Ogljikovi hidrati - monosaharidi

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "Ogljikovi hidrati - monosaharidi"

Transcript

1 Ogljikovi hidrati - monosaharidi V tem poglavju se boste naučili (ponovili) - kaj so osnovne lastnosti ogljikovih hidratov, - kaj so monosaharidi, - katere so dokazne reakcije za monosaharide. Enostavni ogljikovi hidrati monosaharidi Ogljikovi hidrati so pomembne organske spojine za življenje na Zemlji. Predvidevajo, da je več kot polovica vseh atomov ogljika na Zemlji vezanega v molekulah ogljikovih hidratov. Že leta 1840 so znanstveniki ugotovili, da je možno sestavo teh spojin predstaviti tako, kot da bi bile sestavljene iz ogljika in vode. Zato jih je leta 1844 Carl Schmidt poimenoval ogljikovi hidrati. Nekateri, predvsem enostavni ogljikovi hidrati imajo sladek okus, zato jim pravimo lahko tudi sladkorji. Enostavni ogljikovi hidrati nastanejo v procesu fotosinteze v rastlinah, ki vsebujejo fotosintetska barvila, kot je recimo klorofil, iz ogljikovega dioksida in vode s pomočjo sončne svetlobe. Prvi ogljikov hidrat, ki pri fotosintezi nastane, je fruktoza, ki se nato spremeni v glukozo. Glukoza se nato pretvori v procesu celičnega dihanja v energijsko bogato snov, ki daje energijo celicam rastlin, v škrob, ki je zaloga hrane v gomoljih, korenikah ali semenih in v celulozo, ki služi v celičnih stenah rastlin kot opora. Ogljikovi hidrati se lahko spremenijo tudi v druge organske biomakromolekule, kot so beljakovine, lipidi in nukleinske kisline. Za razliko od rastlinskega telesa, telesa živali in tudi človeka vsebujejo malo ogljikovih hidratov, le okoli 1 % mase telesa. Ljudje ne uporabljamo ogljikovih hidratov le za hrano (običajno sestavlja obrok od 60 do 65 % ogljikovih hidratov), ampak tudi za oblačila (celuloza v bombažu), gradnjo bivališč, gretje, papir (celuloza iz lesa). Vse slike (vir: Wikipedia).

2 Izberite pravilen odgovor Ogljikovi hidrati so sestavljeni iz ogljika, kisika in vodika. Najenostavnejši ogljikov hidrat je 2,3-dihidroksipropanal ali glicerolaldehid. Katera formula predstavlja najenostavnejši ogljikov hidrat, 2,3-dihidroksipropanal? Glukoza Najpomembnejši ogljikov hidrat z vidika prehrane organizmov je glukoza ali grozdni sladkor. Glukoza se nahaja v organizmih v krvi, prenaša se iz prebavil v vse celice telesa in se porablja pri celičnem dihanju pri pridobivanju energijsko bogate snovi, adenozin trifosfata (ATP). V krvi je glukoze od 80 do 100 mg/100 ml krvi. Ker se glukoza nahaja v krvi, jo dodajajo bolnikom med infuzijo direktno v kri, kadar ne morejo jesti.

3 Pri sladkorni bolezni (diabetes) glukoza ob pomanjkanju hormona inzulina, ki ga izloča v kri trebušna slinavka, ne more vstopati v celice, zato se njena koncentracija v krvi povečuje. Izločati se prične skozi ledvice v urin, s tem se izloča tudi veliko vode. Pride do dehidracije in drugih, lahko življenjsko ogrožajočih težav. Nastanek diabetesa preprečujemo z zdravim načinom življenja, najhujše oblike pa zdravijo z injekcijami inzulina. Glukoza je tudi gradbeni element drugih sladkorjev, ni pa tako sladkega okusa kot kuhinjski sladkor. Glukoza ima molekulsko formulo C 6 H 12 O 6. Ta formula kaže, da so molekule že najenostavnejših ogljikovih hidratov lahko dokaj velike. Odgovorite na vprašanja Oglejte si Fisherjevo projekcijo strukturne formule aciklične oblike glukoze in odgovorite na vprašanja. Koliko atomov različnih elementov gradi molekulo najpomembnejšega monosaharida? Kako imenujemo s skupnim imenom, glede na funkcionalne skupine, tovrstne monosaharide? Oglejte si film in poiščite pravilne odgovore S pomočjo filma, ki prikazuje reakcijo med ogljikovim hidratom in koncentrirano žveplovo kislino, odgovori na vprašanje. Na namizni sladkor smo dali nekaj koncentrirane žveplove(vi) kisline. Kaj lahko sklepaš iz opažanj pri poskusu, ki ga prikazuje film?

4 Pri poskusu zaradi eksotermne reakcije izhaja iz čaše vodna para, ki kondenzira v vodne kapljice, ki jih opazimo kot megla, kar dokazuje, da so ogljikovi hidrati sestavljeni iz vodika in kisika. Pri poskusu nastaja oglje, ki je ogljik, saj so ogljikovi hidrati tudi spojine ogljika. Pri poskusu opazimo nastanek ogljikovega dioksida, saj so ogljikov hidrati sestavljeni iz ogljika in kisika. Pri poskusu nastane žveplo. Iz grščine izhaja beseda hydros, kar pomeni voda. Sladkorji vsebujejo vodik in kisik v razmerju 2 : 1, torej v enakem razmerju kot voda. Zaradi atomov vodika in kisika vezanih v molekuli so sladkorji dobili ime ogljikovi HIDRATI. Zaradi atomov ogljika vezanih v molekuli sladkorjev so dobili ime OGLJIKOVI hidrati. Fruktoza Drug pomemben monosaharid je fruktoza ali sadni sladkor. Med vsebuje veliko (40 %) fruktoze. Ker je fruktoza kar za skoraj 100 % slajša od glukoze in za 73 % slajša od kuhinjskega sladkorja, ima med zelo sladek okus. Molekulska formula fruktoze je ista kot glukoze. Aciklični obliki D-glukoze in D-fruktoze v Fisherjevi projekciji pa pokažeta razlike med njima. D-glukoza D-fruktoza

5 Dopolnite D-glukoza je polihidroksialdoza, D-fruktoza pa polihidroksiketoza. Dopolnite spodnje besedili V strukturni formuli D- glukoze lahko opazite dve vrsti funkcionalnih skupin, (-OH) in skupino, v strukturni formuli D- fruktoze pa in (-CO-) ali ka (nadaljuj začeto besedo) skupino. Izberite pravilne odgovore Katere funkcionalne skupine imajo monosaharidi? Karbonilno ali ketonsko. Karboksilno. Hidroksilno. Estrsko. Monosaharida v DNA in RNA Glukoza in fruktoza sodita v skupino heksoz, ker imata ogljikovih atomov. V naravi so pomembni tudi ogljikovi hidrati s petimi ogljikovimi atomi, kot sta recimo riboza in deoksiriboza, ki gradita nukleinske kisline (DNA in RNA). Ta dva monosaharida sodita med

6 Ciklična oblika molekul monosaharidov V naravi so molekule monosaharidov predvsem v ciklični obliki. Ciklična oblika nastane tako, kot kaže animacija. Pri reakciji karbonilne in ene hidroksilne skupine znotraj iste aciklične molekule monosaharida nastane ciklična oblika monosaharida. Niti s Fisherjevo linearno formulo (aciklična oblika) ne s Haworthovo ciklično projekcijo pa ne prikažemo dejanske oblike glukoze. Najugodnejše energijsko stanje šestčlenskega obroča je konformacija»stola«. Zapisa, ki najbolje prikazujeta strukturo molekule glukoze, si oglejmo spodaj: α-d-glukopiranoza -D-glukopiranoza Odgovorite na vprašanje Kateri ogljikov atom, na katerega je vezana hidroksilna skupina v molekuli glukoze oz. fruktoze, sodeluje pri reakciji nastanka ciklične oblike molekule monosaharida? (zapiši številko) Lastnosti monosaharidov Monosaharidi so brezbarvne trdne snovi. Zgrajeni so iz kristalov, v kristalih pa so molekule monosaharidov. Monosaharidi so dobro topni v vodi, v organskih nepolarnih topilih pa niso topni. Dopolnite povedi.

7 Glukoza se v vodi raztaplja, v heksanu pa se. 1-heksanol se v vodi slabo raztaplja, v heksanu pa dobro. Kaj lahko sklepaš iz tega? Molekule glukoze imajo več funkcionalnih skupin, saj so bolje topne v polarnem topilu - vodi kot v topilu - heksanu. Polarne skupine v molekuli glukoze so Ovrednotite trditve Z monosaharidi potekajo reakcije, ki so značilne za alkohole, aldehide in ketone. Ovrednotite trditve, pri tem pa si pomagajte s strukturno formulo glukoze Glukoza lahko reagira z alkoholom tako, da nastane eter. Pravilno Nepravilno Z glukozo poteče reakcija bromiranja. Pravilno Nepravilno V molekuli glukoze poteče oksidacija primarne hidroksilne skupine. Pravilno Nepravilno Z glukozo potečejo reakcije značilne za karboksilne kisline.

8 Pravilno Nepravilno V molekuli glukoze poteče oksidacija aldehidne skupine. Pravilno Nepravilno Dokazi monosaharidov Reagenti, ki se uporabljajo pri dokaznih reakcijah na monosaharide, so bazični. To povzroči, da se ciklične molekule monosaharidov razklenejo (primerjaj animacijo nastanka ciklične oblike glukoze) in nastanejo aldehidne funkcionalne skupine, ki reagirajo z kovinskimi ioni v raztopinah reagentov. Pri tem se aldehidna skupina oksidira do karboksilne skupine. Najznačilnejša reagenta za dokaz monosaharidov sta Fehlingov in Tollensov. Oba reagenta sta odkrila nemška kemika Hermann von Fehling ( ) in Bernhard Tollens ( ). Pri reakciji monosaharida s Fehlingovim reagentom, ki vsebuje bakrove ione (Cu 2+ ), nastane rjavo rdeča oborina bakrovega(i) oksida ali bakra (Cu 2 O ali Cu) pri reakciji s Tollensovim reagentom, ki vsebuje srebrove ione (Ag + ), pa nastane na stenah epruvete srebro (Ag). Izberite pravilen odgovor S Fehlingovim reagentom določamo tako aldoze kot ketoze. Zakaj meniš je tako, glede na to, da je Fehlingov reagent, reagent za aldehide? Zato, ker so ketoze zmesi v katerih se v sledovih nahajajo tudi aldoze. Zato, ker bazični medij Fehlingovega reagenta lahko spremeni ketonsko skupino v monosaharidu v aldehidno skupino. Zato, ker vsebujejo molekule aldoz tudi ketonsko skupino. Zato, ker imajo tako aldoze kot ketoze šest ogljikovih atomov. V tem poglavju se boste naučili (ponovili) - kakšna je zgradba in lastnosti oligosaharidov, - kakšna je zgradba in lastnosti polisaharidov, - kakšen je pomen oligosaharidov in polisaharidov za organizme.

9 Sestavljeni ogljikovi hidrati Sestavljene ogljikove hidrate delimo glede na število enot monosaharidov na oligosaharide (gr. oligos malo, majhno) in polisaharide (gr. poli mnogo, veliko). Če si predstavljamo, da predstavlja monosaharid eno enoto in če se molekule monosaharidov povezujejo med seboj, dobimo oligosaharide in polisaharide. Monosaharidne enote se povezujejo preko anomernih (kiralni center na prvem ogljikovem atomu ciklične oblike monosaharida) hidroksilnih skupin v oligo- in polisaharide. Tako nastanejo acetali ali ketali, ki so etri, vez med posameznimi monosaharidnimi enotami pa je etrska ali acetalna vez. Acetale ogljikovih hidratov pa imenujemo tudi glikozidi, zato etrsko vez med monosaharidnimi enotami imenujemo tudi glikozidna vez. Oligosaharidi Oligosaharidi so sestavljeni iz najmanj dveh do največ desetih monosaharidnih enot. Oligosaharide, ki so sestavljeni iz več kot dveh monosaharidnih enot, redko najdemo v naravi. Najpogosteje v naravi najdemo dva oligosaharida (saharoza in laktoza) sestavljena iz dveh monosaharidnih enot. Takim oligosaharidom pravimo disaharidi.

10 Haworthova projekcija saharoze Haworthova projekcija laktoze Izbirite pravilen odgovor Na osnovi zgornjih strukturnih formul laktoze in saharoze izberite njuno pravilno molekulsko formulo. C 12 H 24 O 12. C 12 H 20 O 10. C 11 H 24 O 12. C 12 H 22 O 11. Saharoza Saharoza je kuhinjski ali namizni sladkor s katerim običajno sladkamo hrano. Je verjetno najširše prodajana čista organska snov na Zemlji. Imenujemo ga tudi trsni ali pesni sladkor, saj ga pridobivajo iz podzemnega dela rastline sladkorne pese ali stebel sladkornega trsa.

11 Sladkorno peso ali trs zmeljejo in iztisnejo sok. Sok sladkorne pese vsebuje od 10 do 17 % saharoze, sok sladkornega trsa pa od 15 do 20 %. Saharozo pridobijo iz soka z izparevanjem vode in prekristalizacijo. Nahaja se v obliki kristalov, kristale pa sestavljajo molekule saharoze. Saharoza je dobro topna v vodi. Sladkorna pesa (vir: Wikipedia) Sladkorni trs (vir: Wikipedia) Nastanek saharoze iz dveh enot monosaharidov Kristali saharoze. Model molekule saharoze. Haworthova formula saharoze. Vse slike, Vir: Wikipedia Dve animaciji prikazujeta nastanek saharoze. Natančno si ju oglej, da boš lažje reševal spodnje naloge.

12 Dopolnite Molekula saharoze je sestavljena iz dveh molekul monosaharida, glukoze in fruktoze, ki ju povezuje α,β-1,2-glikozidna vez. Ta vez nastane med C1 atomom D-glukoze in C2 atomom D-fruktoze. Glukoza se nahaja v piranozni, fruktoza pa furanozni obliki (glej zgornjo formulo). Primerjaj število atomov posameznih elementov v obeh monosaharidih in v nastali saharozi. Pomagaj si z molekulskimi formulami, ki si jih že spoznal. Kaj ugotoviš? V molekuli saharoze sta atoma in atom manj kot v molekulah glukoze in fruktoze skupaj. Kaj lahko predvidevaš? Kateri stranski produkt je nastal pri reakciji nastanka saharoze? Laktoza Za razliko od drugih ogljikovih hidratov, ki nastajajo predvsem v rastlinah, tvorijo laktozo le živali. Laktoza je sladkor v mleku sesalcev. Človeško mleko vsebuje od 5 do 8 % laktoze, kravje pa nekoliko manj, od 4 do 6 %. Laktoza je za okoli 5/6 manj sladka kot saharoza. Laktozo sestavljata glukozna in galaktozna monosaharidna enota, povezani pa sta z β-1,4- glikozidno vezjo, cepi pa jo encim laktaza. Z laktozo sta povezani dve bolezni ljudi, laktozna preobčutljivost in galaktozemija. Dodatne informacije S klikom na spodnji gumb boš dobil dodatne informacije o zgoraj omenjenih boleznih. LAKTOZNA PREOBČUTLJIVOST

13 Okoli 70 % odrasle svetovne populacije in nekateri otroci nimajo encima laktaze, ki katalizira razgradnjo molekul laktoze, ali pa jo celice ozkega črevesa izločajo zelo malo, kar povzroča določeno stopnjo laktozne intolerance (preobčutljivost na laktozo), saj laktoza ne hidrolizira. Laktoza tako preide v široko črevo, kjer posredno in neposredno povzroča napihnjenost trebuha, drisko in krče. Predelano mleko v mlečnih izdelkih (jogurti, skuta, sir...) ne vsebuje tako veliko laktoze, ker se je delno razgradila, tako da jih lahko brez večjih težav uživajo tudi ljudje z blažjimi oblikami preobčutljivosti na laktozo. GALAKTOZEMIJA Nevarnejša pa je genetsko pogojena bolezen, imenovana galaktozemija. Ljudem s to boleznijo primanjkuje encima, ki spremeni galaktozo v glukozo. Povečana koncentracija galaktoze v krvi povzroča driske, izgubo apetita, zaostanek v rasti in razvoju, okvare jeter z zlatenico, umsko zaostalost in lahko tudi smrt. Dojenčkov z dokazano galaktozemijo ne smejo hraniti z nobeno hrano, ki vsebuje galaktozo, tako ne smejo piti mleka. Ko otrok odrašča, pridobi druge poti presnove galaktoze in tako lahko uživa tudi mleko in mlečne izdelke. Galaktozemijo odkrijejo pri enem dojenčku na rojstev. Hidroliza oligosaharidov Reakcijo nastanka disaharidov imenujemo kondenzacija, obratno reakcijo razgradnje disaharidov pa hidroliza. V prebavilih živali poteka hidroliza s pomočjo encimov, v laboratoriju pa s pomočjo kislin in segrevanja. Odgovorite Opazuj spremembe pri poskusu na filmu. Zakaj je nastala, po dodatku Fehlingovega reagenta, rjava oborina v epruveti 1, v katero smo dodali klorovodikovo kislino? Saharoza je hidrolizirala, nastala monosaharida pa povzročita pozitivno Fehlingovo reakcijo. Saharoza je kondenzirala, tako da je nastala oborina bakrovega oksida. Fruktoza in glukoza sta pri kemijski reakciji s Fehlingovim reagentom tvorili saharozo. Pri reakciji hidrolize je eden od reaktantov voda. Polisaharid celuloza Celuloza je najpogostejša snov na Zemlji. Rastline jo izdelajo kar okoli 10 milijard ton na dan. Vlakna semen bombaževca, iz katerih izdelujejo vato in filtrirni papir, so skoraj čista celuloza. Okoli polovica mase lesa je celuloza, drugo polovico sestavljajo druge snovi. Poleg celuloze, ki omogoča rastlinam oporo, saj je glavna sestavina celičnih sten rastlinske celice, izdelujejo rastline tudi škrob. Največ celuloze porabimo za izdelavo papirja, ki vsebuje okoli 15 % celuloze.

14 Wikipedia) 3D model dela makromolekule celuloze (Vir: Tudi celulozo sestavljajo glukozne enote, vendar so med seboj povezane z β-1,4-glikozidnimi vezmi, zato so molekule celuloze linearne. Od 1200 do 1400 molekul celuloze pa se povezuje z vodikovimi vezmi med seboj v vlakna, mikrofibrile. Taka struktura daje celulozi veliko trdnost. Črtkano so označene vodikove vezi med posameznimi makromolekulami celuloze (vir: Wikipedia). Za hidrolizo β-1,4-glikozidnih vezi človek v prebavnem traktu nima encimov, zato celuloze ne more izkoriščati kot vir glukoze. Vendar so vseeno ta vlakna pomembna v človeški prehrani, saj omogočajo vezavo vode, mehčanje hrane in olajšajo razgradnjo drugih komponent hrane ter preprečujejo nastanek nekaterih bolezni kot so sladkorna bolezen, rak na črevesju Tudi drugi sesalci celuloze ne razgradijo z encimi na glukozne enote. Nekateri rastlinojedci zato potrebujejo praživali in bakterije, ki razgrajujejo celulozo v njihovem prebavnem traktu. Polisaharida škrob in glikogen

15 Škrob služi rastlinam kot zaloga hrane (glukoze) v korenikah, semenih, gomoljih, plodovih Je tudi eno glavnih hranil za živali in ljudi. Riž vsebuje 75 %, koruza 65 %, pšenica 55 % in krompir le 15 % škroba. Nahaja se v celičnih organelih amiloplastih. Amiloplasti krompirja s škrobnimi zrni (vir: Wikipedia). Živali prav tako nekaj glukoze skladiščijo v mišicah in jetrih v obliki polisaharida glikogena ali živalskega škroba. Škrob sestavljata amiloza in amilopektin. Amiloze je v škrobu od %, amilopektina pa od %. Makromolekulo amiloze, ki je nerazvejena, sestavljajo glukozne enote povezane z α-1,4-glikozidnimi vezmi. Makromolekula amilopektina pa je razvejena, saj so poleg α-1,4-glikozidnih vezi tudi α-1,6-glikozidne vezi v molekuli, kar povzroči razvejenost molekule na vsakih 24 do 30 glukoznih enot. Formula dela makromolekule amiloze

16 Formula dela makromolekule amilopektina Makromolekula glikogena je še bolj razvejena kot molekula amilopektina. Skladišči se predvsem v jetrnih in mišičnih celicah v obliki zrnc. Za vse omenjene polisaharide lahko zapišemo enako molekulsko formulo (C 6 H 10 O 5 ) n, kjer n pomeni veliko število glukoznih enot. Ovrednotite trditve Ovrednotite ali vsebuje stvar na sliki v večji meri celulozo ali škrob. Bombaž vsebuje celulozo. Pravilno Nepravilno

17 Koruza vsebuje predvsem celulozo. Pravilno Nepravilno Krompir vsebuje predvsem škrob. Pravilno Nepravilno Les vsebuje predvsem celulozo. Pravilno Nepravilno Riž vsebuje le celulozo. Pravilno Nepravilno Izberite pravilen odgovor Celulozo in škrob gradijo enaki gradniki, molekule glukoze. Lastnosti škroba in celuloze pa so popolnoma drugačne. Zakaj mislite, da je tako?

18 Ker se molekule glukoze v škrobu in celulozi drugače povezujejo med seboj. Ker so molekule glukoze v celulozi večje kot v škrobu. Ker so molekule glukoze v škrobu nastale pri procesu fotosinteze, tiste v celulozi pa ne. Ker med molekulami glukoze v škrobu ni tako močnih vezi kot v celulozi. Dopolnite S pomočjo formul molekule škroba in celuloze ter opažanj pri poskusu dopolnite povedi. V molekuli škroba in celuloze so med seboj povezane enote z etrsko ali vezjo. Zaradi zgradbe molekul je celuloza v vroči vodi, škrob pa je topen. Izberite pravilen odgovor Škrob je pomembna snov v prehrani ljudi in živali. V prebavilih se mora razgraditi na manjše molekule, da lahko vstopijo v kri, te pa prenese kri do vseh celic organizma, kjer se porabijo pri pretvorbi v energijsko bogate snovi. Za celulozo to ne velja. Katera snov, ki se vsrka v kri, nastane v prebavilih s pomočjo encimov iz makromolekul škroba? Na molekule saharoze. Na molekule vode in ogljikovega dioksida. Na molekule glukoze. Na molekule različnih oligosaharidov. Dopolnite Oglejte si filma in dopolnite.

19 Če snov vsebuje škrob se po dodatku jodovice obarva. Vse snovi, ki smo jih uporabili v prvem filmu vsebujejo. Celuloze ne moremo dokati z, saj se raztopina ne obarva Izberite pravilne odgovore Pri segrevanju vodne raztopine škroba s klorovodikovo kislino in jodovico pride do razbarvanja raztopine. Zakaj se to zgodi? Pri segrevanju nakisane raztopine škroba nastanejo krajše verige ogljikovih hidratov. Pri poskusu nastane celuloza, zato se raztopina razbarva. Poteče hidroliza škroba. Končni produkt reakcije, ki poteka med segrevanjem, je glukoza. Nekateri drugi polisaharidi Poleg polisaharidov, ki imajo v svoje makromolekule vgrajene le glukozne enote poznamo še številne druge polisaharide, ki imajo poleg glukoznih tudi druge enote. To so npr: hitin, murein, heparin, hialuronska kislina, hondroitin sulfat, pektini Hitin, ki je N-acetil-D-glukozamin-polisaharid vsebuje acetilirane amino skupine vezane na D-glukozo, tvori ogrodje členonožcev in celične stene gliv.

20 Murein sestavlja celične stene bakterij in ga gradijo enote N-acetil-D-glukozamina in N- acetilmuraminske kisline, na katero je vezana peptidna veriga. Heparin, ki deluje kot antikoagulant (preprečuje strjevanje krvi), saj deaktivira encim trombin, ki omogoča nastanek strdka. Heparin je heterogen polisaharid, saj se ponavljajoče enote nekoliko razlikujejo med seboj, ponavlja pa se disaharidna enota v njegovi makromolekuli. Hialuronska kislina se nahaja v vezivnem tkivu živali. Ima vlogo»maziva«v sinovialni tekočini (tekočina v sklepih), je tudi sestavni del steklovine v očesu. Ponavljajoče se disaharidne enote predstavljata D-glukuronska kislina in N-acetil-D-glukozamin. Hondroitin sulfat ima podobno zgradbo kot hialuronska kislina, disaharidno enoto sestavljata glukuronska kislina in N-acetil-D-galaktozamin zaestren s sulfatno skupino. Je glavna sestavina hrustanca in ekstracelularne tekočine v tkivih.

21 Preverite svoje znanje o polisaharidih 1. Kako imenujemo kemijsko reakcijo nastanka disaharida iz dveh monosaharidov? Kondenzacija. Hidroliza. Estrenje. Oksidacija. 2. Kakšna je splošna formula disaharidov? C 6 H 12 O 6. C 12 H 22 O 11. (C 12 H 21 O 10 ) 2. (C 6 H 12 O 6 ) Iz katerih dveh monosaharidnih enot je sestavljen namizni ali kuhinjski sladkor, ki ga pridobivajo iz sladkorne pese ali trsa? Fruktoze in glukoze. Fruktoze in galaktoze. Laktoze in glukoze. Dveh glukoznih enot. 4. Kako imenujemo vez med dvema molekulama monosaharidov v molekulah disaharidov ali polisaharidih? Estrska vez.

22 Dvojna kovalentna vez. Etrska, glikozidna ali acetalna vez. Vodikova vez. 5. S katero snovjo, raztopljeno v vodi, dokažemo škrob v nekem vzorcu hrane? S Fehlingovim reagentom. Z vodno raztopino joda in kalijevega jodida. Z raztopino broma v diklorometanu. Z kislo vodno raztopino kalijevega dikromata(vi). 6. Kaj sestavlja škrob? Saharoza. Amiloza in amilopektin. Glikogen. Oligosaharidi. 7. Kateri monosaharid nastane pri hidrolizi škroba? Saharoza. Fruktoza. Galaktoza. Glukoza. 8. Imenujte heterogen polisaharid, ki preprečuje strjevanje krvi? Hialuronska kislina. Murein. Heparin. Hondroitin sulfat. 9. Kako lahko glede na monosaharidne enote še imenujemo hitin? D-glukuronska kislina. N-acetil-D-glukozamin-polisaharid.

23 N-acetil-D-glukozamin. N-acetilgalaktozamin sulfat-polisaharid. Kaj se boste v tem poglavju naučili? Znali boste razlikovati med monosaharidi, disaharidi ter znali prepoznati monosaharidne enote v disaharidih. Spoznali boste pomen ogljikovih hidratov za uravnoteženo prehrano.

24 Kaj so oglikovi hidrati? Od kod ime ogljikovi hidrati? Ogljikovi hidrati so spojine, v katerih so atomi vodika in kisika med seboj povezani z atomi ogljika v razmerju 2: 1 tako kot pri vodi. Od tu tudi izvira ime ogljikovi hidrati, saj hydros v grščini pomeni vodo. Večina ogljikovih hidratov ima torej splošno formulo C m H 2n O n. Kasneje so ugotovili, da ime ne ustreza lastnostim teh spojin, saj ne reagirajo kot hidrati, a se je ime ogljikovi hidrati vseeno ohranilo. Splošna formula ogljikovih hidratov Kakšna je splošna formula za ogljikove hidrate? Splošna formula za ogljikove hidrate je Kje najdemo ogljikove hidrate? Kaj so ogljikovi hidrati in kje jih najdemo? Med ogljikove hidrate prištevamo sladkorje, škrob in celulozo. So najbolj razširjene organske spojine v naravi. Nastajajo pri fotosintezi v zelenih rastlinah. Rastlinam in živalim zagotavljajo oporne snovi in so glavni vir energije v organizmu. Ogljikovi hidrati

25 Naštej tri najznačilnejše predstavnike ogljikovih hidratov. Najznačilnejši predstavniki ogljikovih hidratov so, in. Kako delimo ogljikove hidrate? Delitev ogljikovih hidratov Ogljikovi hidrati so sestavljeni iz ene ali več enot. Glede na število enot ogljikove hidrate delimo na monosaharide, disaharide in polisaharide: Delitev ogljikovih hidratov Kako ločimo ogljikove hidrate glede na število gradbenih enot? Ogljikove hidrate delimo na (ena enota v molekuli), (dve enoti v molekuli) in (več enot v molekuli). Predstavniki monosaharidov in disaharidov Monosaharidi in disaharidi

26 Monosaharidi in disaharidi imajo v splošni formuli C n H 2n O n vrednosti n od 3 do 12. Najpomembnejši monosaharid je glukoza, disaharid pa saharoza (beli sladkor), ki je sestavljena iz dveh monosaharidnih enot, glukoze in fruktoze. Ali poznaš monosaharide? Navedi primer najbolj poznanega monosaharida, ki ima 6 ogljikovih atomov. Monosaharid z 6 ogljikovimi atomi je glukoza s formulo Ali poznaš disaharide? Navedi obe monosaharidni enoti, ki sestavljata disaharid saharozo. Disaharid saharoza je sestavljena iz dveh monosaharidnih enot, iz in fruktoze. Glukoza Ali veš, kaj je grozdni sladkor? Glukoze je največ v grozdnem sladkorju, zato jo imenujemo tudi grozdni sladkor. Glukozo uvrščamo med aldoze zaradi značilne skupine v glukozi, ki jo imenujemo aldehidna skupina CHO. Oglej si strukturno formulo in model molekule glukoze.

27 Zgradba glukoze Katerih funkcionalnih skupin je v molekuli glukoze največ? V molekulah glukoze so skupine, s formulo OH. Zgradba glukoze Navedi funkcionalno skupino, značilna za molekulo glukoze. Za molekulo glukoze je značilna skupina, s formulo CHO. Ali je v živilu glukoza? Kako bi se prepričali, da je v živilu, ki ga bomo zaužili glukoza? Oglejmo si poskus, ki prikazuje, kako lahko dokažemo glukozo z dodatkom Fehlingovega reagenta. SKLEP: Rdeče obarvanje raztopine preiskovane snovi po dodatku Fehlingovega reagenta je dokaz za prisotnost glukoze v živilu.

28 Glukoza se namreč oksidira, zato se modri Cu 2+ ioni v Fehlingovem reagentu reducirajo do rdečih Cu + ionov ali celo do bakra. Fruktoza Ali veš, kaj je sadni sladkor? Fruktoze je od sladkorjev največ v različnih vrstah sadja, zato ji pravimo tudi sadni sladkor. Fruktozo uvrščamo med ketoze zaradi značilne skupine v fruktozi, ki jo imenujemo ketonska skupina CO. Oglej si strukturno formulo in model molekule fruktoze. Zgradba fruktoze Katerih funkcionalnih skupin je v molekuli fruktoze največ? V molekulah fruktoze so s formulo OH. Zgradba fruktoze Navedi funkcionalno skupino, značilno za molekulo fruktoze.

29 Za molekulo fruktoze je značilna skupina s formulo CO. Ali veš zakaj sladkarije niso koristne? Katerih snovi telesu primanjkuje, če uživamo hrano, kot so slaščice, rafiniran sladkor in osvežilne pijače, ki vsebujejo veliko sladkorjev? Mineralov. Vitaminov. Vlaknin. Vseh naštetih snovi. Ali veš, v katerih vrstah hrane je največ monosaharidov in disaharidov? Monosaharidi in disaharidi se največkrat nahajajo v različnih vrstah sadja ali zelenjave, v medu, mleku, mlečnih proizvodih, bonbonih, sladicah, sirupih in osvežilnih pijačah. Telesu predstavljajo vir energije, ki ga telo lahko zelo hitro uporabi, vendar telesa ne oskrbujejo z vitamini, minerali in vlakninami. Oglejmo si, kako delimo enostavnie monosaharide in disaharide glede na število C- atomov (m). m vrsta splošna formula primer vir 3-6 monosaharidi pentoze: C 5 H 10 O 5 heksoze:c 6 H 12 O 6 riboza glukoza fruktoza grozdje (grozdni sladkor) med, sadje 12 disaharidi C 12 H 22 O 11 saharoza laktoza pesa (pesni sladkor), sladkor ( trsni sladkor)

30 maltoza mleko (mlečni sladkor) sladni sladkor Oglejmo si model molekule saharoze: Model molekule saharoze Ogljikovi hidrati - polisaharidi Kaj se boste v tem poglavju naučili? Znali boste razlikovati med monosaharidi, disaharidi in polisaharidi ter znali prepoznati monosaharidne enote v disaharidih in polisaharidih.spoznali boste strukturo najznačilnejših polisaharidov in pomen ogljikovih hidratov za uravnoteženo prehrano. Kaj so polisaharidi? Spoznajmo polisaharide Polisaharidi so zgrajeni iz monosaharidnih enot, ki so med seboj povezane v zelo dolge verige. Polisaharidi so torej naravni polimeri, kjer so monosaharidne enote povezane med seboj tako, da lahko splošno formulo za polisaharide zapišemo kot (C 6 H 10 O 5 ) n, vrednosti n pa so zelo velike: od Kako so zgrajeni polisaharidi? Dopolni besedilo. Polisaharidi so zgrajeni iz enot, ki so med seboj povezane v zelo dolge. Kje najdemo polisaharide? Kaj predstavljajo polisaharidi v rastlinah in živalih? Polisaharide najdemo predvsem v rastlinah, manj v živalih. Tako v rastlinah kot v živalih imajo polisaharidi dvojno vlogo, služijo kot rezervna snov in oporna snov.

31 zrnca škroba v celicah pšenice vir: Wikipedia bombaž je skoraj čista celuloza vir: Wikipedia glikogen v celicah jeter vir: Wikipedia hitin v oklepu jastoga Vir Rezervni polisaharidi Oporni polisaharidi rastline škrob celuloza živali glikogen hitin Kaj predstavljajo polisaharidi v rastlinah in živalih? Dopolni besedilo. V rastlinah in živalih imajo polisaharidi dvojno vlogo, predstavljajo namreč oporno snov. snov in Ogljikovi hidrati v rastlinah Kje in katere ogjljikove hidrate najdemo v rastlinah?

32 vir: Wikipedia V koruzi je škrob (v storžih) in celuloza (v listih in steblu). Škrob in celuloza V rastlini, kot je koruza, najdemo polisaharide tako v steblih in listih rastline kot tudi v storžih. V steblih in listih rastline nastajajo polisaharidi v obliki celuloze, ki rastlini služi kot oporna snov, v storžih pa prevladuje polisaharid škrob. Človeško telo in mesojede živali nimajo encimov za prebavo celuloze, zato celuloze ne moremo prebaviti, saj ne vsebuje ustreznih encimov, ki jih imenujemo celuloze. Celulozo lahko prebavijo rastlinojede živali ob pomoči mikroorganizmov, ki se nahajajo v njihovih prebavilih. Ogljikovi hidrati v živalih Kje in katere ogljikove hidrate najdemo v živalih? Glikogen v celicah jeter vir: Wikipedia Glikogen Je rezervni polisaharid živalskega izvora. Nahaja se v vseh celicah, a se najpogosteje shranjuje v jetrnih celicah. Človeški organizem pa pretvori višek glukoze v glikogen, ki ga skladišči v jetrih in mišicah. Na znižanje ravni glikogena v jetrih vpliva 24-urno stradanje in fizično delo. Je topen v vodi. Po potrebi človeški organizem glikogen razgradi nazaj v glukozo. Polisaharidi v rastlinah in živalih Dopolni trditvi:

33 Polisaharida, ki ju najdemo v rastlinah, sta škrob in. Polisaharida živalskega izvora sta:, ki je oporni polisaharid v živalih (oklepi žuželk in rakov) in glikogen, ki je polisaharid, nahaja se predvsem v celicah. Škrob v hrani Hrana bogata s škrobom Polisaharid škrob se nahaja v hrani, kot so npr. krompir, riž, žitarice, kruh, testenine, stročnice. Našteta hrana je tudi vir energije in vitaminov. Pri vsakem dnevnem obroku je priporočljivo zaužiti vsaj nekaj sestavljenih ogljikovih hidratov, ki vsebujejo škrob. Škrobna živila mora telo namreč razgraditi s pomočjo encimov v slini do glukoze, preden telo tako živilo lahko uporabi, zato telesu škrobna živila predstavljajo dolgotrajnejši vir energije. Polisaharidi v živilih Katera živila, ki vsebujejo polisaharide prepoznaš na slikah? Hrana kot vir energije Katero izmed živil telesu predstavlja vir energije, ki je dolgotrajnejši? Sladoled. Kokakola. Kruh.

34 Bonboni. Pravilno! Kruh je škrobno živilo, potrebno ga je razgraditi, zato telesu predstavlja dolgotrajnejši vir energije. Ali je v živilu škrob? Kako bi se prepričali, da je v živilu, ki ga bomo zaužili škrob? Oglejmo si poskus Dokaz škroba z jodovico. SKLEP: Modro obarvanje raztopine preiskovane snovi po dodatku jodovice je dokaz za prisotnost škroba v živilu. Kaj vsebuje živilo? V čašo damo košček kruha in vodo ter pomešamo. Nato dodamo kapljico raztopine joda. Pojavi se modro obarvanje. Katero snov v kruhu smo s tem dokazali? Celulozo. Glukozo. Sol. Škrob. Pravilno! Modro obarvanje raztopine preiskovane snovi po dodatku jodovice je dokaz za prisotnost škroba v živilu. Vlaknine v ogljikovih hidratih Sestavljeni ogljikovi hidrati vsebujejo vlaknine. V hrani, ki vsebuje sestavljene ogljikove hidrate, se nahajajo človeškemu organizmu nepogrešljive snovi, kot so vitamini, minerali in vlaknine. Če zaužijemo neobdelano sadje in zelenjavo ali žitarice, bomo znatno povečali vnos vlaknin, ki jih človeško telo sicer ne more prebaviti, so pa zanj zelo koristne. Vlaknine so deli rastlin, ki so lahko vodotopni ali nevodotopni, oboji pa so za človeško telo zelo koristni. Nevodotopne vlaknine, ki jih najdemo v sadju in zelenjavi ter polnovrednih žitaricah, rjavem rižu, pšenici in fižolu, so posebej pomembne pri izboljšanju prebave, ki vpliva tudi na zmanjšanje rakavih obolenj. Vlaknine Katera trditev o vlakninah ni pravilna?

35 Vlaknine se nahajajo v polisaharidih. Vlaknine se nahajajo v sadju, zelenjavi in polnovrednih izdelkih. Vlaknine, ki so človeku koristne so le vodotopne. Vlaknine človeško telo ne more prebaviti. Zgradba škroba celuloze in glikogena Kje se skrivajo velike razlike treh najpomembnejših polisaharidov? Oglejmo si, kako se med seboj po kemijski zgradbi razlikujejo škrob, celuloza in glikogen. Škrob Škrob je sestavljen iz zelo veliko molekul glukoze, ki se med seboj povezujejo in gradijo topno amilozo in netopen amilopektin. V amilozi je povezanih med seboj več 100 enot glukoze, v nerazvejanih verigah: amiloza molekula glukoze Povezovanje enot glukoze v makromolekulo amiloze si poglejte še na animciji. V amilopektinu je povezanih med seboj več 1000 enot glukoze, v razvejanih verigah:

36 amilopektin Povezovanje enot glukoze v razvejeno makromolekulo amilopektina si poglejte še na animciji. Celuloza Celuloza je sestavljena iz zelo veliko molekul glukoze, ki so med seboj povezane v različni smeri. Ta majhna razlika je razlog za velike razlike v lastnostih škroba in celuloze, ki smo jih že spoznali. Molekule glukoze se med seboj povezujejo tako, da so izmenično obrnjene v eno in drugo smer:

37 Povezovanje enot glukoze v makromolekulo celuloze si poglejte še na animciji. Glikogen Glikogen je sestavljen iz zelo veliko molekul glukoze, ki so med seboj povezane v različnih smereh: Zgradba polisaharidov Ugotovi, kateri polisaharid predstavlja naslednja strukturna formula: glukozo celulozo amilozo

38 glikogen Napačno. Glukoza je monosaharid. Napačno. V celulozi so molekule glukoze izmenično obrnjene v eno in drugo smer. Napačno. V glikogenu so molekule glukoze povezane v različnih smereh. Zgradba polisaharidov Ugotovi, kateri polisaharid predstavlja naslednja strukturna formula: glukozo celulozo škrob glikogen Napačno. Glukoza je monosaharid. Napačno. V celulozi so molekule glukoze izmenično obrnjene v eno in drugo smer. Napačno. Škrob sestavljata amiloza in amilopektin. Zgradba polisaharidov Ugotovi, kateri polisaharid predstavlja naslednja strukturna formula: glukozo celulozo škrob glikogen Napačno. Glukoza je monosaharid. Napačno. Škrob sestavljata amiloza in amilopektin. Napačno. V glikogenu so molekule glukoze med seboj povezane v različnih smereh.

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

K E M IČ N A V L A K N A IZ N A R AV N IH PO L IM E R O V 1. RAZDELITEV NARAVNIH POLIMEROV [1] N A R AV N A V L A K N A

K E M IČ N A V L A K N A IZ N A R AV N IH PO L IM E R O V 1. RAZDELITEV NARAVNIH POLIMEROV [1] N A R AV N A V L A K N A 1. RAZDELITEV NARAVNI PLIMERV [1] Na sliki 1.1 je prikazana razdelitev naravnih vlaken. N A R AV N A V L A K N A R G A N SK A A N R G A N SK A azb est SEM EN SK A STEBELN A bo m b až, k ap o k, s v i l

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

OGLJIKOVI HIDRATI. Ogljikovi hidrati...

OGLJIKOVI HIDRATI. Ogljikovi hidrati... OGLJIKOVI HIDRATI Vloga: 1. Vloga v energijskem metabolizmu- neposredno kot metabolno "gorivo" ali kot rezervne spojine 2. Strukturna vloga- gradniki bakterijskih, glivnih in rastlinskih celičnih sten,

Διαβάστε περισσότερα

FOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ

FOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ FOTOSINTEZA FOTOSINTEZA je proces, pri katerem s pomočjo svetlobne energijje nastajajo v živih celicah organske spojine. 1772 Priestley RASTLINA slab zrak dober zrak Rastlina s pomočjo svetlobe spreminja

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

AMILAZE. Encimi, ki hidrolizirajo ogljikove hidrate. struktura škroba

AMILAZE. Encimi, ki hidrolizirajo ogljikove hidrate. struktura škroba Encimi, ki hidrolizirajo ogljikove hidrate substrati: ogljikovi hidrati (škrob, celuloza, poli in oligosaharidi) encimi: glikozidaze glikozidna vez encimska specifičnost konfiguracija glikozidne vezi kemijska

Διαβάστε περισσότερα

METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV

METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV KAKO CELICA DOBI GLUKOZO IN OSTALE MONOSAHARIDE? HRANA ZNOTRAJCELIČNI GLIKOGEN ali ŠKROB razgradnja s prebavnimi encimi GLUKOZA in ostali monosaharidi fosforilitična cepitev

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

OGLJIKOVI HIDRATI MONOSAHARIDI. Monosaharidi (enostavni sladkorji): ni jih mogoče razgraditiv milih pogojih

OGLJIKOVI HIDRATI MONOSAHARIDI. Monosaharidi (enostavni sladkorji): ni jih mogoče razgraditiv milih pogojih OGLJIKOVI HIDRATI Monosaharidi (enostavni sladkorji): ni jih mogoče razgraditiv milih pogojih Oligosaharidi -običajno 2-10 monosaharidnih ostankov Polisaharidi: polimeri iz monosaharidov (glikozidna vez)

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

6 ogljikovih atomov: HEKSOZE (npr. glukoza, fruktoza, galaktoza) Ločimo dve vrsti glukoze: α glukoza in. β glukoza, ki se

6 ogljikovih atomov: HEKSOZE (npr. glukoza, fruktoza, galaktoza) Ločimo dve vrsti glukoze: α glukoza in. β glukoza, ki se OGLJIKOVI HIDRATI Monosaharidi enostavni sladkorji Spojine C, H, O v razmerju 1:2:1 3 ogljikovi atomi: TRIOZE 5 ogljikovih atomov: PENTOZE (npr. riboza, deoksiriboza) 6 ogljikovih atomov: HEKSOZE (npr.

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

LIPIDI IN PREHRANA ŠPORTNIKA. Žiga Drobnič, Filip Zupančič, 1.b

LIPIDI IN PREHRANA ŠPORTNIKA. Žiga Drobnič, Filip Zupančič, 1.b LIPIDI IN PREHRANA ŠPORTNIKA Žiga Drobnič, Filip Zupančič, 1.b Lipide delimo na: maščobe (masti,olja) - kombinacija molekule glicerola s tremi dolgoverižnimi organskimi kislinami - maščobnimi kislinami

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

HIDRATI MONOSAHARIDI IN DISAHARIDI

HIDRATI MONOSAHARIDI IN DISAHARIDI Biokemija I, 16. predavanje, 26. 3. 2012, D. Rozman GLJIKVI HIDRATI MNSAHARIDI IN DISAHARIDI Vodik gljik Kisik GLJIKVI HIDRATI - So najbolj pogoste molekule na Zemlji. - Predstavljajo oporo in zaščito

Διαβάστε περισσότερα

2. a) Funkcionalna skupina v acetonu je karbonilna skupina. b) Aceton spada med ketone.

2. a) Funkcionalna skupina v acetonu je karbonilna skupina. b) Aceton spada med ketone. 5. KEMIJA V PREHRANI 5.1 Ţivila in hranila 1. a) Testenine vsebujejo ogljikove hidrate in beljakovine, vendar zelo malo maščobe b) Ne, na etiketi ţivila ni podatka za večino mineralov, vitamine. c) Natrij

Διαβάστε περισσότερα

Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih.

Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih. Izhodne spojine:, laktat, in drugi intermediati cikla TKK glukogene aminokisline, glicerol Kaj pa maščobne kisline? Ireverzibilne

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )

Διαβάστε περισσότερα

REŠITVE LABORATORIJSKE VAJE ZA KEMIJO V GIMNAZIJI. Špela Tršek Janez Cerkovnik

REŠITVE LABORATORIJSKE VAJE ZA KEMIJO V GIMNAZIJI. Špela Tršek Janez Cerkovnik REŠITVE LABORATORIJSKE VAJE ZA KEMIJO V GIMNAZIJI Špela Tršek Janez Cerkovnik 2 Rešitve Zgradba molekul organskih spojin Zgradba ogljikovega atoma (str. 14) 1. / 2. Zaradi močne vezi med ogljikovimi atomi,

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

Ugljeni hidrati. Uvod. masti, belančevine CO 2. O + hν + hlorofil fotosinteza + H 2. glukoza. skrob. ishrana. ishrana glikogen. celuloza.

Ugljeni hidrati. Uvod. masti, belančevine CO 2. O + hν + hlorofil fotosinteza + H 2. glukoza. skrob. ishrana. ishrana glikogen. celuloza. Ugljeni hidrati Uvod C 2 + 2 + hν + hlorofil fotosinteza glukoza skrob ishrana celuloza ishrana glikogen masti, belančevine glukoza C 2 + 2 + energija 1 Definicija Ugljeni hidrati su polihidroksi aldehidi,

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

13. Vaja: Reakcije oksidacije in redukcije

13. Vaja: Reakcije oksidacije in redukcije 1. Vaja: Reakcije oksidacije in redukcije a) Osnove: Oksidacija je reakcija pri kateri posamezen element (reducent) oddaja elektrone in se pri tem oksidira (oksidacijsko število se zviša). Redukcija pa

Διαβάστε περισσότερα

KOLI»INSKI ODNOSI. Kemik mora vedeti, koliko snovi pri kemijski reakciji zreagira in koliko snovi nastane.

KOLI»INSKI ODNOSI. Kemik mora vedeti, koliko snovi pri kemijski reakciji zreagira in koliko snovi nastane. KOLI»INSKI ODNOSI Kemik mora vedeti koliko snovi pri kemijski reakciji zreagira in koliko snovi nastane 4 Mase atomov in molekul 42 tevilo delcev masa in mnoæina snovi 43 RaËunajmo maso mnoæino in πtevilo

Διαβάστε περισσότερα

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,

Διαβάστε περισσότερα

2.1. MOLEKULARNA ABSORPCIJSKA SPEKTROMETRIJA

2.1. MOLEKULARNA ABSORPCIJSKA SPEKTROMETRIJA 2.1. MOLEKULARNA ABSORPCJSKA SPEKTROMETRJA Molekularna absorpcijska spektrometrija (kolorimetrija, fotometrija, spektrofotometrija) temelji na merjenju absorpcije svetlobe, ki prehaja skozi preiskovano

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

Katedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1

Katedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Katedra za farmacevtsko kemijo Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Sinteza kompleksa [Mn 3+ (salen)oac] Zakaj uporabljamo brezvodni

Διαβάστε περισσότερα

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu. Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.

Διαβάστε περισσότερα

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:

Διαβάστε περισσότερα

Razdelitev živil. glede na. vsebnost hranilnih snovi. na osnovi prehranske piramide

Razdelitev živil. glede na. vsebnost hranilnih snovi. na osnovi prehranske piramide ŽIVILA Vse, kar je namenjeno za prehrano ljudi v predelani ali nepredelani obliki imenujemo ŽIVILA. K živilom prištevamo tudi vse dodatke, ki jih dodajamo v procesu priprave. Razdelitev živil glede na

Διαβάστε περισσότερα

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

Biokemija I, 17. predavanje-1. del, , T. Režen

Biokemija I, 17. predavanje-1. del, , T. Režen Biokemija I, 17. predavanje-1. del, 27. 3. 2012, T. Režen Vrste polisaharidov Homopolisaharidi enake monosaharidne enote nerazvejani razvejani Heteropolisaharidi različne monosaharidne enote Dve vrs7 Več

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ORGANSKE ANALIZE 1. ROK ( )

IZPIT IZ ORGANSKE ANALIZE 1. ROK ( ) IZPIT IZ ORGANSKE ANALIZE 1. ROK (26. 1. 2015) 1. Naslednjim spojinam določi topnostni razred in kratko utemelji svojo odločitev! (1) 3-kloroanilin nitroetan butanamid 2. Prikazane imaš 4 razvite kromatograme

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

Homogena snov je snov, ki ima vsepovsod enake lastnosti in sestavo Heterogena snov je snov, katere sestava in lastnosti so na različnih mestih

Homogena snov je snov, ki ima vsepovsod enake lastnosti in sestavo Heterogena snov je snov, katere sestava in lastnosti so na različnih mestih Homogena snov je snov, ki ima vsepovsod enake lastnosti in sestavo Heterogena snov je snov, katere sestava in lastnosti so na različnih mestih različne Postopki ločevanja zmesi:iz zmesi je mogoče ločiti

Διαβάστε περισσότερα

ODGOVORI NA VPRAŠANJA V UČBENIKU. Margareta Vrtačnik Katarina S. Wissiak Grm Saša A. Glažar Andrej Godec

ODGOVORI NA VPRAŠANJA V UČBENIKU. Margareta Vrtačnik Katarina S. Wissiak Grm Saša A. Glažar Andrej Godec ODGOVORI NA VPRAŠANJA V UČBENIKU Margareta Vrtačnik Katarina S. Wissiak Grm Saša A. Glažar Andrej Godec 1. KAJ JE KEMIJA KEMIJA JE EKSPERIMENTALNA VEDA (str. 14) 1. Kemija je nauk o snovi in njenih spremembah.

Διαβάστε περισσότερα

Energije in okolje 1. vaja. Entalpija pri kemijskih reakcijah

Energije in okolje 1. vaja. Entalpija pri kemijskih reakcijah Entalpija pri kemijskih reakcijah Pri obravnavi energijskih pretvorb pri kemijskih reakcijah uvedemo pojem entalpije, ki popisuje spreminjanje energije sistema pri konstantnem tlaku. Sistemu lahko povečamo

Διαβάστε περισσότερα

BIOKEMIJA IN MOLEKULARNA BIOLOGIJA

BIOKEMIJA IN MOLEKULARNA BIOLOGIJA Katja Repnik, Uroš Potočnik BIOKEMIJA IN MOLEKULARNA BIOLOGIJA Navodila za laboratorijske vaje Maribor, 2013/2014 DELO IN VARNOST V LABORATORIJU Osnovna pravila varnega dela v laboratoriju - V laboratorij

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

Simbolni zapis in množina snovi

Simbolni zapis in množina snovi Simbolni zapis in množina snovi RELATIVNA MOLEKULSKA MASA ON MOLSKA MASA Relativna molekulska masa Ker so atomi premajhni, da bi jih merili z običajnimi tehtnicami, so ugotovili, kako jih izračunati. Izražamo

Διαβάστε περισσότερα

*M * K E M I J A. Izpitna pola 2. Četrtek, 30. avgust 2007 / 90 minut JESENSKI ROK

*M * K E M I J A. Izpitna pola 2. Četrtek, 30. avgust 2007 / 90 minut JESENSKI ROK Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07243112* JESENSKI ROK K E M I J A Izpitna pola 2 Četrtek, 30. avgust 2007 / 90 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

SINTEZA SAHAROZE IN ŠKROBA

SINTEZA SAHAROZE IN ŠKROBA SINTEZA SAHAROZE IN ŠKROBA Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Stroma kloroplasta Škrob (primarni ali asimilacijski) Calvinov cikel Sladkor (trioza) Sladkor (trioza) Pi Sladkor

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net

Διαβάστε περισσότερα

vaja Izolacija kromosomske DNA iz vranice in hiperkromni efekt. DNA RNA Protein. ime deoksirbonukleinska kislina ribonukleinska kislina

vaja Izolacija kromosomske DNA iz vranice in hiperkromni efekt. DNA RNA Protein. ime deoksirbonukleinska kislina ribonukleinska kislina transkripcija translacija Protein 12. vaja Izolacija kromosomske iz vranice in hiperkromni efekt sladkorji deoksiriboza riboza glavna funkcija dolgoročno shranjevanje genetskih informacij prenos informacij

Διαβάστε περισσότερα

a) Kateri tip hibridnih orbital na klorovem atomu uporabimo? a) Kateri tip hibridnih orbital na fosforjevem atomu uporabimo?

a) Kateri tip hibridnih orbital na klorovem atomu uporabimo? a) Kateri tip hibridnih orbital na fosforjevem atomu uporabimo? 76. Narišite strukturo karbonatnega iona. Upoštevajte dejstvo, da so vse vezi enako dolge. Kateri tip hibridizacije na ogljikovem atomu moramo uporabiti? Ogljik je element 4. skupine. a) sp 2 b) sp 3 c)

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

Osnovne stehiometrijske veličine

Osnovne stehiometrijske veličine Osnovne stehiometrijske veličine Stehiometrija (grško: stoiheion snov, metron merilo) obravnava količinske odnose pri kemijskih reakcijah. Fizikalne veličine, s katerimi kemik najpogosteje izraža količino

Διαβάστε περισσότερα

Kotni funkciji sinus in kosinus

Kotni funkciji sinus in kosinus Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center K E M I J A. Izpitna pola 1. Sreda, 28. avgust 2013 / 90 minut

Državni izpitni center K E M I J A. Izpitna pola 1. Sreda, 28. avgust 2013 / 90 minut Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M13243111* JESENSKI IZPITNI RK K E M I J Izpitna pola 1 Sreda, 28. avgust 2013 / 90 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero

Διαβάστε περισσότερα

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:

Διαβάστε περισσότερα

4. razred gimnazije - opšti i prirodno-matematički smer UGLJENI HIDRATI

4. razred gimnazije - opšti i prirodno-matematički smer UGLJENI HIDRATI . razred gimnazije - opšti i prirodno-matematički smer 07 UGLJENI IDRATI Ugljeni hidrati su najrasprostranjenija jedinjenja u živom svetu. rganska jedinjenja ugljenika, vodonika i kiseonika u kojima je

Διαβάστε περισσότερα

1. Trikotniki hitrosti

1. Trikotniki hitrosti . Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca

Διαβάστε περισσότερα

*M * K E M I J A. Izpitna pola 1. Četrtek, 27. avgust 2009 / 90 minut JESENSKI IZPITNI ROK

*M * K E M I J A. Izpitna pola 1. Četrtek, 27. avgust 2009 / 90 minut JESENSKI IZPITNI ROK Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M09243111* JESENSKI IZPITNI ROK K E M I J Izpitna pola 1 Četrtek, 27. avgust 2009 / 90 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno

Διαβάστε περισσότερα

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki

Διαβάστε περισσότερα

OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2. Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013

OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2. Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013 OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2 Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013 MORFOLOGIJA IN ZGRADBA BAKTERIJ Oblike bakterij Poznamo razne oblike bakterij in sicer: koki, bacili, vibrioni, spirile, aktinomicete

Διαβάστε περισσότερα

Darko Dolenc, Boris Šket KEMIJA. Učbenik GIMNAZIJE 3 UČBENIK. za 3. letnik gimnazij

Darko Dolenc, Boris Šket KEMIJA. Učbenik GIMNAZIJE 3 UČBENIK. za 3. letnik gimnazij Darko Dolenc, Boris Šket KEMIJA ZA GIMNAZIJE 3 Učbenik UČBENIK za 3. letnik gimnazij Vsebina Uvod 4. Organske kisikove spojine Predgovor 1. Zgradba molekul organskih spojin 1.1 Organska kemija kemija ogljikovih

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

Metabolizem oz. presnova

Metabolizem oz. presnova Metabolizem oz. presnova Metabolne poti Metabolizem (presnova) Vsota vseh kemijskih reakcij v organizmu, njihova koordinacija, regulacija in energetske potrebe Substrati se pretvarjajo v produkte preko

Διαβάστε περισσότερα

Proizvodnja in uporaba encimov

Proizvodnja in uporaba encimov Kmetijska šola Grm Sevno 13 8000 Novo mesto Proizvodnja in uporaba encimov ( predmet: Biotehnologija ) Gorenja vas; 7.3.2007 Avtor: Lidija Gorenc Jožica Koračin, 3.c Mentor: Jana Goršin Fabjan Kazalo:

Διαβάστε περισσότερα

2.1.2 Sestava mleka in primerjava z ovčjim in kravjim mlekom

2.1.2 Sestava mleka in primerjava z ovčjim in kravjim mlekom 8 2.1.2 Sestava mleka in primerjava z ovčjim in kravjim mlekom Sestava mleka različnih sesalcev se močno razlikuje po količini posameznih sestavin, po njihovih lastnostih in porazdelitvi ter je povezana

Διαβάστε περισσότερα

Uvod v OGRRANSKO KEMIJO / KEMIJO OGLKIKOVODIKOV in njihovih DERIVATOV

Uvod v OGRRANSKO KEMIJO / KEMIJO OGLKIKOVODIKOV in njihovih DERIVATOV Uvod v OGRRANSKO KEMIJO / KEMIJO OGLKIKOVODIKOV in njihovih DERIVATOV Elementna sestava: SNOVI in SPOJINE Anorganske snovi vsi elementi (razen žlahtnih plinov) Organske snovi C(ogljik),H(vodik),O(kisik),

Διαβάστε περισσότερα

1A skupina;alkalijske kovine

1A skupina;alkalijske kovine 1 skupina;alkalijske kovine 1. Katera izmed spojin je najbolj topna v vodi? Zakaj? NaCl, KBr, RbBr ali NaF? dgovor: Topnost je odvisna od mrežne entalpije Δ mr (energija, potrebna za razgradnjo kristala

Διαβάστε περισσότερα

Teze predavanj iz mikrobne biokemije*

Teze predavanj iz mikrobne biokemije* Tom Turk Teze predavanj iz mikrobne biokemije* Ljubljana, november 1996, oktober 2003 *slike so na CD v ppt formatu, besedilo v drobnem tisku je priporočljivo ni pa obvezno, Študentom mikrobiologije 1.

Διαβάστε περισσότερα

1A skupina alkalijske kovine

1A skupina alkalijske kovine 1. NALOGA: KATERA IZMED SPOJIN JE NAJBOLJ TOPNA V VODI? NaCl, KBr, RbBr ALI NaF? ZAKAJ? 1. NALOGA: ODGOVOR Topnost je odvisna od mrežne entalpije ΔH mr (energija, potrebna za razgradnjo kristala na anione

Διαβάστε περισσότερα

KEMIJA. Iztok Prislan Biotehniška fakulteta Oddelek za živilstvo

KEMIJA. Iztok Prislan Biotehniška fakulteta Oddelek za živilstvo KEMIJA Iztok Prislan Biotehniška fakulteta Oddelek za živilstvo Estri Najpogostejši derivati karboksilnih kislin so estri: Estri običajno nastanejo pri reakciji med kislino in alkoholom oz. fenolom (esterifikacija):

Διαβάστε περισσότερα

PREHRANA. Sindikat obrti in podjetništva Slovenije

PREHRANA. Sindikat obrti in podjetništva Slovenije PREHRANA Sindikat obrti in podjetništva Slovenije Prehrana Avtor Tisk in prelom Založnik in nosilec Avtorskih pravic Naklada Gita Merela, dipl. var. inž. Grafika 3000 d.o.o. Združenje delodajalcev obrti

Διαβάστε περισσότερα

[ ]... je oznaka za koncentracijo

[ ]... je oznaka za koncentracijo 9. Vaja: Elektrolitska disociacija a) Osnove: Elektroliti so snovi, ki prevajajo električni tok; to so raztopine kislin, baz in soli. Elektrolitska disociacija je razpad elektrolita na ione. Stopnja elektrolitske

Διαβάστε περισσότερα

Metabolizem in energija

Metabolizem in energija Metabolizem in energija . Metabolizem Vsota vseh kemijskih reakcij v organizmu, njihovo uravnavanje, in vse energetske spremembe ki potekajo v organizmih. Metabolizem vključuje različne metabolične poti,

Διαβάστε περισσότερα

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.

Διαβάστε περισσότερα

Uvod 1 1 FIZIOLOGIJA GIBANJA PODLAGA ZA NAČRTOVANJE PREHRANE ŠPORTNIKA 5 ATP OSNOVNA VALUTA ENERGIJE CELIC 8 GLAVNI VIRI OBNAVLJANJA ATP-JA 10

Uvod 1 1 FIZIOLOGIJA GIBANJA PODLAGA ZA NAČRTOVANJE PREHRANE ŠPORTNIKA 5 ATP OSNOVNA VALUTA ENERGIJE CELIC 8 GLAVNI VIRI OBNAVLJANJA ATP-JA 10 Kazalo Uvod 1 1 FIZIOLOGIJA GIBANJA PODLAGA ZA NAČRTOVANJE PREHRANE ŠPORTNIKA 5 ATP OSNOVNA VALUTA ENERGIJE CELIC 8 GLAVNI VIRI OBNAVLJANJA ATP-JA 10 Adenozin difosfat (ADP) 10 Kreatin fosfat (CP) 10 Ogljikovi

Διαβάστε περισσότερα

fosfat fosfat H deoksiriboza H O KEMIJA Z BIOKEMIJO učbenik za študente visokošolskega strokovnega študija kmetijstva

fosfat fosfat H deoksiriboza H O KEMIJA Z BIOKEMIJO učbenik za študente visokošolskega strokovnega študija kmetijstva Cl Cl Na + Cl Na + Na + Cl Na + O H H Cl Cl O H H Na + O H H fosfat H deoksiriboza N C N fosfat H H N C C C N N C H H O H C C C N N C N deoksiriboza CH 3 C O C N O C C N fosfat H deoksiriboza H H N C H

Διαβάστε περισσότερα

1 Fibonaccijeva stevila

1 Fibonaccijeva stevila 1 Fibonaccijeva stevila Fibonaccijevo število F n, kjer je n N, lahko definiramo kot število načinov zapisa števila n kot vsoto sumandov, enakih 1 ali Na primer, število 4 lahko zapišemo v obliki naslednjih

Διαβάστε περισσότερα

FIZIOLOGIJA PREHRANE. Zgradba prebavil Funkcija prebavil Hormoni Presnova

FIZIOLOGIJA PREHRANE. Zgradba prebavil Funkcija prebavil Hormoni Presnova FIZIOLOGIJA PREHRANE Zgradba prebavil Funkcija prebavil Hormoni Presnova PREBAVILA so organski sistem, ki omogoča telesu: sprejemanje razgradnjo vsrkavanje odstranjevanje neprebavljenih ostankov Zgradba

Διαβάστε περισσότερα

1 Uvod v biokemijo. Slika. Nekakj spoznanj s področja biokemije.

1 Uvod v biokemijo. Slika. Nekakj spoznanj s področja biokemije. Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju Prehransko svetovanje - dietetika, 1. stopenjski študij Predmet: Biokemija, 1. letnik Avtorica: Doc. dr. Zala Jenko Pražnikar 1 Uvod v biokemijo Biokemijo

Διαβάστε περισσότερα

ZNAČAJ I ULOGA HRANE U ORGANIZMU

ZNAČAJ I ULOGA HRANE U ORGANIZMU ZNAČAJ I ULOGA HRANE U ORGANIZMU Hranom se nazivaju sve materije biljnog, životinjskog i mineralnog porekla, koje služe za odvijanje odredjenih funkcija u čovečijem organizmu (fizički i umni rad, rast,

Διαβάστε περισσότερα

SLADKA RAZLAGA POJMOV

SLADKA RAZLAGA POJMOV SLADKA RAZLAGA POJMOV A Absces ACE inhibitorji Acesulfam K Adrenalin Albuminurija α - celice Amilaza Amnezija Aminokisline Antibiotiki Anoreksija gnojna oteklina na mestu vstavitve kanile seta. Mesto je

Διαβάστε περισσότερα

fotosinteza CO 2 + H 2 soli vinske kiseline). sunceva svetlost

fotosinteza CO 2 + H 2 soli vinske kiseline). sunceva svetlost UGLJENI IDRATI (U) ( n n n ) + katalizator fotosinteza sunceva svetlost zelene biljke (hlorofil) molekuli (+)-glukoze povezuju se u velike molekule skroba i celuloze celuloza (potporni skelet biljke) masti,

Διαβάστε περισσότερα

BIOLOGIJA RASTLINSKE CELICE Teze predavanj. Marina DERMASTIA

BIOLOGIJA RASTLINSKE CELICE Teze predavanj. Marina DERMASTIA BIOLOGIJA RASTLINSKE CELICE Teze predavanj Marina DERMASTIA UVOD 5 KEMIČNA SESTAVA RASTLINSKE CELICE 6 ATOMI IN MOLEKULE 6 VELIKE MOLEKULE: POLIMERI IN NJIHOVI MONOMERI 6 OGLJIKOVI HIDRATI 7 STRUKTURNI

Διαβάστε περισσότερα

PROUČEVANJE OSMOZE PRI DVEH RAZLIČNIH RASTLINSKIH TKIVIH

PROUČEVANJE OSMOZE PRI DVEH RAZLIČNIH RASTLINSKIH TKIVIH II. gimnazija Maribor Trg Miloša Zidanška 1 PROUČEVANJE OSMOZE PRI DVEH RAZLIČNIH RASTLINSKIH TKIVIH SABINA MLAKAR, 4.B BIOLOGIJA MENTORICA: PROF. ALENKA PRAPOTNIK ZALAR 1. Cilji eksperimenta Namen vaje

Διαβάστε περισσότερα

UGLJENI HIDRATI U ISHRANI

UGLJENI HIDRATI U ISHRANI UGLJENI HIDRATI U ISHRANI Ugljeni hidrati značaj i uloge sastoje se iz atoma C, H i O nastaju u procesu fotosinteze u biljkama ili glikoneogeneze u humanom organizmu najvažniji su izvori energije za čoveka

Διαβάστε περισσότερα

SPLOŠNO O BELJAKOVINAH STRUKTURA BELJAKOVIN

SPLOŠNO O BELJAKOVINAH STRUKTURA BELJAKOVIN SPLOŠNO O BELJAKOVINAH Beljakovine so najvažnejša sestavina vsake celice, kajti vsi življenski procesi so odvisni od njih. So makromolekularnespojine, sestavljeneiz ogljika, vodika, kisika in dušika ter

Διαβάστε περισσότερα

Matjaž Zorko Medicinska fakulteta

Matjaž Zorko Medicinska fakulteta Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, 2009 MOLEKULARNA ENCIMOLOGIJA KLASIFIKACIJA IN NOMENKLATURA ENCIMOV (s primeri) Matjaž Zorko Medicinska fakulteta GLEJ: http://ibk.mf.uni-lj.si/teaching/lab_medicina/default.html

Διαβάστε περισσότερα

ŽVEPLOVA (VI) KISLINA INDIKATOR RAZVITOSTI INDUSTRIJE

ŽVEPLOVA (VI) KISLINA INDIKATOR RAZVITOSTI INDUSTRIJE Gimnazija Kočevje Ljubljanska cesta 12 1330 Kočevje ŽVEPLOVA (VI) KISLINA INDIKATOR RAZVITOSTI INDUSTRIJE Avtor: Rok Nosan Mentor: prof. Ela Bečirović Šolsko leto: 2009/10 25.5.2012 1 Kazalo 1. Uvod...

Διαβάστε περισσότερα

MAŠČOBE. zgradba in sinteza maščob; maščobne kisline; vloga maščob v človeškem telesu; maščobam podobne snovi.

MAŠČOBE. zgradba in sinteza maščob; maščobne kisline; vloga maščob v človeškem telesu; maščobam podobne snovi. MAŠČOBE zgradba in sinteza maščob; maščobne kisline; vloga maščob v človeškem telesu; maščobam podobne snovi. Zgradba maščob Maščobe so zgrajene iz: ogljika, vodika in kisika Sestavine maščob: 1. GLICEROL

Διαβάστε περισσότερα

DIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06

DIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06 DIHANJE Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Fotosinteza + Dihanje + Svetlobno dihanje Dihanje Substrat: škrob saharoza fruktani drugi sladkorji lipidi organske kisline proteini

Διαβάστε περισσότερα

Škrobni hidrolizati. Škrobi-ki so le delno hidrolizirani. Maltodekstrini

Škrobni hidrolizati. Škrobi-ki so le delno hidrolizirani. Maltodekstrini Škrobni hidrolizati Škrob hidroliziramo zato, da prilagodimo tehnološke in organoleptične lastnosti Ključen parameter je stopnja hidrolize Škrobi-ki so le delno hidrolizirani Malo navlažen škrob se razprostre

Διαβάστε περισσότερα

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s

Διαβάστε περισσότερα

VEKTORJI. Operacije z vektorji

VEKTORJI. Operacije z vektorji VEKTORJI Vektorji so matematični objekti, s katerimi opisujemo določene fizikalne količine. V tisku jih označujemo s krepko natisnjenimi črkami (npr. a), pri pisanju pa s puščico ( a). Fizikalne količine,

Διαβάστε περισσότερα

vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov

vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov 28. 3. 11 UV- spektrofotometrija Biuretska metoda Absorbanca pri λ=28 nm (A28) UV- spektrofotometrija Biuretska metoda vstopni žarek intenziteta I Lowrijeva metoda Bradfordova metoda Bradfordova metoda

Διαβάστε περισσότερα

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor

Διαβάστε περισσότερα