ALE. Osnove računalniške arhitekture. Ukazi. Operandi. Zgodobina razvoja računalnikov. Glavni. pomnilnik. Vhodo/izhodni sistem
|
|
- Καλλιστώ Ακρίδας
- 6 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 Osnove računalniške arhitekture Arhitekrura (Prvič se je pojavila leta 964, razvil jo je IBM za rač. IBM s/360 in se do danes ni spremenila) računalnika je zgradba, ki jo vidi programer, ki programira strojnem jeziku. STROJNI jezik je jezik, ki ga sestavljajo ukazi, ki jih računalnik lahko direktno izvaja vanj so vgrajeni. Kaj vidi programer v strojnem jeziku? zgradba in uporaba strojnih ukazov zgradba CPU registri v CPU zgradba pomnilnika I/O sistem Kaj računalnik dela iz pomnilika bere ukaze ukaze izvaja Zgradba računalnika Kontrolna enota vodi računalnik, shrani, prepoznava ukaze V/I sistem pretvori ukaze iz strojne v primerno obliko za Strojna oblika simbola in 0 V eno pomnilniški celici je shranjen samo en bit (2 komb) V dveh pomnilniških celicah štiri kombinacije Štetje v dvojiškem sistemu Osnova 2: RADIX znaka: 0, Šestnajstiški številski sistem Osnova(RADIX) 6 Znaki, 0,,2,3,4,5,6,7,8,9,A,B,C,D,E,F Dvojiško v šestnajstiško = 3AB6 (H), (Hex) Šestnajstiško v dvojiško 2AF = Zgodobina razvoja računalnikov ALE Kontrolna enota Registri Ukazi Operandi Vhodo/izhodni sistem Glavni pomnilnik. Obdobje mehanike 7 stol. C. Babbage (792 87) Njegov stroj (diferenčni stroj) je bil v groben podoben današnjim računalnikom. Prvič se je pojavila ideja o programu, ki narekuje stroju delovanje. Iz tega obdobja je izhajala prva programerka. Stroj ni bil nikoli dokončan, naredili so ga pa okrog Obdobje elektromehanskih strojev Za pogon teh kalkutatorjev so se uporabljali električni motorji. Za njimi so se pojavili luknjaste kartice in relejev. Hollerith ( ) je naredil stroj, ki je podatke sprejemal v obliki luknjastih kratic, jih tudi znal obdelat. Narejen je bil za štetje prebivalstva. Ustanovil je firmo Tabulating Machine Co., ki se je leta 929 preimenovala v IBM. Harvard MARK I (H. Aikken ) ZDA 943 Rač. Z3 (K. Zuse ) NEMČIJA 94 Z23, leta 962/63 v Ljubljani
2 3. Obdobje elektronskih računalnikov Relejev preklopni čas je -0 ms Eletronka preklopni čas 5*0-6 s ENIAC (945 ZDA) ~ 500 hitrejši kot MARK I dimenzije(30m m 3m) 8000 elektronk, 500 relejev, poraba energije 40 kw EDVAC (95) v tem računalniku je bil aprvič realizirana ideja, da računalnik dela po programu, ki je sestavljen v njegovem pomnilniku Univerzalni računalnik - Pomnilnik bitov. Pri razvoju je sodeloval John von Neumann ( ). 937 je angleški matematik Alan Turing objavil članek O izračunljivih številih ob uporabi pri odločitvenih problemih. TURINGOV stroj je tepretični model računalnika. Na njem se dal izračunati vse kar je izračunljivo. Osnovni principi delovanja računalnika VON NEUMANNOV računalniški model Teoretični del računanja Resničen stroj, ki deluje VON NEUMANNOV stroj je vsak stroj, ki izpolnjuje naslednje pogoje:. Sestavljajo ga trije osnovi deli: CPU, glavni pomnilnik in I/O sistem 2. To je stroj, s shranjenim programom v glavnem pomnilniku in vodi delovanje stroja 3. Ukazi, ki sestavljajo program se izvajajo zaporedoma eden za drugim Centralna procesna enota (CPE/CPU) Kontrolna enota Aritmetično-logična enota (ALE/ALU) Registri Programsko dostopni (Vsebino lahko programsko preberemo, zapišemo,...) Programsko nedostopni (Te registre rabi CPU za svoje delovanje, programsko niso dostopni) Glavni pomnilnik Glasvni pomnilnik je sestavljen iz pomnilniških besed. Pomnilniška beseda ima svoj naslov in vsebino. Pomnilniško besedo sestvljajo posamezni BITI (enobitne pomnilniške celice). Pomnilniška beseda Tisto najmanjše število bitov, v pomnilniku, ki imajo svoj enoveljaven naslov I/O sistem Je namenjen prenosu informacij iz zunanjega sveta v računalnik in obratno. Pri tem pretvarja tudi med računalnikom in človekom razumljive podatke. Delovanje VON NEUMANNOVEGA računalnika Delovanje v popolnosti določajo ukazi, ki so shranjeni v glavnem pomnilniku. Računalnik ukaz prebere (fetch, prevzem), ga izvede (execute) in nadaljuje na naslednjem ukazu. Ukazi so shranjeni po naraščajočih pomnilniških naslovih. Računalnik mora ob RESET-u dobiti naslov prvega ukaza. Osnovna naloga I/O naprav Prenos informacij med pomnilnikom in I/O napravo. Dva načina prenosa:. Programski I/O (Programmed IO mode) Prenos poteka vedno preko CPU Prenos je vedno realiziran z nekim programom, ki ga izvaja CPU od tod tudi ime Lahko uporablaj prekinitve ali ne (pooling) Slabosti: Počasen prenos, 00% zasedena procesna enota Prednosti: Cena, ker ne zahteva dodatnih naprav S prvim ukazom se podatek prenese iz I/O v CPU, z drugim ukazom pa v RAM. 2. Neposredni dostop do pomnilnika (DMA prenos) Prenos poteka brez sodelovanja CPU, vendar DMA krmilnik nadomesti delovanje CPE Slabosti: Višja cena (potrebna dodatna naprava)
3 Prednosti: Hiter prenos, CPU ni obremenjena, za prenos velikih količin podatkov DMA naprava prebere iz naprave in direktno pošlje v glavni pomnilnik. 3. Prenos s pomočjo I/O procesorjev (CPU ne sodeluje pri prenosu) Prenos podoben kot DMA, samo, da lahko I/O CPU programiramo, DMA pa ne Krmilniki I/O naprav Vsaka naprava je preko krmilnika priključena na glavno vodilo. CPU-ju je vsak krmilnik viden kot določeno število podatkovnih registrov. V njih lahko CPU piše ali bere. Razlika glede na pomnilniške lokacije in registre je, da pisanje v registre sproži neko operacijo v napravi. Z branjem vsebine registra krmilnika ugotovimo stanje krmilnika oz. I/O naprave. Naprave imajo najmanj 3 registre (lahko to tudi združeni v enega): podatkovni (za podatke), statusni (stanje naprave), kontrolni (krmiljenje naprave). Vsak od registrov mora imeti svoj naslov. Naslovi registrov I/O naprav. Pomnilniško preslikan I/O Memory mapped I/O Del naslovov iz pomnilniškega naslovnega prostora se uporabi za naslove I/O krmilnik En sam naslovni prostor, ki se ga delijo pomnilnik in I/O naprave CPU ne vidi razlike med pomnilniško lokacijo in registrom I/O (CPU nima posebnih ukazov za dostop do I/O) Motorola uporablja tako rešitev za svoje procesorje. 2. Ločen I/O naslovni prostor Dve vrsti naslovov: Pomnilniški in I/O, dva ločena naslovna prostorta (Pomnilniški, I/O), pomnilniški naslovni prostor je neokrnjen Posebni (dodatni) ukazi za dostop I/O Intel uporablja tako rešitev za svoje procesorje. 3. Posredno preko I/O procesorjev Naslovi I/O registri so v posebnem naslovnem prostoru, ki ni viden iz CPU ne more ga neposredno naslovit. Viden je samo iz I/O procesorjev. Prenosne poti v računalniku Prenosna pot: Povezava med CPU, glavnim pomnilnikom in I/O, po kateri se prenašajo informacije. Želja je, da se prenese čim večje količine informacij v čim krajšem času.. Krajšamo čas enega prenosa večanje frekvence urinega signala, s katerim je določen prenosni cikel 2. V enem prenosu prenesemo čim več informacij večanje števila prenesenih bitov v enem prenosu povečanje številaa povezovalnih linin. 3. Povečanje števila prenosnih poti Ena prenosna pot --> en prenos v določenem trenutku Več prenosnih poti --> več paralelno odvijajočih se prenosov hkrati Dve vrsti povezovalnih poti Vodilo (BUS, OMNIBUS) Ena sama prenosna pot, ki povezuje več naprav Povezava točka v točko (povezovalna pot, ki povezuje samo 2 napravi. Npr. CPU in glavni pomnilnik) Temu rečemo povezovalna struktura. Boljša je, večja je hitrost. Vrste signalov na vodilo Naslovni signali (določajo naslov lokacije, do katere hoče procesor dostopati) Podatkovni signali (prenšajo se podatki, število določa koliko bitol lahko istočasno prenesemo po vodilu) Kontrolni signali (določajo vrsto prenosa Multipleksiranje Prenos večih signalov po istih linijah Deluje na principu Mater/slave. Master je naprava, ki vodi prenos, ga začne in tudi konča. Arbitraža Mehanizem, ki določa, kdo bo v danem trenutku MASTER vodila.
4 Zaporedje prenosov pri prenosu. Gospodar. naslovni signali 2. izbira naslovnega prostora 2. Gospodar. Kontrolni signali (R/W) 2. Širina prenosa 3. Začetek in konec prenosa 3. Prenos podatkov Glede na določanje začetka in konca prenosa ločimo: sinhronski prenos asinhrosnki prenos Urin signal (Clock) Periodičen električni signal, pravokotne oblike. Pozitivna, negativna fronta, prva in druga strmina. Čas periode označijemo z T. Frekvenca je število period v eni sekundi. Pentium: f =GHz T =ns Mc68HC: Sinhronski prenos f =8MHz T = s f = T =25ns Prenos traja vedno celo število urinih period. Čas prenosa je čas v naprej določen (na najpočasnejšo napravo) in vedno enak (npr: 3 cikle) Začete in konec prenosa: Gospodar Ahinhroni prenos Čas prenosa ni v naprej določen. Prenos traja lahko poljubno dolgo. Gospodar začne prenos, suženj pa gospodarju sporoči, kdaj so podatki veljavni (potrditveni signal) in potem gospodar prenos konča. Če po določenem času ni potrditvenega signala, gospodar konča prenos in sporoči napako. Časi pri prenosu. t a Access time (dostopni čas) Čas, ki preteče od takrat, ko gospodar pošlje stabilne naslovne signale, do takrat ko naprava ta podatek sprejme. 2. t s Setup time (vzpostavitveni čas) Čas, ki je potreben, da se podatek iz vodila prenese v registre ali pomnilnik. 3. t h Hold time (držalni čas) Čas, koliko časa mora biti prisoten podatek še po koncu prenos. Pri večini naprav je ta čas enak 0. Kapaciteta prenosne poti Največje možno število prenesenih besed (bitov, bajtov) v eno sekundi Oznaka za kapaciteto je B(andwidth). B = Primer: PCI vodilo Širina vodila: 32 ali 64 bitov Frekvenca vodila: 33MHz ali 66 MHz En prenos traja eno urino periodo B =? količina informacije v enem prenosu čas enega prenosa 32 bitov PCI 33bit / 66 MHz f =66MHz T =5.5 ns B = 5,5 ns =2,2 09 bitov/s=264 MB /s Čas potovanja elekričnega signala je 3,33 ns/m. Povprečni časi so 6 ns/m
5 Lokalnost pomnilniških dostopov Prostorska lokalnost: Zaporedni pomn ilniški naslovi, ki jih CPU pošilja v pomnilnik so blizu skupaj. - Način delovanja VON NEUMANNOVEGA računalnika, ker so ukazi na zaporednih naslovih Časovna lokalnost: V različnih časovnih obdobjih eni in isti naslovi večkrat ponovijo. - Zanke v programih Glavni pomnilik Pomnilniška hierarhija Pomnilnik razdelimo na več samostojnih pomnilikov z različnimi lastnostmi. CPE Predpomnilnik Glavni pomnilnik(ram) Navidezni pomnilnik(disk) Tronivojska pomnilniška hierarhija Dostopni čas velikost Predpomnilnik ta~5ns 8Kb Mb Glavni pomnilnik ta ~ 50ns Gb Navidezni pomnilik ta ~ 0ms nekaj 0 Gb CPE vidi pomniliško hierarhijo kot glavni pomnilnik z naslednjimi lastnostmi: Velikost navideznega pomnilika Hitrost blizu hitrosti predpomnilnika Cena: povprečje vseh cen Amdahlov zakon Case/Amdahlovi pravili (G. M. Amdahl IBM 360/370) Če vračunalniku za faktor N pohitrimo delovanje vseh operacij (enot), razen f operacij (enot), potem je celotno povečanje hitrosti delovanja računalnika S N = f f = f N F N N Vse operacije (-f) Del operacij, ki jih pohitrimo N-krat f del operacij, ki ostanejo enako hitre N = N f N=0 (0 pohitrimo) 90% enot računalnika f = 90% = 0.9 f = 0% = 0. S N = 0, 0,9 = 0,9 =5,26 0. Case/Amdahlovo pravilo Velikost glavnega pomnilnika v bajtih mora biti najmanj enaka, številu (strojnih) ukazov, ki jih CPU izvede v eni sekundi. 2. Case/Amdahlovo pravilo Zmogljivost I/O sistema v bitih na sekundo mora biti najmanj enaka številu ukazov, ki jih CPU izvede v eno sekundi. Računalnik, kot zaporedje navideznih računalnikov Uporabniški pogled na zgradbo računalnikov Nivo 5 Višji programski jeziki Prevajanje ali interpretiranje Nivo 4 Zbirni jezik Prevajanje (Zbirnik) Nivo 3 Operacijski sistem Prevajanje (Zbirnik) Nivo 2 Običajni strojni jezik Delno interpretiranje Nivo Mikroproggramski jezik (Ni obvezen) Interpretiranje Nivo 0 Digitalna elektronika Interpretiranje Assembler: Zbirnik... Meja med fizičnim in programskim delom
6 . Zbirni jezik (Assembler) 2. Prevajalnik iz zbirnega v strojni jezik Prevajanje: Program v jeziku L2->program Prevajalnik->Prevedeni program v jeziku L Interpretiranje: Program v jeziku L2->program Interpreter L2->L Predstavitev informacij v računalniku in aritmetika Informacija se razdeli na ukaze in operande. Operandi so v osnovi lahko numerični (številčni) in nenumerični. Nenumerični operandi pa se delijo naprej na znake in logične spremenljivke. Numerični operandi se delijo na desetiška in dvojiška. Dvojiška števila se delijo na števila s fiksno vejico (nepredznačena in predznačena) in števila s plavajočo vejico (enojna(32 bitov) in dvojna natančnost(64 bitov)). Nenumerični operandi Znaki (characters) ponavadi so predstavljeni v nizu znakov (string) Znak (char) je predstavljen z neko abecedo Abeceda: predpis (ali preslikava): do leta 964 se je uporabljala BCD abeceda, ki je bila 6-bitna (2 6 ) 26 črk angleške abecede (samo velike črke), 0 številk (0-9), 28 posebnih znakov 8-bitne abecede EBCDIC (Extended Binary Coded Decimal Interchange Code); uporablja se v mainframe računalnikih ASCII abeceda (American Standard Code for Information Interchange) V osnovi je 7-bitna (2 7 =28->28 različnih znakov), razširjena ASCII abeceda je 8-bitna. b 7=0 osnovna ASCII abeceda b 7= kombinacij->nacionalna ASCII abeceda UNICODE 6-bitna abeceda kombinacij BMP Basic Multilinguall Plane (6.700 kombinacij neuporabljenih) Poznamo tri oblike: UTF 8 (ustreza ASCII abecedi) UTF 6 UTF 32 Spodnji štirje biti v vsaki abecedi pri številih so enaki BCD zapisu. $3x = 0..9 Numerični operandi Predstavitev števil v fiksni vejici (Fixed Point) Desetiško število 62,25=6*0 2 +*0 +2*0 0 +2*0 - +5*0-2 osnova r=0 eksponent=položaj številke v številu Zaporedje bitov: b n- b n-2 b n-3... b 2 b b 0 b - b -2 b -3 b -m = število, ki ga to zaporedje bitov predstavlja: V(b)=Σ b i*2 i b i=0 ali (n-; i=-m) 0,0=*2 3 +*2 2 +0*2 +*2 0 +0*2 - +*2-2 Če je vejica na skrajni desni konec->(desno od LSB(bita z najnižjo težo b 0) Zapis s fiksno vejico Ξ na ta način so predstavljena cela števila Ξ integerji Predznačena števila v fiksni vejici predstavitev s predznakom in velikostjo predstavitev z odmikom eniški komplement dvojiški komplement Predstavitev s predznakom in velikostjo MSB predstavlja predznak b n-=0 pozitivno število b n-= negativno število Vrednost n-bitnega zaporedja: V(b)=(-) b n- *Σ b i*2 i (n-2; i=0)
7 (-) 0 = (-) =- Primer n= pozitivna števila negativna števila Predstavitev z odmikom K številu se prišteje konstanta, zato da je vrednost vedno pozitivna Konstanta (BIAS) = odmik n-bitno število->konstanta=2 n- (lahko tudi 2 n- -) n=3 (3-bitno zaporedje) Odmik 2 3- =4 3(3+4) 2(2+4) 0 (+4) 0 0(0+4) 0 0 -(-+4) 0-2(-2+4) 0 0-3(-3+4) 0 0-4(-4+4) Eniški komplement Najtežji bit Ξ predznak Pozitivna števila normalna predstavitev v dvojiški obliki Negativna števila predstavljena v komplementu ustreznega pozitivnega števila COM Eniški komplement (vsak bit posebej komplementiramo) Primer za n= pozitivna števila Dve ničli (Pozitivna in Negativna) -0 4 pozitivna števila Dvojiški komplement MSB predznak (0+; -) Pozitivna števila Ξ normalna dvojiška predstavitev Negativna števila Ξ predstavljena v dvojiškem komplementu Dvojiški komplement Ξ eniški+ Primer za n= pozitivna števila Ena sama ničla - 4 negativna števila V overflow (previl) Če prekoračimo obseg iz pozitivne na negativno stran
8 C carry (prenos) Če prekoračimo 8 bit Predstavitev števil v plavajoči vejici (floating point) Za računalnik prirejena oblika, ki jo poznamo kot znanstvena notacija 3,2 0 6 = Število osnova eksponent m r e m mantisa, r osnova (radix), e-eksponent Dvojiški sistem: r=2 V računalniku hranimo samo mantiso in eksponent. Mantisa predstavljena v obliki: Predznak in velikost (fiksna vejica) Eksponent predstavljen v obliki: Predstavitev z odmikom (fiksna vejica) Najprej je predznak, potem mantisa, in nato eksponent. Če jemantisavečja in eksponent manjši je večja natančnost števil, ter manjši obseg, Če pajemantisa manjša, pa eksponent večji pa ravno obratno. Vejica je skrajno levo, tako da na levi strani mantice ni ničel... 0,... normalizirana mantisa. Prvi bit, ki je postavljen na je normalni bit. Implicitna predstavitev normalnega bita je taka, da vejico postavimo za normalni bit, normalni bit pa si samo mislimo. Ničla pa je zapisana tako, da je mantisa 0, eksponent pa najbolj negativen. Leta 985 IEEE 754 je bil izdan standard za predstavitev števil v plavajoči vejici. Osnovne lastnosti so: osnova radix=2 eksponent = predstavljen z odmikom mantisa = vrednost in predznak mantisa = normalizirana, normalni bit predstavljen implicitno dva formata: enojna (32 bitov) in dvojna (64 bitov) natančnost enojna natančnost: Predznak (S, bit), eksponent (E, 8 bitov, odmik 27), mantisa (m, 23 bitov) Vrednost: s, m 2 e 27 dvojna natančnost Predznak (S, bit), eksponent (E, bitov, odmik 023), mantisa (m, 52 bitov) Vrednost: s, m 2 e 023 Standard definira tudi posebne vrednosti: +0 = Predznak: 0, eksponent: , mantisa: = Predznak: 0, eksponent:..., mantisa: nan = Predznak: 0, eksponent:..., mantisa: <> 0 Not a Number 5. Ukazi (strojni ukazi) Strojni ukazi --> direktno izvajanje v kontrolni enoti CPU Kontrolna enota je izdelana v fiksno ožičeni logiki. (danes RISC procesorji) Strojni ukazi --> interpretiranje v enostavnejše mikroukaze Kontrolna enota izvaja mikroukaze (enota je mikroprogramirana) (CISC procesorji) Ukazi: Dve vrsti informacije: kaj narediti? - vrsta operacije, ki naj jo ukaz izvede. s čim? - operandi, nad katerimi naj se ukaz izvede. Informacija o operaciji: OPERACIJSKA KODA Informacija o operandih: INFORMACIJE O OPERANDIH: eksplicitno implicitno info o operandih v operaijski kodi Format ukaza: Ukaz je razdeljen na posamezna polja, ki vsebujejo informacije v ukazu. (Operacijska koda, ki vsebuje informacije o ukazu) Ena operacija več ukazov: Operacija seštevanja: Ukaz za celoštevilčno seštevanje Ukaz za seštevanje v plavajoči vejici
9 ukaz za seštevanje operandov različnih dolžin. Operacijska koda: Določeni število bitov uporabljenih za operacijsko kodo: Fiksna dolžina operacijske kode 68HC Dolžina operacijske kode = 8 bitov Dolžina določa maksimalno število ukazov. => 2 8 = 256 ukazov Razširljiva operacijska koda Pogostejši ukazi imajo krajšo operacijsko kodo. Osnovne lastnosti ukazov po katerih se medseboj razlikujejo procesorji:. Način shranjevanja operandov v CPU Programsko dostopni registri (majhen hiter pomnilnik v CPU +večja hitrost (Hitrejša tehnologija) +krajši ukazi (Krajši naslov) 3 rešitve: akumulator, sklad, množica registrov Akumulator: En sam register v CPU: +V ukazu ni potreben naslov registra +preprosti ukazi, preprosti prevajalniki -veliko prenosov med CPE in glavnim pomnilnikom Sklad(stack): Pomnilniška struktura, ki deluje po pravilu last in, first out (Procesorjev, ki imajo sklad intergriranih vase ni veliko) Množica registrov v CPU: Vsak register ima enoveljaven naslov - Vsi registri so med seboj enakovredni - Registri so razdeljeni v skupine (podatkovni, naslovni) +Operande hranimo v registrih CPU dokler registerov ne zmanjka +Hitrejši dostop Primer: MC68HC Procesor z Akumulatorjem P4 Procesor z akumulatorjem + množica registrov (8 Splošnih 32bit, 6 segmentnih reg 32bit, 8 FPU registreo 80bit, 8 mmx registrov 64bit, 8 SSE in SSE2 registrov 28bit) 2. Število eksplicitnih operandov v ukazih Od števila operandov zavisi, kako kompliciran je računalnik. Danes: Največ trije eksplicitni operaandi v ukazu. Običajno so podani z naslovi, kjer so shranjeni Pri največ m eksplicitnih operandih v ukazu --> m-operandi ali m-naslovi Operandi so lahko shranjeni: V registrih v CPU, v glavem pomnilniku, v registrih I/O krmilnihov Delitev računalnikov na število eksplicitnih operandov ukazu:. 3+ Operandov rač (op koda, 3-je operandi, naslov naslednjega ukaza (ukazi niso bili na zaporednih lokacijah)) OP3<--OP+OP operandni (3-naslovni računalnikom) OP3<--Op+OP operandi (-naslovni računalniki OP2<--OP + OP2 4. -operandni (enonaslovni računalnik) En sam register v CPE akumulator AC<--AC+OP 5. Brez-operandni računalniki Sklad(vrh)<--Sklad(vrh)+Sklad(vrh-) (Najprej vzame dva podatka s sklada in na koncu enega porine na sklad)
10 3. Lokacija operandov in način njihovega naslavljanja Kje so lahko shranjeni operandi?. V registrih v CPU (registerski operandi) 2. V glavnem pomnilniku (pomnilniški operandi) 3. V registrih I/O krmilnikov (Podobni so ostalima dvema) Delitev računalnikov glede na lokacijo operandov, ki nastopajo v ukazih (Pri aritmetično-logičnih ukazih) Registerko registerske (Vsi operandi so v registrih v CPE) (Load-store računalniki) Vsi ukazi, razen load in store, ki dostopata do pomnilnika, imajo operande v registrih (RISC računalniki). +Ukazi so kratni in enostavni, enostavna uporaba takih ukazov, krajši čas izvajanja in vedno enak -Za enako operacijo je potrebno več ukazov Registersko pomnilniški (Nekaj operandov v pomnilniku (običajno eden), nekaj v registrih) +Ni potreben prenos operandov v register -Daljši ukazi, bolj zapleteni ukazi, čas izvajanja odvisen od dogajanja pri dostopu do pomnilnika Pomnilniško pomnilniški (Vsak od operandov je lahko ali v pomnilniku ali v registru) CISC rač +Programiramo lahko brez uporabe registrov. -Ukazi so bolj zapleteni, čas izvajanja in dolžina ukazov je zelo različna Informacija o tem, kje se operand nahaja načini naslavljanja 3. osnovni načini naslavljanja:. Takojšnje naslavljanje(immediate addressing) (Operand je podan v ukazu) V polju OPx je kar operand takojšnji operand (konstanta) LOAD R2, #27 R2 <-- 27 Uporaba: Vnos konstant v register, prištevanje konstant,... Število dostopov do pomnilnika, da pridemo do operanda: dostopa 2. Neposredno naslavljanje(direct addressing) (V ukazu neposreden ali posreden naslov ukaza) V ukazu je neposredni ali registerski naslov: Ker se naslov ne da spreminajti včasih rečemo tudi absolutni naslov. Npr.: LOAD R, $00 (V register R naloži naslov podatek z naslova $00) Število dostopov do pomnilnika, da pridemo do operanda: 2 dostopa 3. Posredno naslavljanje(indirect addressing) V ukazu je podan posredni naslov operanda. Pomnilniško posredno naslavljanje (Naslov pomnilniške lokacije, kjer je shranjen naslov operanda) LOAD R2, ($234) Na lokaciji $234 se nahaja naslov kje je operand. Število dostopov do pomnilnika, da pridemo do operanda: 3 dostopa Registersko posredno naslavljanje V ukazu naslov nekega registra v CPU v katerem se nahaja začetni naslov pomnilniškega naslova V ukazu še odmik. Naslov pomnilniškega operanda = vsebina registra + odmik LOAD R2, 2, R0 (V register R2 se prenese se prenese vsebina iz pomnilnika na lokaciji R0 + odmik(2)) Za dostop do različnih lokacij spremenimo samo register, odmika pa ne moremo spreminjati, ker je konstanta.. Izvedbe registerskega posrednjega naslavljanja Bazno naslavljanje Naslov OP = Rx + odmik (x= indeksni register (dolžina odmika v bitih = dolžina pomnilniškega naslova) / bazni register(dolžina odmika 8 ali 6 bit)) Indeksno naslavljanje Odmik pri baznem in indeksnim naslavljanjem je pozitivno število Pre-dekrementno naslavljanje Post-dekrementno naslavljanje PC-relatnivno naslavljanje Odmik je število s predznakom v dvojiškem komplementu. 4. Vrste operacij, ki jih ukazi opravljajo Razdelitev glede na vrsto operacije:. ALE operacije Operacije v fiksni vejici Dvooperandne operacije(+, -, *, /) in enooperandne operacije (+, -, ABS) 2. Prenosi podatkovnikontrolne operacije Prenašamo podatke iz izvora v ponor. (LOAD, STORE, PUSH, PULL, MOV) 3. Kontrolne operacije Spreminjajo vrstni red izvajanja ukazov (Brezpogojni in pogojni skoki, klic podprogramov) Te operacijo spreminjajo programski števec 4. Operacije v plavajoči vejici
11 Računajo se v posebni enoti. 5. Sistemske operacije To so priviligirane operacije (Omogočanje prekinitev,...) 6. I/O operacije Operacije so podobne kot pri prenosu podatkov. Lahko so celo isti ukazi. 5. Vrsta in dolžina operandov Najpogostejše vrste operandov v strojnem jeziku. BIT 2. Znaki (character) vedno 8 bitov 3. Cela števila (integer) fiksna vejica, dvojiški komplement (8, 6, 32 ali 64 bitov) 4. Realna števila (real) plavajoča vejiva, enojna ali dvojna natančnost(32 ali 64 bitov IEEE 754) 5. Desetiška števila (decimal) niz 8-bitnih znakov (ena števka predstavljena s 4 biti BCD) dolžina običajno 8 bitov (ena cifra), pakirana predstavitev 4 biti - ena cifra (P4 8 bit, pakirana predstavitev 2 cifri v 8 bit, 80 bitov - 20 pakiranih cifer) Sestavljeni pomnilniški operandi sestavljeni so iz več pomnilniških besed. Zapisano so po dveh pravilih: Pravilo debelega in tankega konca. Poravnan pomnilniški operand: Kadar pomnilniški naslov na katerem se naslov nahaja (m) deljen s številom besed v operandu da ostanek 0. A(naslov) mod S(število besed)=0 Pogostost izvajanja in trajanje posameznih vrst ukazov (operacij) Pogostost Statična pogostost (Število posameznih vrst opercij v programu) * Dinamična pogostost (Kolikokrat se posamezna vrsta operacije izvede) Tabela za dinamično pogostost izvajanja operacij. i Vrsta operacij Pi za program Pi za program2 CPI i Trajanje v ns LOAD / STORE 35% 20% 2 2,5 2 ALE 25% 30%,25 3 KONTROLNE 0% 0% 2 2,5 4 I/O operacije 30% 8% 3 3,75 5 Operacije v plavajoče vejice 0% 22% 5 6,25 Pi procent časa izvajanja določene operacije (pogostost) Čas izvajanja posameznih operacij CPI Clocks Per Instruction, Cycles Per Instruction (Trajanje izvajanja ukaza v urinih periodah) Frekvenca urinega signala f CPE = 800 Mhz => t CPE= [s]=.25[ns] 6 Povprečno trajanje izvajanja enega ukaza v urinih periodah CPI = CPI i P i Primer za program = CPI= 2* * * *0.30 Koliko ukazov se v povprečju izvede v eni sekundi Povprečno število ukazov v sekundi = = f CPE CPI t CPE CPI F CPE Povprečno število ukazov se podaja v milionih na sekundo. = CPI 0 = 6 CPI t CPE 0 6 MIPS
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραPriprava na ustni izpit ARS2
Priprava na ustni izpit ARS2 29. junij 2009 Kazalo 1 Zakaj vhod in izhod 1 2 Magnetni disk 1 2.1 Zgradba in format diska..................... 1 2.2 Dostop do podatkov....................... 2 2.3 Krmilnik
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότεραRAČUNALNIŠKA ARHITEKTURA
RAČUNALNIŠKA ARHITEKTURA 1 Uvod RA - 1 2017, Igor Škraba, FRI Spletne strani: http://ucilnica.fri.uni-lj.si Moj e-naslov: igor.skraba@fri.uni-lj.si Govorilne ure: ponedeljek od 11:30 do 13:00 v R2.40 Občasne
Διαβάστε περισσότεραDelovanje procesorja AVR
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Delovanje procesorja AVR Zbirnik, primer programa 1 Procesor Atmel AVR ATmega328
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραMATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότεραPreklopna vezja 1. poglavje: Številski sistemi in kode
Preklopna vezja 1. poglavje: Številski sistemi in kode Številski sistemi Najpreprostejše štetje zareze (od 6000 pr.n.št.) Evropa Vzhodna Azija Južna Amerika Številski sistemi Egipčanski sistem (od 3000
Διαβάστε περισσότεραSplošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότεραStatistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo
Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραFrekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότερα1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
Διαβάστε περισσότεραNa pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12
Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola
Διαβάστε περισσότεραVEKTORJI. Operacije z vektorji
VEKTORJI Vektorji so matematični objekti, s katerimi opisujemo določene fizikalne količine. V tisku jih označujemo s krepko natisnjenimi črkami (npr. a), pri pisanju pa s puščico ( a). Fizikalne količine,
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Διαβάστε περισσότεραEnačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.
1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότεραPOMNILNIK POMNILNIK...1
Pripravil: Marko Munih, UL FE, 2007 POMNILNIK POMNILNIK...1 Pomnilniki glede na način dostopa...2 Zgradba pomnilnika z naključnim dostopom...2 Bralni pomnilniki (ROM)...5 Mask ROM...6 PROM...6 EPROM...6
Διαβάστε περισσότερα- Geodetske točke in geodetske mreže
- Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano
Διαβάστε περισσότεραGradniki TK sistemov
Gradniki TK sistemov renos signalov v višji rekvenčni legi Vsebina Modulacija in demodulacija Vrste analognih modulacij AM M FM rimerjava spektrov analognih moduliranih signalov Mešalniki Kdaj uporabimo
Διαβάστε περισσότεραGimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Διαβάστε περισσότερα13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Διαβάστε περισσότερα... TYPORAMA / 1997-2001 ISBN:960-538-196-6 : (0610) 314094, 314206 / : (0610) 317244
µ µµ µ µ µ 2008 µ µµ µ µ µ µ / & µ µ µ / & µ µ µ µ µ µ µ µ µ µ µ µ µ... µ TYPORAMA µ µ / 1997-2001 ISBN:960-538-196-6 : 21/2 Copyright 2000 µ &, 26222 : (0610) 314094, 314206 / : (0610) 317244 µ µ. 2121/1993,
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότερα1 Fibonaccijeva stevila
1 Fibonaccijeva stevila Fibonaccijevo število F n, kjer je n N, lahko definiramo kot število načinov zapisa števila n kot vsoto sumandov, enakih 1 ali Na primer, število 4 lahko zapišemo v obliki naslednjih
Διαβάστε περισσότεραTEORIJA LINIJSKIH KOD
Fakulteta za elektrotehniko Tržaška 25 1000 Ljubljana Teoretični del iz seminaske naloge ANALIZATOR LASTNOSTI LINIJSKIH KOD TEORIJA LINIJSKIH KOD (2. poglavje seminarja) Asistent: Mag. Matevž Pustišek
Διαβάστε περισσότεραLaboratorijske vaje pri Integralnih proizvodnih sistemih. Boštjan Murovec
Laboratorijske vaje pri Integralnih proizvodnih sistemih Boštjan Murovec 28. oktober 2002 Kazalo 1 Mikrokrmilniki Microchip 1 1.1 Harvard arhitektura........................ 1 1.2 Podatkovni pomnilnik......................
Διαβάστε περισσότεραELEKTRONIKA PAHOR D.O.O.
ELEKTONIKA PAHO D.O.O. ŠTIIVHODNI ANALOGNI MODUL Tip SM2 Navodila za uporabo Elektronika Pahor 22 www.termomer.com Kazalo vsebine.namen...3 2.Vsebina kompleta...4 3.Montaža...4 3..Možnosti pritrditve...4
Διαβάστε περισσότεραVprašanja za ponavljanje predstavitev podatkov
Vprašanja za ponavljanje predstavitev podatkov 1. Kakšna je razlika med analogno (zvezno) in digitalno (diskretno) predstavitvijo podatkov? 2. Kakšen je zapis v računalniku za znake? a. Kakšna je razlika
Διαβάστε περισσότεραD f, Z f. Lastnosti. Linearna funkcija. Definicija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k,
Linearna funkcija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k, n ᄀ. k smerni koeficient n začetna vrednost D f, Z f Definicijsko območje linearne funkcije so vsa realna števila. Zaloga
Διαβάστε περισσότεραOsnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju
RAČUN OSTATAKA 1 1 Prsten celih brojeva Z := N + {} N + = {, 3, 2, 1,, 1, 2, 3,...} Osnovni primer. (Z, +,,,, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: sabiranje (S1) asocijativnost x + (y + z) = (x + y)
Διαβάστε περισσότεραMatematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1
Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije
Διαβάστε περισσότεραIterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
Διαβάστε περισσότεραKotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
Διαβάστε περισσότεραTabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Διαβάστε περισσότεραRA^UNALNI[TVO NAVODILA ZA OCENJEVANJE
r`avni izpitni center *M05178113* SPOMLNSKI ROK R^UNLNI[TVO NVOIL Z ONJVNJ ^etrtek, 16. junij 2005 SPLOŠN MTUR RI 2005 2 M051-781-1-3 IZPITN POL 1 Obkrožite pravilno trditev. 1. Med osnovne naloge jedra
Διαβάστε περισσότεραPodobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik
Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva
Διαβάστε περισσότεραELEKTRONIKA PAHOR D.O.O.
ELEKTRONIKA PAHOR D.O.O. DVOVHODNI ANALOGNI MODUL Tip SM1-03 Navodila za uporabo Elektronika Pahor 2012 www.termomer.com 1 Kazalo vsebine 1.Namen...3 2.Vsebina kompleta...4 3.Montaža...4 3.1.Možnosti pritrditve...4
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότεραMODERIRANA RAZLIČICA
Dr`avni izpitni center *N07143132* REDNI ROK KEMIJA PREIZKUS ZNANJA Maj 2007 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA b kncu 3. bdbja MODERIRANA RAZLIČICA RIC 2007 2 N071-431-3-2 NAVODILA
Διαβάστε περισσότεραMATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15
MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15 Matrice - osnovni pojmovi (Matrice i determinante) 2 / 15 (Matrice i determinante) 2 / 15 Matrice - osnovni pojmovi Matrica reda
Διαβάστε περισσότεραNavadne diferencialne enačbe
Navadne diferencialne enačbe Navadne diferencialne enačbe prvega reda V celotnem poglavju bo y = dy dx. Diferencialne enačbe z ločljivima spremeljivkama Diferencialna enačba z ločljivima spremeljivkama
Διαβάστε περισσότεραCM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
Διαβάστε περισσότεραMikrokrmilnik ARM. Matjaž Vidmar, S53MV
Mikrokrmilnik ARM Matjaž Vidmar, S53MV 1. Razvoj mikrokrmilnikov Ceneni računalniki so postali dostopni širnim množicam z izumom mikroprocesorjev v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Prvi 4-bitni
Διαβάστε περισσότεραTransformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Διαβάστε περισσότεραΑρχιτεκτονική υπολογιστών
1 Ελληνική Δημοκρατία Τεχνολογικό Εκπαιδευτικό Ίδρυμα Ηπείρου Αρχιτεκτονική υπολογιστών Ενότητα 9 : Ομάδες Εντολών: Ιδιότητες και Λειτουργίες Ευάγγελος Καρβούνης Παρασκευή, 15/01/2016 Τι είναι ομάδα εντολών;
Διαβάστε περισσότεραOsnove matematične analize 2016/17
Osnove matematične analize 216/17 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Kaj je funkcija? Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja
Διαβάστε περισσότεραΒασική δοµή και Λειτουργία Υπολογιστή
Βασική δοµή και Λειτουργία Υπολογιστή Η τεχνολογία των Η/Υ έχει βασιστεί στη λειτουργία του ανθρώπινου οργανισµού. Οπως ο άνθρωπος πέρνει εξωτερικά ερεθίσµατα από το περιβάλλον τα επεξεργάζεται και αντιδρά
Διαβάστε περισσότεραΤΕΧΝΙΚΕΣ ΑΥΞΗΣΗΣ ΤΗΣ ΑΠΟΔΟΣΗΣ ΤΩΝ ΥΠΟΛΟΓΙΣΤΩΝ I
ΤΕΧΝΙΚΕΣ ΑΥΞΗΣΗΣ ΤΗΣ ΑΠΟΔΟΣΗΣ ΤΩΝ ΥΠΟΛΟΓΙΣΤΩΝ I MIPS Η MIPS (Microprocessor without Interlocked Pipeline Stages) είναι μία αρχιτεκτονική συνόλου εντολών (ISA) γλώσσας μηχανής που αναπτύχθηκε από την εταιρεία
Διαβάστε περισσότεραΕισαγωγή στους Ηλεκτρονικούς Υπολογιστές
στους Ηλεκτρονικούς Υπολογιστές http://courseware.mech.ntua.gr/ml23021/ 5 ο Μάθημα Λεωνίδας Αλεξόπουλος Λέκτορας ΕΜΠ E-mail: leo@mail.ntua.gr URL: http://users.ntua.gr/leo 1 Στα προηγούμενα μaθήματα Συστήματα
Διαβάστε περισσότεραΠΤΥΧΙΑΚΗ ΕΡΓΑΣΙΑ. Μελέτη των επεξεργαστών 32 bit της εταιρίας Microchip Technology και ανάπτυξη σειράς υποδειγµατικών εφαρµογών
ΠΤΥΧΙΑΚΗ ΕΡΓΑΣΙΑ Μελέτη των επεξεργαστών 32 bit της εταιρίας Microchip Technology και ανάπτυξη σειράς υποδειγµατικών εφαρµογών ΤΑΣΙΟΥ ΕΥΘΥΜΙΑ (1563) ΕΠΙΒΛΕΠΩΝ ΚΑΘΗΓΗΤΗΣ: ρ.καλομοιροσ ΙΩΑΝΝΗΣ ΕΠΙΚΟΥΡΟΣ
Διαβάστε περισσότεραNumerična analiza. Bor Plestenjak. Fakulteta za matematiko in fiziko. Jadranska 21, 4. nadstropje, soba 4.04
Numerična analiza Bor Plestenjak Fakulteta za matematiko in fiziko Jadranska 21, 4. nadstropje, soba 4.04 govorilne ure: četrtek 11-12 oz. po dogovoru bor.plestenjak@fmf.uni-lj.si http://www-lp.fmf.uni-lj.si/plestenjak/vaje/vaje.htm
Διαβάστε περισσότεραAlgoritmi in podatkovne strukture 2. Številska drevesa
Algoritmi in podatkovne strukture 2 Številska drevesa osnove, PATRICIA, LC Trie Andrej Brodnik: Algoritmi in podatkovne strukture 2 / Številska drevesa osnove, PATRICIA, LC Trie (03) 1 Osnove rekurzivna
Διαβάστε περισσότεραUVOD V PROGRAMIRANJE MIKROKRMILNIKOV
UVOD V PROGRAMIRANJE MIKROKRMILNIKOV Janez Pogorelc UM-FERI, 2005 http://www.feri.uni-mb.si http://www.ro.feri.uni-mb.si http://www.hipulab.uni-mb.si/ CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna
Διαβάστε περισσότεραΗΜΥ-201: 201:Ψηφιακοί. Υπολογιστές Χειμερινό Εξάμηνο 2006. Βασικά Ψηφιακής Σχεδίασης
ΗΜΥ-2: 2:Ψηφιακοί Υπολογιστές Χειμερινό Εξάμηνο 26 Βασικά Ψηφιακής Σχεδίασης Σκοπός του μαθήματος Λογικός Σχεδιασμός και Σχεδιασμός Η/Υ Βασικές έννοιες & εργαλεία που χρησιμοποιούνται για το σχεδιασμό
Διαβάστε περισσότεραArduino grafični vmesnik
Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Arduino grafični vmesnik DES 2012/13 - razvoj vgrajenega sistema Arduino grafični vmesnik Arduino Leonardo
Διαβάστε περισσότεραFunkcije več spremenljivk
DODATEK C Funkcije več spremenljivk C.1. Osnovni pojmi Funkcija n spremenljivk je predpis: f : D f R, (x 1, x 2,..., x n ) u = f (x 1, x 2,..., x n ) kjer D f R n imenujemo definicijsko območje funkcije
Διαβάστε περισσότεραΕισαγωγή στην επιστήμη των υπολογιστών. Υπολογιστές και Δεδομένα Κεφάλαιο 2ο Αναπαράσταση Δεδομένων
Εισαγωγή στην επιστήμη των υπολογιστών Υπολογιστές και Δεδομένα Κεφάλαιο 2ο Αναπαράσταση Δεδομένων 1 Τύποι Δεδομένων Τα δεδομένα σήμερα συναντώνται σε διάφορες μορφές, στις οποίες περιλαμβάνονται αριθμοί,
Διαβάστε περισσότεραDefinicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1
Funkcije več realnih spremenljivk Osnovne definicije Limita in zveznost funkcije več spremenljivk Parcialni odvodi funkcije več spremenljivk Gradient in odvod funkcije več spremenljivk v dani smeri Parcialni
Διαβάστε περισσότεραMatematika. Funkcije in enačbe
Matematika Funkcije in enačbe (1) Nariši grafe naslednjih funkcij: (a) f() = 1, (b) f() = 3, (c) f() = 3. Rešitev: (a) Linearna funkcija f() = 1 ima začetno vrednost f(0) = 1 in ničlo = 1/. Definirana
Διαβάστε περισσότεραAlgebraične strukture
Poglavje V Algebraične strukture V tem poglavju bomo spoznali osnovne algebraične strukture na dani množici. Te so podane z eno ali dvema binarnima operacijama. Binarna operacija paru elementov iz množice
Διαβάστε περισσότεραPrimeri: naftalen kinolin spojeni kinolin
Primeri: naftalen kinolin spojeni kinolin 3 skupne strani 7 skupnih strani 5 skupnih strani 6 skupnih atomov 8 skupnih atomov 6 skupnih atomov orto spojen sistem orto in peri spojena sistema mostni kinolin
Διαβάστε περισσότεραDISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA
29.03.2004 Definicija DFT Outline DFT je linearna transformacija nekega vektorskega prostora dimenzije n nad obsegom K, ki ga označujemo z V K, pri čemer ima slednji lastnost, da vsebuje nek poseben element,
Διαβάστε περισσότεραΥΠΟΛΟΓΙΣΤΕΣ Ι. Τα επιμέρους τμήματα ΥΠΟΛΟΓΙΣΤΗ Η ΔΟΜΗ TOY ΥΠΟΛΟΓΙΣΤΗ. Αναπαράσταση μεγεθών. Αναλογική αναπαράσταση ΚΕΝΤΡΙΚΗ ΜΝΗΜΗ ΜΟΝΑΔΑ ΕΛΕΓΧΟΥ
ΥΠΟΛΟΓΙΣΤΕΣ Ι Η ΔΟΜΗ TOY ΥΠΟΛΟΓΙΣΤΗ Τα επιμέρους τμήματα ΕΙΣΟΔΟΣ ΚΕΝΤΡΙΚΗ ΜΝΗΜΗ ΕΛΕΓΧΟΥ ΑΡΙΘΜΗΤΙΚΗ ΛΟΓΙΚΗ ΕΞΟΔΟΣ ΚΕΝΤΡΙΚΗ ΕΠΕΞΕΡΓΑΣΙΑΣ 1 2 Αναπαράσταση μεγεθών ΜΕΤΡΟΥΜΕΝΟ ΜΕΓΕΘΟΣ ΑΝΑΛΟΓΙΚΗ ΑΝΑΠΑΡΑΣΤΑΣΗ
Διαβάστε περισσότεραZajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom
VSŠ Velenje ELEKTRIČNE MERITVE Laboratorijske vaje Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom Vaja št.2 M. D. Skupina A PREGLEDAL:. OCENA:.. Velenje, 22.12.2006 1. Besedilo naloge
Διαβάστε περισσότεραUvod v numerične metode
Uvod v numerične metode Bor Plestenjak soba 4.04 bor.plestenjak@fmf.uni-lj.si http://www-lp.fmf.uni-lj.si/plestenjak/vaje/vaje.htm asistent: Gašper Jaklič Režim 2 sklopa domačih nalog - 20% pisne ocene
Διαβάστε περισσότερα1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ
TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri
Διαβάστε περισσότεραMatematika 1. Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta
Matematika Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta 6. november 200 Poglavje 2 Zaporedja in številske vrste 2. Zaporedja 2.. Uvod Definicija 2... Zaporedje (a n ) = a, a 2,..., a n,... je predpis,
Διαβάστε περισσότεραΚΕΦΑΛΑΙΟ 2: Χειρισμός Δεδομένων
ΚΕΦΑΛΑΙΟ 2: Χειρισμός Δεδομένων Εισαγωγή στην Αρχιτεκτονική Υπολογιστών Γλώσσα Μηχανής Εκτέλεση προγράμματος Αριθμητικές και λογικές εντολές Παράδειγμα: μια απλή Γλώσσα Μηχανής Επικοινωνία με άλλες συσκευές
Διαβάστε περισσότεραOsnove programiranja PIC16FXXX družine mikrokontrolerjev
Osnove programiranja PIC16FXXX družine mikrokontrolerjev Kazalo vsebine PRVI KORAKI V SVET MIKROKONTROLERJEV S PIC16F877... 4 KAJ PRAVZAPRAV JE MIKROKONTROLER?... 4 PRVI PROGRAM!... 5 LASTNOSTI MIKROKONTROLERJA
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότεραΕΠΛ031 - Εισαγωγή στον Προγραμματισμό
Η/Υ και Δυαδικό Σύστημα ΕΠΛ031 Εισαγωγή στον Προγραμματισμό Ερώτηση: Τι είναι Υπολογιστής; Ο Η/Υ είναι μια συσκευή χρήσιμη για: εκτέλεση αριθμητικών και λογικών πράξεων με πολύ μεγάλη ταχύτητα, αποθήκευση
Διαβάστε περισσότεραΣύντοµη Ιστορία της Πληροφορικής
Σύντοµη Ιστορία της Πληροφορικής Εθνικό Μετσόβιο Πολυτεχνείο Σχολή Αγρονόµων και Τοπογράφων Μηχανικών Ρ. Κορακίτης Οκτώβριος 2004 Περίληψη Επειδή το παρόν προσδιορίζεται, σε µεγάλο βαθµό, από το παρελθόν,
Διαβάστε περισσότεραΤελική Εξέταση, Απαντήσεις/Λύσεις
ΠΑΝΕΠΙΣΤΗΜΙΟ ΚΥΠΡΟΥ Τμήμα Ηλεκτρολόγων Μηχανικών και Μηχανικών Υπολογιστών (ΗΜΜΥ) HMΜY 212 Οργάνωση Η/Υ και Μικροεπεξεργαστές Εαρινό Εξάμηνο, 2007 Τελική Εξέταση, Απαντήσεις/Λύσεις Άσκηση 1: Assembly για
Διαβάστε περισσότεραRAČUNALNIŠTVO 3 in 4 letnik OPERACIJSKI SISTEMI IN OMREŽJA
OPERACIJSKI SISTEMI DEFINICIJA: Osnovni sistemski program, ki nadzira vsa računalnikova sredstva(leži med strojno opremo in uporabniškimi programi) NALOGE operacijskega sistema: delo s pomnilnikom kar
Διαβάστε περισσότεραPOROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL
POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL Izdba aje: Ljubjana, 11. 1. 007, 10.00 Jan OMAHNE, 1.M Namen: 1.Preeri paraeogramsko praio za doočanje rezutante nezporedni si s skupnim prijemaiščem (grafično)..dooči
Διαβάστε περισσότεραMatematika I (VS) Univerza v Ljubljani, FE. Melita Hajdinjak 2013/14. Pregled elementarnih funkcij. Potenčna funkcija. Korenska funkcija.
1 / 46 Univerza v Ljubljani, FE Potenčna Korenska Melita Hajdinjak Matematika I (VS) Kotne 013/14 / 46 Potenčna Potenčna Funkcijo oblike f() = n, kjer je n Z, imenujemo potenčna. Število n imenujemo eksponent.
Διαβάστε περισσότεραOsnove sklepne statistike
Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo Osnove sklepne statistike doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo e-pošta: mitja.kos@ffa.uni-lj.si Intervalna ocena oz. interval zaupanja
Διαβάστε περισσότεραΜηχανοτρονική. Τμήμα Μηχανικών Παραγωγής και Διοίκησης 7 ο Εξάμηνο,
Τμήμα Μηχανικών Παραγωγής και Διοίκησης 7 ο Εξάμηνο, 2016-2017 ΜΙΚΡΟΕΠΕΞΕΡΓΑΣΤΕΣ Μικροϋπολογιστής Υπολογιστής που χρησιμοποιείται για την είσοδο, επεξεργασία και έξοδο πληροφοριών. Είδη μικροϋπολογιστών:
Διαβάστε περισσότερα