA Predmet BOTANIKA S FIZIOLOGIJO
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Univerzitetni študij KMETIJSTVO:Agronomija Predmet BOTANIKA
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Visokošolski strokovni študij GOZDARSTVA Predmet BOTANIKA
Διαβάστε περισσότεραRazvoj homojohidrih rastlin iz poikilohidrih pomeni prehod iz vode na kopno in je povezan z razvojem vakuoliziranih celic
VAKUOLA Nastanek: iz ER, diktiosomov Zgradba: enojna membrana, vsebina: A) vodne vakuole B) Vakuole s hidrofobno vsebino C) Vakuole z emulzijami Različna pojavnost glede na število in zgradbo v odvisnosti
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραSTRES- VODA : POMANKANJE SUŠA
STRES- VODA : POMANKANJE SUŠA pomanjkanje vode; veliko izhlapevanje; osmotsko vezana voda; zmrzla tla; plitva tla časovna dimenzija sušnega stresa gradient stanja vode v rastlini; pomen stanja vode v celotnem
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότεραTransformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Διαβάστε περισσότεραRizosfera procesi, ki vplivajo na razopložljivost mineralnih hranil. Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin 2005/06
Rizosfera procesi, ki vplivajo na razopložljivost mineralnih hranil Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin 2005/06 Literatura Marschner H. (1995) Mineral nutrition of higher plants. Poglavje 15:
Διαβάστε περισσότεραGlukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih.
poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih. Izhodne spojine:, laktat, in drugi intermediati cikla TKK glukogene aminokisline, glicerol Kaj pa maščobne kisline? Ireverzibilne
Διαβάστε περισσότεραJure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna hitrost
FFA: Laboratorijska medicina, Molekularna encimologija, 2010/2011 3.predavanje Jure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότεραCO2 + H2O sladkor + O2
VAJA 5 FOTOSINTEZA CO2 + H2O sladkor + O2 Meritve fotosinteze CO 2 + H 2 O sladkor + O 2 Fiziologija rastlin laboratorijske vaje SVETLOBNE REAKCIJE (tilakoidna membrana) TEMOTNE REAKCIJE (stroma kloroplasta)
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότεραLIPIDI IN PREHRANA ŠPORTNIKA. Žiga Drobnič, Filip Zupančič, 1.b
LIPIDI IN PREHRANA ŠPORTNIKA Žiga Drobnič, Filip Zupančič, 1.b Lipide delimo na: maščobe (masti,olja) - kombinacija molekule glicerola s tremi dolgoverižnimi organskimi kislinami - maščobnimi kislinami
Διαβάστε περισσότεραLogatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
Διαβάστε περισσότεραTRANSPORT RAZTOPIN. Agronomija - UNI
TRANSPORT RAZTOPIN Agronomija - UNI Transport na celičnem nivoju oz. transport preko membrane je osnova za transport na višjih nivojih (tkiva). Pomen biološki membran (plazmalema, tonoplast,...) homeostaza
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Διαβάστε περισσότεραFazni diagram binarne tekočine
Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότεραZemlja in njeno ozračje
Zemlja in njeno ozračje Pojavi v ozračju se dogajajo na zelo različnih časovnih in prostorskih skalah Prostorska skala Pojav 1 cm Turbulenca, sunki vetra 1 m 1 km 10 km 100 km 1000 in več km Tornadi Poplave,
Διαβάστε περισσότεραTermodinamika vlažnega zraka. stanja in spremembe
Termodinamika vlažnega zraka stanja in spremembe Termodinamika vlažnega zraka Najpogostejši medij v sušilnih procesih konvektivnega sušenja je VLAŽEN ZRAK Obravnavamo ga kot dvokomponentno zmes Suhi zrak
Διαβάστε περισσότεραFrekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov
Διαβάστε περισσότεραVODA IN RASTLINSKA CELICA
VODA IN RASTLINSKA CELICA Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Poikilohidre rastline Homojohidre rastline zelo suh zrak kutikula zelo vlažen zrak voda Rastlinska celica Lastnosti
Διαβάστε περισσότεραBIOLOGIJA CELICE TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOKEMIJE
BIOLOGIJA 1 BIOLOGIJA CELICE TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOKEMIJE MARINA DERMASTIA BIOLOGIJA 2 OBLIKA IN VELIKOST RASTLINSKE CELICE 3 JEDRO 3 VAKUOLA 5 PLASTIDI 5 Proplastidi 6 Amiloplasti 6
Διαβάστε περισσότεραTabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Διαβάστε περισσότεραRazvoj homojohidrih rastlin iz poikilohidrih pomeni prehod iz vode na kopno in je povezan z razvojem vakuoliziranih celic
VAKUOLA Nastanek: iz ER, diktiosomov Zgradba: enojna membrana, vsebina: A) vodne vakuole B) Vakuole s hidrofobno vsebino C) Vakuole z emulzijami Različna pojavnost glede na število in zgradbo v odvisnosti
Διαβάστε περισσότεραCM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
Διαβάστε περισσότεραIzr. prof. dr. Dominik Vodnik, Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin govorilne ure: torek od 10 h -12 h
FIZIOLOGIJA RASTLIN Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo predavanja 60 ur vaje 30 ur Izr. prof. dr. Dominik Vodnik, Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότεραRazvoj homojohidrih rastlin iz poikilohidrih pomeni prehod iz vode na kopno in je povezan z razvojem vakuoliziranih celic
VAKUOLA Nastanek: iz ER, diktiosomov Zgradba: enojna membrana, vsebina: A) vodne vakuole B) Vakuole s hidrofobno vsebino C) Vakuole z emulzijami Različna pojavnost glede na število in zgradbo v odvisnosti
Διαβάστε περισσότεραBIOLOGIJA RASTLINSKE CELICE Teze predavanj. Marina DERMASTIA
BIOLOGIJA RASTLINSKE CELICE Teze predavanj Marina DERMASTIA UVOD 5 KEMIČNA SESTAVA RASTLINSKE CELICE 6 ATOMI IN MOLEKULE 6 VELIKE MOLEKULE: POLIMERI IN NJIHOVI MONOMERI 6 OGLJIKOVI HIDRATI 7 STRUKTURNI
Διαβάστε περισσότεραGimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Διαβάστε περισσότεραZemlja in njeno ozračje
Zemlja in njeno ozračje Pojavi v ozračju se dogajajo na zelo različnih časovnih in prostorskih skalah Prostorska skala Pojav 1 cm Turbulenca, sunki vetra 1 m 1 km 10 km 100 km 1000 in več km Tornadi Poplave,
Διαβάστε περισσότεραMETABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV
METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV KAKO CELICA DOBI GLUKOZO IN OSTALE MONOSAHARIDE? HRANA ZNOTRAJCELIČNI GLIKOGEN ali ŠKROB razgradnja s prebavnimi encimi GLUKOZA in ostali monosaharidi fosforilitična cepitev
Διαβάστε περισσότεραOKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2. Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013
OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2 Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013 MORFOLOGIJA IN ZGRADBA BAKTERIJ Oblike bakterij Poznamo razne oblike bakterij in sicer: koki, bacili, vibrioni, spirile, aktinomicete
Διαβάστε περισσότερα- Geodetske točke in geodetske mreže
- Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότεραFOTOSINTEZA - ASIMILACIJA OGLJIKA (energetika celice
FOTOSINTEZA Svetloba kot energija: E = h. = h.c/λ (400-700 nm); E = energija; =frekvenca; λ = val. dolžina svetlobe; h = Plankova konstanta (6,625.10 34 J/s); c = hitrost svetlobe Enota : 1μmol s -1 m
Διαβάστε περισσότερα1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
Διαβάστε περισσότεραZAKLJUČNI PROCESI V BIOTEHNOLOGIJI. Membranski separacijski procesi koncentriranje ali čiščenje
ZAKLJUČNI PROCESI V BIOTEHNOLOGIJI Membranski separacijski procesi koncentriranje ali čiščenje 5 glavnih stopenj pri izolaciji bioproduktov Predobdelava razbitje celic stabilizacija sterilizacija flokulacija
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότεραSplošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
Διαβάστε περισσότεραRazvoj homojohidrih rastlin iz poikilohidrih pomeni prehod iz vode na kopno in je povezan z razvojem vakuoliziranih celic
VAKUOLA Nastanek: iz ER, diktiosomov Zgradba: enojna membrana, vsebina: A) vodne vakuole B) Vakuole s hidrofobno vsebino C) Vakuole z emulzijami Različna pojavnost glede na število in zgradbo v odvisnosti
Διαβάστε περισσότεραAlge imajo v celicah pogosto samo po 1 velik plastid
PLASTIDI - značilnost rastlin -energetski centri, centri presnove v evkariontski r. celici (fotosinteza - redukcija CO 2 (NO 3-, SO4 --,...) - steljčnice - alge : 1 tip; brstnice: delitev dela: več tipov:
Διαβάστε περισσότεραvaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov
28. 3. 11 UV- spektrofotometrija Biuretska metoda Absorbanca pri λ=28 nm (A28) UV- spektrofotometrija Biuretska metoda vstopni žarek intenziteta I Lowrijeva metoda Bradfordova metoda Bradfordova metoda
Διαβάστε περισσότεραZakaj proučevati tla?
Zakaj proučevati tla? medij za rast rastlin in pridelkov produkcija in absorbcija plinov medij za rast mikroorganizmov habitat za živali veliki integrator vseh delov terestričnega ekosistema vir za proučevanje
Διαβάστε περισσότεραTEŽKE KOVINE IN RASTLINE
TEŽKE KOVINE IN RASTLINE Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo TEŽKE KOVINE (TK) V TLEH PRIVZEM KOVIN V RASTLINE FITOTOKSIČNOST TEŽKIH KOVIN TOLERANCA RASTLIN NA TEŽKE KOVINE
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolu Okole (I. stopna) Meteorologia 013/014 Energiska bilanca pregled 1 Osnovni pomi energiski tok: P [W = J/s] gostota energiskega toka: [W/m ] toplota:q
Διαβάστε περισσότεραBiologija rastlinske celice
Barbara Vilhar Biologija rastlinske celice Teorija za vaje Predmet Splošna botanika Pedagoška fakulteta, 1. letnik Interno študijsko gradivo Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Ljubljana, 2006
Διαβάστε περισσότεραFotosinteza, meritve fotosinteze. Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin
Fotosinteza, meritve fotosinteze Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin 6CO 2 + 6H 2 O C 6 H 12 O 6 + 6O 2 redukcija oksidacija Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin Ekofiziologija in mineralna
Διαβάστε περισσότεραZAKLJUČNI PROCESI V BIOTEHNOLOGIJI. Membranski separacijski procesi koncentriranje ali čiščenje
ZAKLJUČNI PROCESI V BIOTEHNOLOGIJI Membranski separacijski procesi koncentriranje ali čiščenje 5 glavnih stopenj pri izolaciji bioproduktov Predobdelava razbitje celic stabilizacija sterilizacija flokulacija
Διαβάστε περισσότεραFotosinteza, meritve fotosinteze. Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin 2005/06
Fotosinteza, meritve fotosinteze Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin 2005/06 SVETLOBNE REKACIJE (tilakoidna membrana) TEMOTNE REAKCIJE (stroma kloroplasta) Ekofiziologija in mineralna prehrana
Διαβάστε περισσότεραFOTOSINTEZA - ASIMILACIJA OGLJIKA (energetika celice
FOTOSINTEZA Svetloba kot energija: E = h. = h.c/λ (400-700 nm); E = energija; =frekvenca; λ = val. dolžina svetlobe; h = Plankova konstanta (6,625.10 34 J/s); c = hitrost svetlobe Enota : 1μmol s -1 m
Διαβάστε περισσότερα3. POPULACIJE Št.l.: 2006/2007
3. POPULACIJE Št.l.: 2006/2007 1 1. UNITARNE IN MODULARNE POPULACIJE Populacija: skupina osebkov iste vrste, ki žive na določenem prostoru in v določenem času. Osnovne enote populacije so lahko: - unitarne
Διαβάστε περισσότεραVaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje
Namen vaje Spoznavanje osnovnih fiber-optičnih in optomehanskih komponent Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega senzorja z optičnimi vlakni, Delo z merilnimi instrumenti (signal-generator,
Διαβάστε περισσότεραFOTOSINTEZA - ASIMILACIJA OGLJIKA (energetika celice)
FOTOSINTEZA Svetloba kot energija: E = h. = h.c/ (400-700 nm); E = energija; =frekvenca; = val. dolţina svetlobe; h = Plankova konstanta (6,625.10 34 J/s); c = hitrost svetlobe Enota : 1 mol s -1 m -2
Διαβάστε περισσότερα2.1. MOLEKULARNA ABSORPCIJSKA SPEKTROMETRIJA
2.1. MOLEKULARNA ABSORPCJSKA SPEKTROMETRJA Molekularna absorpcijska spektrometrija (kolorimetrija, fotometrija, spektrofotometrija) temelji na merjenju absorpcije svetlobe, ki prehaja skozi preiskovano
Διαβάστε περισσότεραDIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06
DIHANJE Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Fotosinteza + Dihanje + Svetlobno dihanje Dihanje Substrat: škrob saharoza fruktani drugi sladkorji lipidi organske kisline proteini
Διαβάστε περισσότεραAleš Mrhar. kinetični ni vidiki. Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt očistkom
Izločanje zdravilnih učinkovin u iz telesa: kinetični ni vidiki Biofarmacija s farmakokinetiko Univerzitetni program Farmacija Aleš Mrhar Izločanje učinkovinu Izraženo s hitrostjo in maso, dx/ k e U očistkom
Διαβάστε περισσότεραTRANSPORT RAZTOPIN. Agronomija - UNI 2005/06
TRANSPORT RAZTOPIN Transport na celičnem nivoju oz. transport preko membrane je osnova za transport na višjih nivojih (tkiva). Pomen biološki membran (plazmalema, tonoplast,...) homeostaza rastlinske celice
Διαβάστε περισσότερα+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Διαβάστε περισσότεραEnergijska bilanca. E=E i +E p +E k +E lh. energija zaradi sproščanja latentne toplote. notranja energija potencialna energija. kinetična energija
Energijska bilanca E=E i +E p +E k +E lh notranja energija potencialna energija kinetična energija energija zaradi sproščanja latentne toplote Skupna energija klimatskega sistema (atmosfera, oceani, tla)
Διαβάστε περισσότεραEnergijska bilanca Zemlje. Osnove meteorologije november 2017
Energijska bilanca Zemlje Osnove meteorologije november 2017 Spekter elektromagnetnega sevanja Sevanje Osnovne spremenljivke za opis prenosa energije sevanjem: valovna dolžina - λ (m) frekvenca - ν (s
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka
UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET Goran Stančić SIGNALI I SISTEMI Zbirka zadataka NIŠ, 014. Sadržaj 1 Konvolucija Literatura 11 Indeks pojmova 11 3 4 Sadržaj 1 Konvolucija Zadatak 1. Odrediti konvoluciju
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Univerzitetni študij Agronomije Predmet UPORABNE IN STRUPENE
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Διαβάστε περισσότεραStatistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo
Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki
Διαβάστε περισσότεραTvoriva ZGRADBA OLESENELE CELIČNE STENE - KSILOGENEZA
Tvoriva 3 ZGRADBA OLESENELE CELIČNE STENE - KSILOGENEZA Bistveno sestavina lesa so lignificirane celične stene. Njihov delež, celični tip, razporeditev, prisotnost jedrovinskih snovi in vlažnost določajo
Διαβάστε περισσότεραMatematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1
Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije
Διαβάστε περισσότερα1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ
TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri
Διαβάστε περισσότεραSintezna genomika. Ponovno zapisovanje (Rewriting) Preoblikovanje kode (Refactoring) Transplantacija genoma Sintezni genomi Sintezni organizmi
Sintezna genomika Ponovno zapisovanje (Rewriting) Preoblikovanje kode (Refactoring) Transplantacija genoma Sintezni genomi Sintezni organizmi Koncept sinteznega življenja Celic, kot so se razvile v evoluciji,
Διαβάστε περισσότεραKAJ JE NARAVOSLOVJE?
KAJ JE NARAVOSLOVJE? Obsežno področje poznavanja in raziskovanja narave = Vse vedenje o živi in neživi naravi Poznavanje vsega, kar obstaja neodvisno od človekovega delovanja (kar ni ustvaril človek).
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότεραSEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze
PRIMARNE VEZE hemijske veze među atomima SEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze - Slabije od primarnih - Elektrostatičkog karaktera - Imaju veliki uticaj na svojstva supstanci: - agregatno stanje - temperatura
Διαβάστε περισσότερα13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Διαβάστε περισσότερα2.1.2 Sestava mleka in primerjava z ovčjim in kravjim mlekom
8 2.1.2 Sestava mleka in primerjava z ovčjim in kravjim mlekom Sestava mleka različnih sesalcev se močno razlikuje po količini posameznih sestavin, po njihovih lastnostih in porazdelitvi ter je povezana
Διαβάστε περισσότεραKotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότερα