vrste, karakteristike, lastnosti goriva v Sloveniji
|
|
- Αταλάντη Καψής
- 6 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 Vsebina: GORIVA vrste, karakteristike, lastnosti goriva v Sloveniji 1
2 Pojem goriva Goriva so snovi z veliko kemične notranje energije, ki se sprošča pri zgorevanju. Zgorevanje je hiter proces oksidacije. Sproščena kemična notranja energija se med zgorevanjem prenaša na snovi produktov zgorevanja kot kinetična notranja energija molekul dimnih plinov. S tem se poveča njihova kalorična notranja energija in temperatura. Dobili smo vir toplote. Goriva delimo po agregatnem stanju na trdna, kapljevita in plinasta ter po nastanku na naravna in umetna oz. sintetična. Naravna goriva so fosilna, jedrska in biogoriva, umetna pa dobimo s predelavo naravnih goriv. 2
3 Karakteristike goriv Fizikalne lastnosti goriv moramo poznati za projektiranje in konstruiranje transportnih in zgorevalnih naprav, gorilnikov in priprave goriva za zgorevanje. Poznavanje kemičnih lastnosti goriv pa rabimo za kvalitetno vodenje procesa zgorevanje ter za projektiranje sistemov, ki to omogočajo. Med fizikalne lastnosti goriv štejemo: gostoto, specifično toploto, vnetljivost, transportne lastnosti, itd,. ter še posebej nasipno težo in meljivost pri trdnih gorivih, viskoznost pri kapljevitih in meje eksplozivnosti pri plinastih gorivih. Med kemične lastnosti štejemo: elementno sestavo, kurilnost, zgorevalno toploto, količino zgorevalnega zraka, produkte zgorevanja, itd. Kemične lastnosti določamo na osnovi kemične sestave goriva, ki jo izmerijo v akreditiranih kemijskih laboratorijih. 3
4 Sestava goriv Sestavo goriv se določa s kemično analizo vzorcev goriva, ki jih s postopkom vzorčevanja odvzamemo iz celotne mase goriva. Zaradi različnih fizikalnih lastnosti se vsebina kemične analize za trdna in kapljevita goriva razlikuje od vsebine rezultatov analize za plinasta goriva. Trdna in kapljevita goriva Pri trdnih in kapljevitih gorivih se določajo masni deleži elementov: ogljika, vodika, dušika, žvepla in še vsebnost vode ter vsebnost negorljivih snovi, ki jih imenujemo pepel. Dodani so lahko še podatki o izmerjeni kurilnosti, gostoti, viskoznosti, itd. Plinasta goriva Kemična analiza plinastih goriv vsebuje masne deleže vseh plinastih komponent, ki sestavljajo gorivo. Dodani so lahko še podatki o izmerjeni kurilnosti, gostoti, itd. 4
5 Analize goriv za določanje sestave Razlikujemo dve obliki analiz: - kemična analiza ali elementna analiza in - kratka analiza. Kemična analiza trdnih in kapljevitih goriv vsebuje izmerjene vrednosti masnih deležev elementov v gorivu ter še podatke o deležih vode in pepela. Pri plinastih gorivih pa ne določamo elementov temveč masne deleže plinov, ki sestavljajo gorivo. Kratka analiza vsebuje podatke o masnih deležih vlage, pepela, gorljivega dela in lahko tudi druge podatke, npr. deleži hlapljivih snovi, fiksnega, neizparljivega ogljika, itd. 5
6 Analize goriv za določanje sestave Primer rezultatov kemične analize goriva Kemična kratka analiza velenjskega lignita, ki se kuri v termoelektrarni Šoštanj: kratka analiza: vlaga pepel žveplo gorljivo kurilnost % % % % MJ/kg , Kemična elementna analiza velenjskega lignita, ki se kuri v termoelektrarni Šoštanj: elementna analiza: dostavljeno brez vode in pepela ogljik % vodik % dušik % kisik % žveplo % 32,43 3,36 0,86 12,74 1,61 63,59 6,59 1,69 24,98 3,15 6
7 Analize goriv za določanje sestave Grafični prikaz sestave trdnih goriv Prikaz sestave trdnega goriva je narejen za velenjski lignit. 7
8 Trdna goriva -premog NASTANEK IN STAROST PREMOGOV Antracit - prične nastajati delno že v devonu (pred cca. 400 milijoni let), večinoma pa je nastal v zgodnjem karbonu pred 350 milijoni let. Črni premog - pozni karbon in perm v času pred 250 do 320 milijoni let. Rjavi premog - je mlajši, pričel je nastajati po permu pred nekaj deset milijoni let. Lignit - je najmlajša vrsta premogov, stara nekaj milijonov let. Trboveljski rjavi premog - je iz oligocena in je star od 20 do 35 milijonov let. Velenjski lignit - je iz obdobja pliocen v terciarju in je star od 2 do 5 milijonov let. Za nastajanje premogov so bili potrebni tudi pogoji za potek procesa karbonizacije, pri katerem v organski masi narašča delež ogljika, niža pa se delež dušika, vodika in kisika. Za nastanek črnih premogov je bila potrebna temperatura do 350 ºC, za nastanek antracita pa tja do 500 ºC. 8
9 Trdna goriva - premog Negorljive snovi v premogu - pepel Snovi, ki ne gorijo imenujemo pepel. Večinoma so to minerali, zemlja,itd. Pri uporabi povzročajo neželjene učinke, zmanjšujejo gorljivi delež v gorivu, otežujejo mletje, povzročajo zažlindravanje ogrevalnih površin in tudi abrazijo kotlov. Zažlindravanje je pojav nalaganja lepljivega pepela na hladnejših površinah v kurišču. Intenziteta pojava je odvisna od sestave pepela in temperature. Nagnjenost pepela k zažlindravanju je odvisna od deležev posameznih mineralnih komponent v pepelu in razmerja med njimi. Nagnjenost pepela k zažlindravanju ugotavljamo na več načinov: - z določanjem karakterističnih temperatur s postopkom po DIN s pomočjo Altmanovega trikotnika in - s testnim kurjenjem premoga v kotlu. 9
10 Trdna goriva - premog Določanje karakterističnih temperatur zažlindravanja po DIN začetna temperatura 20 C temperatura mehčanja Temperature določamo na osnovi deformacij pri segrevanju valja. temperatura taljenja temperatura utekočinjenja 10
11 Trdna goriva - premog Določanje nagnjenosti k zažlindravanju po Altmanovi metodi 1 0,8 0,2 w Nagnjenost k zažl indr avanju: veli ka 0,6 (Fe O ) 2 3 0,4 sr ednja majhna w 0,2 O ) 2 3 (Al O 0,4 0,6 0,8 A: nagnjenost k zažlindravanju premoga iz trboveljskaga rudnika. 1 A 0,8 0,6 0,4 0,2 w (CaO + MgO + SO ) 3 Osnovna predpostavka za Altmanovo metodo je: 1 w(al 2 O 3 ) + w(fe 2 O 3 ) + w(cao) + w(mgo) + w(so 3 ) = 1 11
12 Trdna goriva - premog Rudniki premoga v Sloveniji Velenjski lignit: je humusni, ksilitni lignit z zaznavno lesno strukturo. Slabost je količina vlage (nad 40 %) in vsebnost žvepla. Debelina plasti v rudniku je 150 m na globini od 250 m do 400 m. Pri sedanji količini izkopa bodo zaloge zadostovale vsaj do leta Izkopani premog se uporablja izključno za termoelektrarno v Šoštanju. Trboveljski rjavi premog: je starejši od velenjskega lignita in z višjo kurilnostjo. Vsebuje manj vlage, vendar več pepela in žvepla. Rudnik je zaradi izčrpanosti zalog že dolgo časa v zapiranju. Izkopani premog se uporablja izključno za termoelektrarno v Trbovljah. Slabost slovenskih premogov je predvsem v visoki vsebnosti vlage, pepela in žvepla. V Sloveniji je bilo včasih veliko premogovnikov, ki danes zaradi nerentabilnosti ne obratujejo več: Kočevje, Seča, Zagorje, Senovo, Laško, Zabukovec, Kanižarica, Krmelj,... 12
13 Trdna goriva - premog Sestava lignita iz rudnika Velenje, jama Pesje 13
14 Trdna goriva Lesna biomasa K lesni biomasi prištevamo les, namenjen za kurjavo, ostanke sečnje v gozdu ter ostanke Industrijske predelave lesa - krajniki, lubje, žaganje in lesni prah, in tudi okoljsko problematični kemijsko obdelani ostanki, ki vsebujejo lepila, premaze, zaščitna sredstva. Suh les je sestavljen iz celuloze in lignina, vsebuje še smole, maščobe, voske, tanin in mineralne snovi. Vlažnost lesa je določena kot razmerje med maso vode in maso suhega lesa, v katerem se ta voda nahaja. Tehnično razlikujemo: 14
15 Kapljevita goriva - nafta NAFTA Je naravno kapljevito gorivo, ki ga sestavljajo parafini, nafteni in aromati - ogljikovodiki, torej molekule, ki imajo od 4 do 20 atomov ogljika. Nastanek: obstajata dve teoriji, organska in anorganska teorija. Bolj verjetna je teorija nastanka iz organskih snovi, ki predpostavlja nastanek nafte na dnu morij iz razpadlih organskih snovi alg, enoceličnih organizmov in drugih živali pod posebnimi pogoji: anaerobno v globinah med 2200 m in 4500 m. Druga, manj verjetna teorija predpostavlja nastajanje nafte globoko v zemeljskih plasteh iz anorganskih snovi zaradi delovanja anaerobnih bakterij. Sestava: ogljik %, vodik %, kisik 0,1-1 % ter tudi nekaj odstotkov vode in negorljivih snovi. Gostota: surove nafte je med kg/m 3. Gostota frakcij se giblje od okoli 700 kg/m 3 pri bencinih, do 840 kg/m 3 pri ekstra lahkih kurilnih oljih in 970 kg/m 3 pri ekstra težkih kurilnih oljih ter tudi nad 1000 kg/m 3 pri katranskih oljih. 15
16 Kapljevita goriva - nafta Vsebnost vanadija in žvepla v nafti iz različnih nahajališč (V O )/ % 2 5 w 0,1 5 ZDA Rusija Romunija Srednja in Južna Amerika (Venezuela, Mehika, Peru) Bližnji in Srednji vzhod (Kuvajt, Iran) vsebnost vanadija kot V 2 O 5 2 0, , vsebnost žvepla w(s)/ % 16
17 Kapljevita goriva naftni derivati Poročilo o meritvah gostote in kurilnosti, ki ga dobavitelj goriva dostavi naročniku. 17
18 Kapljevita goriva naftni derivati Kurilnost kurilnih olj v odvisnosti od gostote in masnih deležev žvepla Olja iz nafte so glede na gostoto razdeljena na: ekstra lahko, lahko, srednje, težko, ekstra težko in še dve vrsti katranski olj. Gostota olj se giblje od 840 kg/m 3 pri ekstra lahkem do 970 kg/m 3 pri ekstra težkem in tudi preko 1000 kg/m 3 pri katranskih oljih. Razen od vrste je gostota olj odvisna tudi od temperature. Računamo jo po izrazu: 2 ρt = ρ 0,00062( t 15) [ m / s] 15 0 C kjer je t temperatura olja. 18
19 Kapljevita goriva naftni derivati Kinematična viskoznost kurilnih olj Viskoznost kapljevitih goriv določa njihovo sposobnost za transport in razprševanje. V industriji uporabljamo Englerjevo skalo za viskoznost. Med kinematično viskoznostjo in Englerjevo obstoja povezava: ν = D E [ m 2 / s] kjer je D eksperimentalno določen koeficient. Za vodo pri 20 0 C je vrednost viskoznosti po Englerju in kinematične viskoznosti enaka 1. 19
20 Plinasta goriva Zemeljski plin Zemeljski plin je na izstopu iz vrtine zmes parafinskih ogljikovodikov z največjim delom metana CH 4, ki ga je običajno več kot 90 vol.% in manjšim delom višjih alkanov. Sestava plina se razlikuje glede na črpališče in tudi glede na izčrpanost nahajališča. Iz nahajališč do uporabnikov se transportira po plinovodih, ki so površinski, vkopani ali podmorski. Za čezoceanski transport zemeljskega plina se uporabljajo tankerji za ukapljen zemeljski plin, ki ima pri tlaku okolice temperaturo 161,5 C. Plinovodi za zemeljski plin Tranzitni plinovodi - za transport velikih količin zemeljskega plina na velikih razdaljah. So jekleni premera do 1,5 m in dolgi več tisoč kilometrov. Tlak plina je od 70 do 100 bar. Magistralni plinovodi - za transport znotraj držav. Premer plinovoda manjši od 1 m, tlak v plinovodu je nižji od 70 bar. Distribucijski plinovodi - za transport do končnih uporabnikov. Tlak plina je pod <8 bar. Pri porabnikih je dodatna redukcija tlaka plina na 0,03 bar. 20
21 Analiza zemeljskega plina iz Rusije sep nov
22 Analiza zemeljskega plina iz Rusije Spreminjanje sestave zemeljskega plina iz nahajališča v Rusiji. febr Leto CH4 C2H6 CO2 N2 % % % % ,97 0,76 0,08 0, ,50 1,02 0,14 0, ,60 1,55 0,29 0,9 Nižanje masnega deleža metana in višanje vsebnosti balasta v zemeljskem plinu kaže na postopno staranje nahajališča. 22
23 Transportni plinovodi v okolici Slovenije 23
24 Transport zemeljskega plina Magistralni plinovod zemeljskega plina in razvojni načrt za Slovenijo 24
25 Transport zemeljskega plina Kompresorski postaji v Sloveniji 25
26 Predvideni plinski terminali za ukapljen zemeljski plin VIR: 26
27 Bodoči Južni tok Transport zemeljskega plina 27
28 Ukapljen naftni plin Lastnosti in skladiščenje Pri standardnem stanju (15 ºC, 1013 mbar) je naftni plin (NP) v plinastem stanju, v jeklenkah pa je vedno v kapljevitem stanju kot ukapljen naftni plin (TNP). Za rezervoarje, ki so v ogrevanih prostorih se uporablja mešanica z masnimi deleži 65 % butana in 35 % propana. Pri temperaturi okolice je tlak mešanice v jeklenki oz. rezervoarju višji od 6 bar. V rezervoarjih, ki so nameščeni izven zgradb, mora mešanica vsebovati vsaj 98 % masnega deleža propana, ker pri nizkih temperaturah butan ni več v plinastem stanju oziroma ni več uparljiv. Pri tlaku 1013 mbar butan kondenzira pri -0,49 ºC, propan pa pri temperaturi -41,9 ºC. 28
Energije in okolje 1. vaja. Entalpija pri kemijskih reakcijah
Entalpija pri kemijskih reakcijah Pri obravnavi energijskih pretvorb pri kemijskih reakcijah uvedemo pojem entalpije, ki popisuje spreminjanje energije sistema pri konstantnem tlaku. Sistemu lahko povečamo
Διαβάστε περισσότεραOsnovne stehiometrijske veličine
Osnovne stehiometrijske veličine Stehiometrija (grško: stoiheion snov, metron merilo) obravnava količinske odnose pri kemijskih reakcijah. Fizikalne veličine, s katerimi kemik najpogosteje izraža količino
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραLogatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
Διαβάστε περισσότεραTabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Διαβάστε περισσότεραDifuzijsko in kinetično zgorevanje tekočega naftnega plina
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6 1 Ljubljana, Slovenija telefon: 1 477 12 faks: 1 251 85 67 www.fs.uni-lj.si e-mail: dekanat@fs.uni-lj.si Katedra za energetsko strojništvo Laboratorij
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραTermodinamika vlažnega zraka. stanja in spremembe
Termodinamika vlažnega zraka stanja in spremembe Termodinamika vlažnega zraka Najpogostejši medij v sušilnih procesih konvektivnega sušenja je VLAŽEN ZRAK Obravnavamo ga kot dvokomponentno zmes Suhi zrak
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραLaboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice
Laboratorij za termoenergetiko Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice Pokrivanje svetovnih potreb po energiji premog 27% plin 22% biomasa 10% voda 2% sonce 0,4% veter 0,3% nafta 32% jedrska 6% geoterm.
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραMOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM
MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM Dvotaktni Štititaktni Motorji z notranjim zgorevanjem Motorji z zunanjim zgorevanjem izohora: Otto motor izohora in izoterma: Stirling motor izobara: Diesel motor izohora
Διαβάστε περισσότεραFrekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov
Διαβάστε περισσότεραPREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE
TOPLOTNO ENERGETSKI SISTEMI TES d.o.o. GREGORČIČEVA 3 2000 MARIBOR IN PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE Saša Rodošek December 2011, Hotel BETNAVA, Maribor TES d.o.o. Energetika Maribor
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότεραSodobne kurilne naprave za izrabo lesne biomase. Matjaž Malovrh, univ dipl.inž.str. Gradbeni Inštitut ZRMK d.o.o. Ljubljana
Sodobne kurilne naprave za izrabo lesne biomase Matjaž Malovrh, univ dipl.inž.str. Gradbeni Inštitut ZRMK d.o.o. Ljubljana mmalovrh@gi gi-zrmk.si LES hranilnik obnovljive toplotne energije TERMIČNE KARAKTERISTIKE
Διαβάστε περισσότερα+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Διαβάστε περισσότεραSimbolni zapis in množina snovi
Simbolni zapis in množina snovi RELATIVNA MOLEKULSKA MASA ON MOLSKA MASA Relativna molekulska masa Ker so atomi premajhni, da bi jih merili z običajnimi tehtnicami, so ugotovili, kako jih izračunati. Izražamo
Διαβάστε περισσότεραNOVE GENERACIJE GORILNIKOV IN ZNIŽEVANJE CO 2
NOVE GENERACIJE GORILNIKOV IN ZNIŽEVANJE CO 2 Martin Klančišar Weishaupt d.o.o., Celje 1. Gorilniki kot naprave za zgorevanje različnih energentov so v svojem razvoju dosegli zavidljivo raven učinkovitosti
Διαβάστε περισσότεραLaboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije
Laboratorij za termoenergetiko Vodikove tehnologije Pokrivanje svetovnih potreb po energiji premog 27% plin 22% biomasa 10% voda 2% sonce 0,4% veter 0,3% nafta 32% jedrska 6% geoterm. 0,2% biogoriva 0,2%
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραGospodarjenje z energijo
Sočasna proizvodnja toplote in električne energije Značilnosti: zelo dobra pretvorba primarne energije v sekundarno in končno energijo 75 % - 90 % primarne energije se spremeni v želeno obliko uporaba
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραThe Thermal Comfort Properties of Reusable and Disposable Surgical Gown Fabrics Original Scientific Paper
24 The Thermal Comfort Properties of Surgical Gown Fabrics 1 1 2 1 2 Termofiziološke lastnosti udobnosti kirurških oblačil za enkratno in večkratno uporabo december 2008 marec 2009 Izvleček Kirurška oblačila
Διαβάστε περισσότερα1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότερα13. poglavje: Energija
13. poglavje: Energija 1. (Naloga 3) Koliko kilovatna je peč za hišno centralno kurjavo, ki daje 126 MJ toplote na uro? Podatki: Q = 126 MJ, t = 3600 s; P =? Če peč z močjo P enakomerno oddaja toploto,
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolu Okole (I. stopna) Meteorologia 013/014 Energiska bilanca pregled 1 Osnovni pomi energiski tok: P [W = J/s] gostota energiskega toka: [W/m ] toplota:q
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότεραRANKINOV KROŽNI PROCES Seminar za predmet JTE
RANKINOV KROŽNI PROCES Seminar za predmet JTE Rok Krpan 16.12.2010 Mentor: izr. prof. Iztok Tiselj Carnotov krožni proces Iz štirih sprememb: dveh izotermnih in dveh izentropnih (reverzibilnih adiabatnih)
Διαβάστε περισσότεραDoc.dr. Matevž Dular N-4 01/
soba telefon e-ošta reavatelja: Ir.rof.r. Anrej Seneačnik 33 0/477-303 anrej.seneacnik@fs.uni-lj.si Doc.r. Matevž Dular N-4 0/477-453 atev.ular@fs.uni-lj.si asistenta: Dr. Boštjan Drobnič S-I/67 0/477-75
Διαβάστε περισσότεραGOSPODARJENJE Z ENERGIJO PREDAVANJE 1
GOSPODARJENJE Z ENERGIJO PREDAVANJE 1 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo εργον αεργον Gospodarjenje z energijo UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότεραNamen določanja vlažnost lesa
Namen določanja vlažnost lesa V svežem lesu določitev količine vode v lesu Pred izvajanjem sušenja izbira pravilnega programa sušenja Med izvajanjem sušilnega postopka primerjava dejanskega stanja s programiranim
Διαβάστε περισσότεραSPTE V OBRATU PRIPRAVE LESA
Laboratorij za termoenergetiko SPTE V OBRATU PRIPRAVE LESA Avditorna demonstracijska vaja Ekonomska in energijska analiza kotla in SPTE v sušilnici lesa Cilj vaje analiza proizvodnje toplote za potrebe
Διαβάστε περισσότεραSplošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
Διαβάστε περισσότεραZemlja in njeno ozračje
Zemlja in njeno ozračje Pojavi v ozračju se dogajajo na zelo različnih časovnih in prostorskih skalah Prostorska skala Pojav 1 cm Turbulenca, sunki vetra 1 m 1 km 10 km 100 km 1000 in več km Tornadi Poplave,
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότεραEMISIJA ŠTETNIH SASTOJAKA U ATMOSFERU IZ PROCESA IZGARANJA IZGARANJE - IZVOR EMISIJE
Prof. dr. sc. Z. Prelec INŽENJERSTO ZAŠTITE OKOLIŠA Poglavlje: (Emisija u atmosferu) List: 1 EMISIJA ŠTETNIH SASTOJAKA U ATMOSFERU IZ PROCESA IZGARANJA IZGARANJE - IZOR EMISIJE Izgaranje - najveći uzrok
Διαβάστε περισσότερα0,00275 cm3 = = 0,35 cm = 3,5 mm.
1. Za koliko se bo dvignil alkohol v cevki termometra s premerom 1 mm, če se segreje za 5 stopinj? Prostorninski temperaturni razteznostni koeficient alkohola je 11 10 4 K 1. Volumen alkohola v termometru
Διαβάστε περισσότεραUPOR NA PADANJE SONDE V ZRAKU
UPOR NA PADANJE SONDE V ZRAKU 1. Hitrost in opravljena pot sonde pri padanju v zraku Za padanje v zraku je odgovorna sila teže. Poleg sile teže na padajoče telo deluje tudi sila vzgona, ki je enaka teži
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO. Ana Urh in Andrej Kocjan. Lambda sonda
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Ana Urh in Andrej Kocjan Lambda sonda Seminarska naloga pri predmetu Merilni pretvorniki Laboratorij za regulacijsko tehniko in močnostno elektroniko (LRTME)
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότεραPOROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL
POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL Izdba aje: Ljubjana, 11. 1. 007, 10.00 Jan OMAHNE, 1.M Namen: 1.Preeri paraeogramsko praio za doočanje rezutante nezporedni si s skupnim prijemaiščem (grafično)..dooči
Διαβάστε περισσότεραLastnosti in delovanje polimerne gorivne celice
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Laboratorij za termoenergetiko LABORATORIJSKA VAJA Lastnosti in delovanje polimerne gorivne celice Mitja Mori, Mihael Sekavčnik CILJ VAJE - Spoznati sestavo in vrste gorivnih celic.
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko. Gorivne celice in shranjevanje vodika
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Gorivne celice in shranjevanje vodika Avtor: Matej Bobnar Mentor: prof. dr. Janez Dolinšek May 2006 Povzetek V seminarju najprej predstavim delovanje
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10
0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότερα- Geodetske točke in geodetske mreže
- Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano
Διαβάστε περισσότεραPOPIS DEL IN PREDIZMERE
POPIS DEL IN PREDIZMERE ZEMELJSKI USAD v P 31 - P 32 ( l=18 m ) I. PREDDELA 1.1 Zakoličba, postavitev in zavarovanje prečnih profilov m 18,0 Preddela skupaj EUR II. ZEMELJSKA DELA 2.1 Izkop zemlje II.
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Διαβάστε περισσότεραZemlja in njeno ozračje
Zemlja in njeno ozračje Pojavi v ozračju se dogajajo na zelo različnih časovnih in prostorskih skalah Prostorska skala Pojav 1 cm Turbulenca, sunki vetra 1 m 1 km 10 km 100 km 1000 in več km Tornadi Poplave,
Διαβάστε περισσότεραAvto na vodik in gorivne celice
OSNOVNA ŠOLA ŽELEZNIKI Avto na vodik in gorivne celice Raziskovalna naloga Področje: naravoslovno - tehniško Avtorji: Matija Rihtaršič, Vid Šolar, Gašper Potočnik, Jakob Bernik, Luka Galjot, 9. razred
Διαβάστε περισσότεραEnačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.
1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y
Διαβάστε περισσότεραMODERIRANA RAZLIČICA
Dr`avni izpitni center *N07143132* REDNI ROK KEMIJA PREIZKUS ZNANJA Maj 2007 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA b kncu 3. bdbja MODERIRANA RAZLIČICA RIC 2007 2 N071-431-3-2 NAVODILA
Διαβάστε περισσότερα1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ
TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri
Διαβάστε περισσότεραMERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9
.cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Διαβάστε περισσότερα= 3. Fizika 8. primer: s= 23,56 m, zaokroženo na eno decimalno vejico s=23,6 m. Povprečna vrednost meritve izračuna povprečno vrednost meritve
Fizika 8 Merjenje Pojasniti namen in pomen meritev pri fiziki našteje nekaj fizikalnih količin in navede enote zanje, ter priprave s katerimi jih merimo Merska Merska enota Merska priprava količina Dolžina
Διαβάστε περισσότεραKOLI»INSKI ODNOSI. Kemik mora vedeti, koliko snovi pri kemijski reakciji zreagira in koliko snovi nastane.
KOLI»INSKI ODNOSI Kemik mora vedeti koliko snovi pri kemijski reakciji zreagira in koliko snovi nastane 4 Mase atomov in molekul 42 tevilo delcev masa in mnoæina snovi 43 RaËunajmo maso mnoæino in πtevilo
Διαβάστε περισσότερα2.1.2 Sestava mleka in primerjava z ovčjim in kravjim mlekom
8 2.1.2 Sestava mleka in primerjava z ovčjim in kravjim mlekom Sestava mleka različnih sesalcev se močno razlikuje po količini posameznih sestavin, po njihovih lastnostih in porazdelitvi ter je povezana
Διαβάστε περισσότεραGimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Διαβάστε περισσότεραEffect of Fibre Fineness on Colour and Reflectance Value of Dyed Filament Polyester Fabrics after Abrasion Process Izvirni znanstveni članek
Učinek finosti filamentov na barvne vrednosti in odbojnost svetlobe 8 Učinek finosti filamentov na barvne vrednosti in odbojnost svetlobe barvanih poliestrskih filamentnih tkanin po drgnjenju July November
Διαβάστε περισσότερα1. člen (vsebina) 2. člen (pomen izrazov)
Na podlagi 64.e člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 uradno prečiščeno besedilo in 70/08) in za izvrševanje četrte alinee tretjega odstavka 42. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah
Διαβάστε περισσότεραKAKO HITRO IN USPEŠNO SKOZI POTREBNE ADMINISTRATIVNE POSTOPKE ZA PRIDOBITEV PODPORE
Dr. Matej Toman Javna agencija RS za energijo KAKO HITRO IN USPEŠNO SKOZI POTREBNE ADMINISTRATIVNE POSTOPKE ZA PRIDOBITEV PODPORE Soproizvodnja in podpore 3. Delavnica CODE in 2. Dan soproizvodnje, 25.1.2011,
Διαβάστε περισσότεραIZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev
IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE Uno gradivo zbornik seminarjev študentov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru 4. letnik 2008/2009 Uredniki: Alenka Bizjak, Viktorija Janar, Maša Krajnc, Jasmina Rehar, Mateja
Διαβάστε περισσότεραSrednja šola za gostinstvo in turizem v Ljubljani NARAVOSLOVJE I
Srednja šola za gostinstvo in turizem v Ljubljani NARAVOSLOVJE I Interno nelektorirano gradivo Izobraževanje odraslih Gastronomske in hotelske storitve (1. letnik) Pripravil: Jernej Grdun, prof Ljubljana,
Διαβάστε περισσότεραIterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
Διαβάστε περισσότεραPROCESIRANJE SIGNALOV
Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:
Διαβάστε περισσότεραHitrost reakcije je lahko tudi krmiljena od težav pri prenosu kemijskih elementov oz. molekul od mesta reakcije.
REAKCIJSKA KINETIKA REAKCIJSKA KINETIKA Termodinamika ne pove nič o pogojih napredovanja nekega procesa proti ravnotežju ter nič o mehanizmu reakcij. Pri ekstraktivnih procesih često zavisi hitrost proizvodnje
Διαβάστε περισσότεραΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ
GR ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ H OLJLAJNYOMÁSÚ SZEGECSELŐ M4/M12 SZEGECSEKHEZ HASZNÁLATI UTASÍTÁS - ALKATRÉSZEK SLO OLJNO-PNEVMATSKI KOVIČAR ZA ZAKOVICE
Διαβάστε περισσότεραII. gimnazija Maribor PROJEKTNA NALOGA. Mentor oblike: Mirko Pešec, prof. Predmet: kemija - informatika
II. gimnazija Maribor PROJEKTNA NALOGA Mentor vsebine: Irena Ilc, prof. Avtor: Andreja Urlaub Mentor oblike: Mirko Pešec, prof. Predmet: kemija - informatika Selnica ob Dravi, januar 2005 KAZALO VSEBINE
Διαβάστε περισσότεραStehiometrija za študente veterine
Univerza v Ljubljani Veterinarska fakulteta Stehiometrija za študente veterine Učbenik s praktičnimi primeri Petra Zrimšek Ljubljana, 01 Petra Zrimšek Stehiometrija za študente veterine Izdajatelj: Univerza
Διαβάστε περισσότεραObračun stroškov za toploto po dejanski porabi
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO DIREKTORAT ZA ENERGIJO Sektor za učinkovito rabo in obnovljive vire energije Obračun stroškov za toploto po dejanski porabi mag. Hinko Šolinc posvet Poslovanje
Διαβάστε περισσότεραPRIMERJAVA STROŠKOV OGREVANJA Z RAZLIČNIMI ENERGENTI NA NIVOJU KORISTNE ENERGIJE
Gibanje cen energentov PRIMERJAVA STROŠKOV OGREVANJA Z RAZLIČNIMI ENERGENTI NA NIVOJU KORISTNE ENERGIJE Blaž CIMPERMAN, prof. dr. Vincenc BUTALA Za večino Slovenije je značilno celinsko podnebje. Poletja
Διαβάστε περισσότεραMatematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1
Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije
Διαβάστε περισσότεραStatistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo
Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki
Διαβάστε περισσότερα13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Διαβάστε περισσότεραDISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA
29.03.2004 Definicija DFT Outline DFT je linearna transformacija nekega vektorskega prostora dimenzije n nad obsegom K, ki ga označujemo z V K, pri čemer ima slednji lastnost, da vsebuje nek poseben element,
Διαβάστε περισσότεραTEHNIKA IN NAČRTOVANJE OGREVANJA NA BIOMASO KW
Tehnika in načrtovanje OGREVANJE NA BIOMASO Vodilno ogrevanje na biomaso 81 Ø20 8 9 60 22 26 7 100 60 E0 TEHNIA IN NAČRTOVANJE OGREVANJA NA BIOMASO 8 1 W Vključno s transportnimi in skladiščnimi Tehnika
Διαβάστε περισσότεραPrenos toplote prenos energije katerega pogojuje razlika temperatur temperatura je krajevno od točke do točke različna
PRENOS OPOE Def. Prenos toplote prenos energije katerega pogojuje razlika temperatur temperatura je krajevno od točke do točke različna Načini prenosa toplote: PREVAJANJE (kondukcija, PRESOP (konvekcija
Διαβάστε περισσότεραPRILOGA VI POTRDILO O SKLADNOSTI. (Vzorci vsebine) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA
PRILOGA VI POTRDILA O SKLADNOSTI (Vzorci vsebine) A POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA Stran 1 POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA (1) (številka potrdila o skladnosti:)
Διαβάστε περισσότεραPrimeri: naftalen kinolin spojeni kinolin
Primeri: naftalen kinolin spojeni kinolin 3 skupne strani 7 skupnih strani 5 skupnih strani 6 skupnih atomov 8 skupnih atomov 6 skupnih atomov orto spojen sistem orto in peri spojena sistema mostni kinolin
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραOCENA ONESNAŽENOSTI ZRAKA Z DELCI PM10 NA JESENICAH (obdobje meritev: )
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE OCENA ONESNAŽENOSTI ZRAKA Z DELCI PM10 NA JESENICAH (obdobje meritev: 4.12.2013 10.3.2014) OCENA ONESNAŽENOSTI
Διαβάστε περισσότερα