Hitrost reakcije je lahko tudi krmiljena od težav pri prenosu kemijskih elementov oz. molekul od mesta reakcije.
|
|
- Μάρκος Καρράς
- 6 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 REAKCIJSKA KINETIKA REAKCIJSKA KINETIKA Termodinamika ne pove nič o pogojih napredovanja nekega procesa proti ravnotežju ter nič o mehanizmu reakcij. Pri ekstraktivnih procesih često zavisi hitrost proizvodnje od hitrosti kemijskih reakcij, zato je potreben študij reakcijskih mehanizmov in vseh faktorjev, ki krmilijo reakcijske hitrosti. * Hitrost reakcije je lahko tudi krmiljena od težav pri prenosu kemijskih elementov oz. molekul od mesta reakcije. Reakcijska kinetika heterogenih reakcij Hitrost reakcije A + B = AB je enaka količini A (ali B), ki se pretvori v enoti časa: hitrost reakcije količina pretvorjene snovi čas reakcije 1
2 REAKCIJSKA KINETIKA d ln K H dt RT Van't Hoff je izpeljal naslednjo enačbo: Gornjo enačbo lahko delimo v dva dela, pri čemer tvorita reakciji v levo in desno ravnotežni sistem. * Rezultirajoča enačba ima tako naslednjo obliko: d ln k / k ' H dt RT d ln k d ln k ' H dt dt RT dln k dt Q RT pri čemer je: I dln k' Q dt RT ' I ' Q Q H je konstanta. I Če je I 0, dobimo po integraciji gornjih enačb: Q ln k RT konstanta Q k A. exp RT ' Q ln k ' konstanta ali: RT ln k ln A Q RT Enačbi podajata empirično zvezo, ki jo je podal Arrhenius. Iz enačb je razvidno, da je med lnk in 1/T linearna odvisnost. Količino Q dobimo iz naklonskega kota gornje odvisnosti. Arrhenius je smatral, da predstavlja Q razliko energij med reaktanti in aktiviranimi delci (atomi, molekule). Predlagal je tudi, da je I = 0, kar je v skladu z vsemi znanimi reakcijami. Q se imenuje aktivacijska energija.
3 REAKCIJSKA KINETIKA Shematski prikaz spremembe energije med a.) eksotermno reakcijo b.) endotermno reakcijo * 3
4 REAKCIJSKA KINETIKA Hitrost homogenih reakcij Poudariti je, da v naslednjih primerih niso upoštevane povratne reakcije, zato omenjene zveze veljajo le v začetni fazi reakcije: * Pri nekem procesu je odločilna hitrost najpočasnejšega procesa reakcije. Red reakcije je število atomov oz. molekul reaktantov, ki sodelujejo pri reakciji. REAKCIJE NIČELNEGA REDA Pri teh reakcijah je hitrost neodvisna od sprememb v koncentraciji enega ali več reaktantov, ker je določena od mejnega faktorja (ne od koncentracije), kot je npr. količina absorbirane svetlobe pri fotokemijskih reakcijah ali pa količina katalizatorja pri kataliznih reakcijah. Tako je: d A dt k Po integraciji gornje enačbe dobimo: k t A A. o * 4
5 REAKCIJSKA KINETIKA REAKCIJE PRVEGA REDA Reakcija je prvega reda, če je hitrost reakcije neposredno sorazmerna koncentraciji ene od reakcijskih sestavin. Oglejmo si naslednjo reakcijo: A + B = C + D Reakcija je prvega reda glede na reaktant A, če je padec koncentracije A pri nekem času sorazmeren njegovi koncentraciji: * d A dt k. 1 A Če je c o začetna koncentracija A in x zmanjšanje koncentracije v določenem času t, je količina nezreagirane snovi enaka c o x, ki pa je enaka koncentraciji A v kateremkoli trenutku. Tako je: d co x dx dt dt Ker je začetna koncentracija c o konstantna, je: d c x o dt k c x. 1 o 5
6 REAKCIJSKA KINETIKA S kombinacijo izrazov dobimo: 1 1 t.ln c.ln co x k o 1 k1 Enačbo integriramo: dx k. 1 co x dt Integral na desni strani enačbe je enak: t dt x dx. k c x o Pri t = 0, je tudi x = 0, zato je: x 0 dx x co ln co x o ln co x ln co ln c x c x o o Tako je: t 1 c.ln o k c x 1 o 1 1 t.ln c.ln co x k o 1 k1 V diagramu odvisnosti med t in ln(co x) dobimo linearno odvisnost, t.j. premico z naklonom 1/k 1. c ln kt 1. c o V enačbi upoštevajmo razpolovni čas t (1/), ko pade koncentracija reaktanta na polovico glede na začetno koncentracijo. Torej pri t (1/) je x = c o / in tako je c = c o /: 1 ln k1. t t , 693. ln konstanta k k 1 1 6
7 REAKCIJSKA KINETIKA Z drugimi besedami lahko rečemo, da je razpolovni čas za reakcijo prvega reda konstanta. Primer take reakcije je radioaktivni razpad, ali pa karbonilni postopek (pri o C): c ln. o 1 co x kt c o kt 1 c c 1 co ln. ln kt. 4 4 Ni CO Ni CO 7
8 TOPNOST PLINOV V STALJENIH KOVINAH Plini, kot so vodik, kisik in dušik, so topni v večini staljenih kovin. V raztopinah so plini prisotni v atomskem stanju in se tako bistveno ne razlikujejo od drugih legirnih elementov. Lahko trdimo, da plin, ki je raztopljen v kovini, ni več plin. 1 X ( g ) X ( v kovini) Ravnotežna konstanta reakcije je: H ( plin) H ( talina) K a X ( mas%) 0,5 a X aktivnost raztopljenega plina X v kovinski talini pri standardnem stanju 1 mas% X Če je topljenec razredčeno raztopljen v kovinski talini in sledi Henryjevemu zakonu: K mas% 0,5 p X X Sievertsov zakon Standardno stanje je 1 mas. % plinske sestavine X, ki je raztopljena v staljeni kovini. Ravnotežno konstanto K lahko določimo eksperimentalno. 8
9 TMP : TOPNOST PLINOV V STALJENIH KOVINAH Topnost dušika v staljenem železu kot funkcija pri 1600 C. Tlak N v sistemu železo dušik pri 1600 o C. 9
10 TMP : TOPNOST PLINOV V STALJENIH KOVINAH Reakcija je naslednja (standardno stanje je 1 mas. % N v Fe): 1 K N( g ) N (1 mas% N vfe) N (1 mas%) mas% N p 0,5 N p 0,5 N 0,05 Temperaturna odvisnost dušika pri tlaku Pri tlaku dušika p=1 raztaplja staljeno železo okrog 0,04 mas.% dušika, medtem ko pri tlaku p=0,5 dvakrat manj, t.j. 0,0 mas. % [N]. Konstanta ravnotežja pri 1600 o C je tako K = 0,04. topnost dušika [mas%] 0,04 0,03 0,0 0,01 -Fe -Fe -Fe staljeno železo temperatura [ o C] 10
11 TMP : TOPNOST PLINOV V STALJENIH KOVINAH Topnost vodika v staljenem aluminiju, pri tlaku vodika 1 atm nad talino. Topnost vodika v trdnem aluminiju. 11
12 EKSTRAKCIJA KOVIN TERMODINAMIKA PRAŽENJA IN KOROZIJSKIH PROCESOV * S = 3 (kovina, žveplo, kisik), F = 4 (MeO, MeS, MeSO 4, plin) P = S F + = = 1 * Ravnotežje: S + O SO SO + O SO * Ravnotežja in področja stabilnosti pri konstantni temperatur (Kelloggov diagram) za sistem Me-S-O * Me + SO MeS + O Me + O MeO MeS + 3 O MeO + SO MeO + SO + O MeSO MeS + O MeSO K p SO 1 ps. po 1
13 Kelloggov diagram stabilnosti za sistem Ni-S-O pri 1000 K Diagrama stabilnosti za sistema Co-S-O in Cu-S-O pri 950 K + 8 log p SO CoS CoSO 4 CuS CuSO 4 CuS CuO.CuSO 4 A 4 8 Co 9 S 8 Cu CoO Cu O Co 3 O 4 CuO Co log p O točka A 8 % SO ; 4 % O 13
14 REDUKCIJA KOVINSKIH OKSIDOV * Le okside žlahtnih kovin lahko prevedemo v kovine z enostavnim termičnim razpadom. Tak primer je srebrov oksid, ki pri temperaturi nad 00 o C razpade glede na reakcijo: Ag O = 4 Ag + O Podobno razpade PtO nad 500 o C in PdO nad 900 o C. Vsi ostali oksidi pa razpadejo z redukcijskimi sredstvi, kot npr.: C, CO, H, v posebnih primerih pa nekatere druge kovine, ki imajo veliko afiniteto do kisika. C, CO, H so redukcijska sredstva, ki so industrijsko in ekonomsko pomembna, saj jih lahko pridobivamo iz surovin, kot so premog, nafta ali pa naravni plin Kot vsaka metalurška reakcija je redukcija kovinskih oksidov z C in CO odvisna od obstoječega kemijskega ravnotežja in reakcijske kinetike. Iz termodinamičnih podatkov lahko izračunamo spremembo standardne Gibbsove proste energije in ravnotežno konstanto za različne reakcije vrste MeO + CO = Me + CO. 14
15 REDUKCIJA Z OGLJIKOM Ravnotežno plinsko razmerje kot funkcija obratne temperature pri redukciji različnih oksidov. Pomen znakov: 1 Cu O, Fe O 3, 3 PbO, 4 NiO, 5 Fe 3 O 4, 6 SnO, 7 FeO, 8 ZnO (pzn=1), 9 ZnO-Zn(l), 10 Cr O 3, 11 MnO, 1 SiO, 13 Boudouardova r.: C + CO = CO Entalpije različnih reakcij lahko izpeljemo iz naklona krivulj na sliki po Van't Hoffovi enačbi: d ln K H 1 R d T o 15
16 REDUKCIJA Z VODIKOM Ravnotežno plinsko razmerje kot funkcija obratne temperature pri redukciji različnih oksidov. Pomen znakov: 1 Cu O, Fe O 3, 3 PbO, 4 NiO, 5 Fe 3 O 4, 6 SnO, 7 FeO, 8 ZnO (pzn=1), 9 ZnO-Zn(l), 10 Cr O 3, 11 MnO, 1 SiO Vodik je pri višjih temperaturah boljši reducent kot CO, pri nižjih pa je slabši. Zelo pogosto se vrši redukcija z mešanico CO in H. V tem primeru se vrši reakcija, ki odgovarja ravnotežju "voda-plin": CO + H O = CO + H Naravni plin je tudi pomembno redukcijsko sredstvo, (CH 4 ): 4 MeO + CH 4 = 4 Me + CO + H O * 16
17 OZNAKE NA SLIKI A 3 Fe O 3 + CO = Fe 3 O 4 + CO B Fe 3 O 4 + CO = 3 FeO + CO C FeO + CO = Fe + CO D Ravnot. kol. ogljika v -Fe 0,05 % C E 0,1 % C F 0, % C G 0,5 % C I II C + CO = CO Fe 3 C p CO p CO 1 p CO p CO 1 MAGNETNA REDUKCIJA Včasih se imenuje tudi magnetno praženje in je proces, kjer reducirajo hematitno rudo z nizkim % Fe v magnetit. To omogoča lažjo magnetno separacijo. 17
18 SISTEM Fe C O SISTEM C O * C (s) + CO = CO G 0 = ,19 T K 1 o p CO G 037 exp exp 0, 71 pco RT T K = 1 pri T = 978,3 K Ravnotežni diagram Boudouardove reakcije * 18
19 SISTEM Fe C O Stopnje redukcije hematita nad 589 C: Fe O Fe O FeO Fe I. II. III Stopnje Redukcijske enačbe G o [J/mol] I. 3 Fe O 3(s) + CO = Fe 3 O 4(s) + CO ,719. T II. Fe 3 O 4(s) + CO = 3 FeO (s) + CO ,074. T III. FeO (s) + CO = Fe (s) + CO ,476. T 19 *
20 PROCESI PRI PROIZVODNJI JEKLA TERMODINAMIKA STALJENEGA JEKLA V tem poglavju bomo predvsem obravnavali termodinamiko vseh elementov nečistoč v staljenem jeklu. Podobno se lahko obravnavajo odnosi za nečistoče v bakru, svincu, itd. V tem primeru je primerno, da obravnavamo vse elemente nečistoč kot razredčene raztopine kovin. Tako se bo upoštevalo standardno stanje za račun aktivnosti pri 1 mas. % topljenca., X a mas% X. f aktivnost raztopljenega elementa v jeklu pri standardnem stanju 1 mas.% X X koeficient aktivnosti pri standardnem stanju 1 mas.% X Žilavenje * FeO (l) = Fe + [O] Tako je pri 1600 o C: [mas% O] = 0,3. a FeO aktivnost v žlindri glede na čist in tekoč FeO Žilavilna reakcija [C] + (FeO) = CO + [Fe] je endotermna, vpliva na izločanje oksidacijskih produktov, ki bi sicer ostali kot nekovinski vključki in pospešuje izločanje vodika in dušika. 0
21 Aktivnost FeO v žlindrah SiO -CaO-FeO, ki so v ravnotežju s tekočim železom pri 1600 o C. 1
22 Najpomembnejša reakcija v jeklarstvu je oksidacija ogljika glede na enačbo: [C] + [O] = CO G o = ,66 T [J/mol] Ravnotežna konstanta pri 1600 o C je: K , exp 500 8, pco 500,, a. a C O a. a 0,00. p,, C O CO mas% C. f. mas% O. f 0,00. p C O CO mas% C. mas% O 0, 00. p f. f C O CO * mas% C. mas% O 0,00. pco
23 Odnos med količino raztopljenega ogljika in kisika v staljenem jeklu Glede na reakcijo CO + [O] = CO vsebuje plin poleg CO dodatno še nekaj CO. Pri manjši količini ogljika (nizkoogljična jekla) je večja količina kisika v jeklu, ki je na razpolago za gornjo reakcijo. Tako se poveča tudi količina CO. Pri nizkoogljičnih jeklih lahko znaša delni tlak CO približno 10% celotnega plinskega tlaka. * 3
24 Oksidacija silicija v staljenem jeklu poteka po naslednji reakciji: [Si] + [O] = SiO ΔG o = ,1 T [J/mol] Konstanta ravnotežja pri 1600 o C je: : , K exp , asio mas% Si. mas% O. f. f Si O Odnos med Si in O v jeklu v odvisnosti od aktivnosti SiO v žlindri %. %, SiO mas Si mas O. a f Si. f O * mas% Si. mas% O, asio * 4
25 Primerjava dezoksidacijske moči posameznih elementov pri 1600 o C. * Oksidacijski produkt je lahko čisti oksid, kot sta to primer SiO in TiO, lahko pa je tudi kompleksni oksid, kot je FeV O 4. Tako kaže krivulja za vanadij prelom, kjer je pri 0,16 % ravnotežna faza FeV O 4 v ravnotežju z V O 3. Podobno ima mangan prelom pri 0,5 %, kjer poteka pretvorba tekoče mešanice FeO-MnO v trdni MnO. 5
26 Plamenska rafinacija drugih kovin Pri kovinah, kot sta baker in svinec, so aktivnosti raztopljenih elementov in ravnotežne konstante reakcij pri plamenski rafinaciji manj znane kot pri jeklu. Znan primer je oksidacija žvepla v bakru po naslednji reakciji: [S] + [O] = SO 1 (g) mas% Smas% O K 0,01 pri 1150 o C p SO Pogoji za dobro plamensko rafinacijo: *
27 Dezoksidacija Po odstranitvi ogljika, silicija in fosforja po oksidaciji oz. žilavenju vsebuje staljeno jeklo do 0,1 mas.% kisika. Tako jeklo vsebuje preveč kisika, zato ga je treba odstraniti pred ulivanjem. Za to se uporabljajo dezoksidanti, kot so ferosilicij, feromangan, včasih silikomangan, ferotitan in aluminij. Reakcijo dezoksidacije lahko pišemo: x [Me] Fe + y [O] Fe = (Me x O y ) žl ame. xo Me y xoy fmexo a žl y MexOy K a x y y. a Me. O. f. f a. O. f x y x y x y Me O Fe Fe Me O Me Fe O O y a Me O x y x K. a. f Me y O * 7
28 Dezoksidacijska moč posameznih elementov v jeklu pri 1600 o C Štev. reakcije Reakcija 1 4 Cu + O = Cu O Ni + O = NiO 3 Co + O = CoO 4 Fe + O = FeO 5 4 K + O = K O 6 4 Na + O = Na O 7 4/3 Cr + O = /3 Cr O 3 8 Nb + O = NbO 9 Mn + O = MnO 10 4/3 V + O = /3 V O 3 11 Si + O = SiO 1 Ti + O = TiO 13 V + O = VO 14 4/3 B + O = /3 BO 3 15 Zr + O = ZrO 16 4/3 Al + O = /3 Al O 3 17 Mg + O = MgO 18 Ca + O = CaO 8
29 Razžveplanje Žveplo v bakru se lahko odstrani z oksidacijo. Podobna reakcija žvepla v železu ni mogoča, ker se železo lažje oksidira kot žveplo. Žveplo v surovem železu ali v jeklu se lahko odstrani z redukcijo, t.j. s pretvorbo v sulfide, ki se raztapljajo v žlindri ali pa tvorijo ločene faze. * Sposobnost tekoče žlindre, da v določenem metalurškem procesu absorbira sulfid, lahko izrazimo s tkz. sulfidno kapaciteto. ½ S + CaO = CaS + ½ O ½ S + O = S + ½ O a O S K. a p S K O p mas% S. f p S O a O. p S mas K. a O % S. f S p p S O S mas% S C. S p p O C S * sulfidna kapaciteta (zmogljivost) žlindre 9
30 C S K a. O f S Sulfidna kapaciteta žlinder: a. C S.10 4 za žlindre SiO - CaO-Al O 3 pri 1650 o C b. žlindre CaO-Al O 3, CaO- SiO in MnO-SiO pri 1500 o C p.ž plavžne žlindre 30
31 Vakuumska rafinacija Če imajo nečistoče v kovini izrazit parni tlak, jih lahko oddestiliramo, kot npr. cink iz svinca. Destilacijo lahko tudi uporabimo, če ima glavna kovina visok parni tlak (rafinacija cinka). Končno lahko uporabimo destilacijo in odvod plinov tudi v primeru, da nehlapne nečistoče pretvorimo v hlapne spojine, kot je bilo to prikazano pri oksidaciji ogljika v jeklu in žvepla v bakru. Procesi rafinacije, pri katerih se razvijajo plini in pare, so izraziti pri zmanjšanem tlaku. Uporaba manjšega tlaka in vakuuma omogoča mnogo procesov rafinacije, ki ne bi bili mogoči pri atmosferskem tlaku, lahko se pa vrše tudi pri nižjih temperaturah. Med vakuumskimi rafinacijskimi procesi sta prav posebno pomembna dezoksidacija in razplinjenje staljenega jekla. Ogljik je precej slab dezoksidant pri atmosferskem tlaku. Če povečamo dezoksidacijsko moč z nižjim tlakom, se bo reakcija [C] + [O] = CO pomaknila v desno. Tako je npr. pri tlaku p CO = 10 3 produkt topnosti [mas% C].[mas% O] =.10 6, kar pomeni, da je pri teh pogojih ogljik boljši dezoksidant kot aluminij. * 31
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότεραEnergije in okolje 1. vaja. Entalpija pri kemijskih reakcijah
Entalpija pri kemijskih reakcijah Pri obravnavi energijskih pretvorb pri kemijskih reakcijah uvedemo pojem entalpije, ki popisuje spreminjanje energije sistema pri konstantnem tlaku. Sistemu lahko povečamo
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότεραEnačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.
1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y
Διαβάστε περισσότεραSimbolni zapis in množina snovi
Simbolni zapis in množina snovi RELATIVNA MOLEKULSKA MASA ON MOLSKA MASA Relativna molekulska masa Ker so atomi premajhni, da bi jih merili z običajnimi tehtnicami, so ugotovili, kako jih izračunati. Izražamo
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραdiferencialne enačbe - nadaljevanje
12. vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 diferencialne enačbe - nadaljevanje Ortogonalne trajektorije Dana je 1-parametrična družina krivulj F(x, y, C) = 0. Ortogonalne
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραOsnovne stehiometrijske veličine
Osnovne stehiometrijske veličine Stehiometrija (grško: stoiheion snov, metron merilo) obravnava količinske odnose pri kemijskih reakcijah. Fizikalne veličine, s katerimi kemik najpogosteje izraža količino
Διαβάστε περισσότεραEliminacijski zadatak iz Matematike 1 za kemičare
Za mnoge reakcije vrijedi Arrheniusova jednadžba, koja opisuje vezu koeficijenta brzine reakcije i temperature: K = Ae Ea/(RT ). - T termodinamička temperatura (u K), - R = 8, 3145 J K 1 mol 1 opća plinska
Διαβάστε περισσότεραTermodinamika vlažnega zraka. stanja in spremembe
Termodinamika vlažnega zraka stanja in spremembe Termodinamika vlažnega zraka Najpogostejši medij v sušilnih procesih konvektivnega sušenja je VLAŽEN ZRAK Obravnavamo ga kot dvokomponentno zmes Suhi zrak
Διαβάστε περισσότεραS t r a n a 1. 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a) MgCl 2 b) Al 2 (SO 4 ) 3 sa njihovim molalitetima, m. za so tipa: M p X q. pa je jonska jačina:
S t r a n a 1 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a MgCl b Al (SO 4 3 sa njihovim molalitetima, m za so tipa: M p X q pa je jonska jačina:. Izračunati mase; akno 3 bba(no 3 koje bi trebalo dodati, 0,110
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότεραGimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Διαβάστε περισσότερα13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Διαβάστε περισσότεραVPLIV REAKCIJSKIH SPREMENLJIVK NA POTEK IN HITROST MODELNE REAKCIJE NATRIJEVEGA TIOSULFATA S KLOROVODIKOVO KISLINO
OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRUBARJA LAŠKO VPLIV REAKCIJSKIH SPREMENLJIVK NA POTEK IN HITROST MODELNE REAKCIJE NATRIJEVEGA TIOSULFATA S KLOROVODIKOVO KISLINO (RAZISKOVALNO DELO) Avtorici: Lea Lešek Povšič in
Διαβάστε περισσότεραFazni diagram binarne tekočine
Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,
Διαβάστε περισσότεραFARMAKOKINETIKA. Hitrosti procesov Farmakokinetični ni parametri Aplikacija. Tatjana Irman Florjanc
FARMAKOKINETIKA Hitrosti procesov Farmakokinetični ni parametri Aplikacija Tatjana Irman Florjanc Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo, MF, Univerza v Ljubljani V praksi - kontrola
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότεραEstimation of grain boundary segregation enthalpy and its role in stable nanocrystalline alloy design
Supplemental Material for Estimation of grain boundary segregation enthalpy and its role in stable nanocrystalline alloy design By H. A. Murdoch and C.A. Schuh Miedema model RKM model ΔH mix ΔH seg ΔH
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότεραNavadne diferencialne enačbe
Navadne diferencialne enačbe Navadne diferencialne enačbe prvega reda V celotnem poglavju bo y = dy dx. Diferencialne enačbe z ločljivima spremeljivkama Diferencialna enačba z ločljivima spremeljivkama
Διαβάστε περισσότεραZakonitosti hitrosti reakcije in konstante hitrosti (Rate laws)
Zakonioi hiroi reakcije in konane hiroi (Rae law) Merjena hiro reakcije je odvina od koncenracije reakanov na neko poenco. v k [A] [B] k konana hiroi reakcije (neodvina od koncenracije) (odvina od T) Ekperimenalno
Διαβάστε περισσότεραJure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna hitrost
FFA: Laboratorijska medicina, Molekularna encimologija, 2010/2011 3.predavanje Jure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραC M. V n: n =, (D): V 0,M : V M P = ρ ρ V V. = ρ
»»...» -300-0 () -300-03 () -3300 3.. 008 4 54. 4. 5 :.. ;.. «....... :. : 008. 37.. :....... 008.. :. :.... 54. 4. 5 5 6 ... : : 3 V mnu V mn AU 3 m () ; N (); N A 6030 3 ; ( ); V 3. : () 0 () 0 3 ()
Διαβάστε περισσότεραRaztopine. Raztopine. Elektroliti. Elektrolit je substanca, ki pri raztapljanju (v vodi) daje ione. A a B b aa b+ + bb a-
Raztopine Mnoge analizne metode temeljijo na opazovanju ravnotežnih sistemov, ki se vzpostavijo v raztopinah. Najpogosteje uporabljeno topilo je voda! RAZTOPINE: topljenec topilo (voda) (Enote za koncentracije!)
Διαβάστε περισσότεραLogatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότερα13. Vaja: Reakcije oksidacije in redukcije
1. Vaja: Reakcije oksidacije in redukcije a) Osnove: Oksidacija je reakcija pri kateri posamezen element (reducent) oddaja elektrone in se pri tem oksidira (oksidacijsko število se zviša). Redukcija pa
Διαβάστε περισσότεραMatematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda
Matematika 2 Diferencialne enačbe drugega reda (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) y 6y + 8y = 0, (b) y 2y + y = 0, (c) y + y = 0, (d) y + 2y + 2y = 0. Rešitev:
Διαβάστε περισσότεραpanagiotisathanasopoulos.gr
. Παναγιώτης Αθανασόπουλος Χηµικός ιδάκτωρ Παν. Πατρών. Οξειδοαναγωγή Παναγιώτης Αθανασόπουλος Χημικός, Διδάκτωρ Πανεπιστημίου Πατρών 95 Χηµικός ιδάκτωρ Παν. Πατρών 96 Χηµικός ιδάκτωρ Παν. Πατρών. Τι ονοµάζεται
Διαβάστε περισσότεραvezani ekstremi funkcij
11. vaja iz Matematike 2 (UNI) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 ekstremi funkcij več spremenljivk nadaljevanje vezani ekstremi funkcij Dana je funkcija f(x, y). Zanimajo nas ekstremi nad
Διαβάστε περισσότεραΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ. Εικόνα 1. Φωτογραφία του γαλαξία μας (από αρχείο της NASA)
ΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ Φύση του σύμπαντος Η γη είναι μία μονάδα μέσα στο ηλιακό μας σύστημα, το οποίο αποτελείται από τον ήλιο, τους πλανήτες μαζί με τους δορυφόρους τους, τους κομήτες, τα αστεροειδή και τους μετεωρίτες.
Διαβάστε περισσότεραΤμήμα Γεωτεχνολογίας & Περιβάλλοντος
Τμήμα Γεωτεχνολογίας & Περιβάλλοντος Ολιβινικά βιομηχανικά πετρώματα στο Βούρινο της υτικής Μακεδονίας Σπουδάστρια : Κουζέλη Ευλαμπία Επιβλέπων : Επίκ. Καθ. Ανδρέας Ιορδανίδης Γενικά χαρακτηριστικά του
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότεραStehiometrija za študente veterine
Univerza v Ljubljani Veterinarska fakulteta Stehiometrija za študente veterine Učbenik s praktičnimi primeri Petra Zrimšek Ljubljana, 01 Petra Zrimšek Stehiometrija za študente veterine Izdajatelj: Univerza
Διαβάστε περισσότεραTransformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Διαβάστε περισσότεραTabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότεραFunkcije več spremenljivk
DODATEK C Funkcije več spremenljivk C.1. Osnovni pojmi Funkcija n spremenljivk je predpis: f : D f R, (x 1, x 2,..., x n ) u = f (x 1, x 2,..., x n ) kjer D f R n imenujemo definicijsko območje funkcije
Διαβάστε περισσότεραDISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA
29.03.2004 Definicija DFT Outline DFT je linearna transformacija nekega vektorskega prostora dimenzije n nad obsegom K, ki ga označujemo z V K, pri čemer ima slednji lastnost, da vsebuje nek poseben element,
Διαβάστε περισσότεραMolekule. Za vodik dobimo gostoto 0,09 g/dm 3, za kisik 1,43 g/dm 3 in za ogljikov oksid 2,00 g/dm 3. Merilni balon
23 Molekule Tehtanje plinov Reakcijska razmerja Molekule v plinih Molekule v gosti snovi Valenca atomov Velikost molekul Kilomol in kilomolska masa Splošna plinska konstanta Raztopine Osmozni tlak Reakcijske
Διαβάστε περισσότεραAnaliza 2 Rešitve 14. sklopa nalog
Analiza Rešitve 1 sklopa nalog Navadne diferencialne enačbe višjih redov in sistemi diferencialnih enačb (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) 6 + 8 0, (b)
Διαβάστε περισσότεραRavnotežja v raztopini
Ravnotežja v raztopini TOPILO: komponenta, ki jo je več v raztopini.v analizni kemiji uporabljamo organska in anorganska topila. Topila z veliko dielektrično konstanto (ε > 10) so polarna in ionizirajo
Διαβάστε περισσότεραKotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
Διαβάστε περισσότεραIterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
Διαβάστε περισσότερα1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότεραPROCESIRANJE SIGNALOV
Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:
Διαβάστε περισσότεραPodobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik
Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva
Διαβάστε περισσότεραTema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE)
Matematične metode v fiziki II 2013/14 Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE Diferencialne enačbe v fiziki Večina osnovnih enačb v fiziki je zapisana v obliki diferencialne enačbe. Za primer
Διαβάστε περισσότερα2. ATOM, MOLEKULA, MOL
2. ATO, OLEKULA, OL ATO, OLEKULA, OL Iz Daltonove teorije sledi: eleenti so zgrajeni iz enakih atoov vsi atoi istega eleenta iajo enako aso in enake lastnosti atoi različnih eleentov iajo različne ase
Διαβάστε περισσότεραKvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti
Poglavje XI Kvadratne forme V zadnjem poglavju si bomo ogledali še eno vrsto preslikav, ki jih tudi lahko podamo z matrikami. To so tako imenovane kvadratne forme, ki niso več linearne preslikave. Kvadratne
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότεραNajprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki:
NALOGA: Po cesi vozi ovornjak z hirosjo 8 km/h. Tovornjak je dolg 8 m, širok 2 m in visok 4 m in ima maso 4 on. S srani začne pihai veer z hirosjo 5 km/h. Ob nekem času voznik zaspi in ne upravlja več
Διαβάστε περισσότεραA B C D. v v k k. k k
Brzina kemijske reakcije proporcionalna je aktivnim masama reagirajućih tvari!!! 1 A B C D v2 1 1 2 2 o C D m A B v m n o p v v k k m A B o C D p C a D n A a B A B C D 1 2 1 2 o m p n 1 2 n v v k k K a
Διαβάστε περισσότεραΑναγωγή Οξειδίων με Άνθρακα, Μονοξείδιο του Άνθρακα και Υδρογόνο
Μάθημα Αναγωγή Οξειδίων με Άνθρακα, Μονοξείδιο του Άνθρακα και Υδρογόνο Εξαγωγική Μεταλλουργία Καθ. Ι. Πασπαλιάρης Εργαστήριο Μεταλλουργίας ΕΜΠ Αναγωγικά μέσα Πως μπορεί να απομακρυνθεί το O 2 (g) από
Διαβάστε περισσότεραATOM, MOLEKULA, MOL. vsi atomi istega elementa imajo enako maso in enake lastnosti
2. AO, OLEKULA, OL Iz Daltonove teorije sledi: eleenti so zgrajeni iz enakih atoov vsi atoi istega eleenta iajo enako aso in enake lastnosti atoi različnih eleentov iajo različne ase atoi različnih eleentov
Διαβάστε περισσότεραΑλληλεπίδραση ακτίνων-χ με την ύλη
Άσκηση 8 Αλληλεπίδραση ακτίνων-χ με την ύλη Δ. Φ. Αναγνωστόπουλος Τμήμα Μηχανικών Επιστήμης Υλικών Πανεπιστήμιο Ιωαννίνων Ιωάννινα 2013 Άσκηση 8 ii Αλληλεπίδραση ακτίνων-χ με την ύλη Πίνακας περιεχομένων
Διαβάστε περισσότεραPismeni ispit iz matematike Riješiti sistem jednačina i diskutovati rješenja sistema u zavisnosti od parametra: ( ) + 1.
Pismeni ispit iz matematike 0 008 GRUPA A Riješiti sistem jednačina i diskutovati rješenja sistema u zavisnosti od parametra: λ + z = Ispitati funkciju i nacrtati njen grafik: + ( λ ) + z = e Izračunati
Διαβάστε περισσότεραOdvode odvisnih spremenljivk po neodvisni spremenljivki bomo označevali s piko: Sistem navadnih diferencialnih enačb prvega reda ima obliko:
4 Sisemi diferencialnih enačb V prakičnih primerih večkra naleimo na več diferencialnih enačb, ki opisujejo določen pojav in so medsebojno povezane edaj govorimo o sisemih diferencialnih enačb V eh enačbah
Διαβάστε περισσότεραMatematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1
Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije
Διαβάστε περισσότεραΤο άτομο του Υδρογόνου
Το άτομο του Υδρογόνου Δυναμικό Coulomb Εξίσωση Schrödinger h e (, r, ) (, r, ) E (, r, ) m ψ θφ r ψ θφ = ψ θφ Συνθήκες ψ(, r θφ, ) = πεπερασμένη ψ( r ) = 0 ψ(, r θφ, ) =ψ(, r θφ+, ) π Επιτρεπτές ενέργειες
Διαβάστε περισσότεραΕΘΝΙΚΟ ΜΕΤΣΟΒΙΟ ΠΟΛΥΤΕΧΝΕΙΟ ΔΙΕΠΙΣΤΗΜΟΝΙΚΟ ΔΙΑΤΜΗΜΑΤΙΚΟ ΠΡΟΓΡΑΜΜΑ ΜΕΤΑΠΤΥΧΙΑΚΩΝ ΣΠΟΥΔΩΝ (Δ.Π.Μ.Σ.) «ΠΕΡΙΒΑΛΛΟΝ ΚΑΙ ΑΝΑΠΤΥΞΗ»
ΕΘΝΙΚΟ ΜΕΤΣΟΒΙΟ ΠΟΛΥΤΕΧΝΕΙΟ ΔΙΕΠΙΣΤΗΜΟΝΙΚΟ ΔΙΑΤΜΗΜΑΤΙΚΟ ΠΡΟΓΡΑΜΜΑ ΜΕΤΑΠΤΥΧΙΑΚΩΝ ΣΠΟΥΔΩΝ (Δ.Π.Μ.Σ.) «ΠΕΡΙΒΑΛΛΟΝ ΚΑΙ ΑΝΑΠΤΥΞΗ» ΜΑΘΗΜΑ ΚΟΡΜΟΥ «ΥΔΑΤΙΚΟ ΠΕΡΙΒΑΛΛΟΝ ΚΑΙ ΑΝΑΠΤΥΞΗ» ΥΔΑΤΙΚΑ ΟΙΚΟΣΥΣΤΗΜΑΤΑ Σημειώσεις
Διαβάστε περισσότερα6.1.2 Togostna matrika linijskega elementa z ravno osjo po teoriji II. reda
596 6 Geometrijska nelinearnost nosilcev varnost V E pa z enačbo V E = F E F dej 6.92) Z A x je označena ploščina prečnega prereza nosilca, količina i min je najmanjši vztrajnostni polmer, F dej pa je
Διαβάστε περισσότεραNa/K (mole) A/CNK
Li, W.-C., Chen, R.-X., Zheng, Y.-F., Tang, H., and Hu, Z., 206, Two episodes of partial melting in ultrahigh-pressure migmatites from deeply subducted continental crust in the Sulu orogen, China: GSA
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότερα1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ
TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri
Διαβάστε περισσότεραKaskadna kompenzacija SAU
Kaskadna kompenzacija SAU U inženjerskoj praksi, naročito u sistemima regulacije elektromotornih pogona i tehnoloških procesa, veoma često se primenjuje metoda kaskadne kompenzacije, u čijoj osnovi su
Διαβάστε περισσότερα1. ΧΗΜΙΚΟΙ ΕΣΜΟΙ ΣΤΑ ΣΤΕΡΕΑ
1. ΧΗΜΙΚΟΙ ΕΣΜΟΙ ΣΤΑ ΣΤΕΡΕΑ ΓΕΝΙΚΑ Η στερεά, η υγρή και η αέρια κατάσταση αποτελούν τις τρεις, συνήθεις στο γήινο περιβάλλον, καταστάσεις της ύλης. ιαφέρουν η µία από την άλλη σε κάποια απλά γνωρίσµατα:
Διαβάστε περισσότεραLi % % % % % % % % % % 3d 4s V V V V d V V V n O V V V O V n O V n O % % X X % % % 10 10 cm Li Li Li LiMO 2 Li 1 x MO 2 + xl + 1 + xe C + xl + 1 + xe Li x C LiMO 2 +C Li x C + Li 1 x MO 2
Διαβάστε περισσότεραOsnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju
RAČUN OSTATAKA 1 1 Prsten celih brojeva Z := N + {} N + = {, 3, 2, 1,, 1, 2, 3,...} Osnovni primer. (Z, +,,,, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: sabiranje (S1) asocijativnost x + (y + z) = (x + y)
Διαβάστε περισσότεραKvantni delec na potencialnem skoku
Kvantni delec na potencialnem skoku Delec, ki se giblje premo enakomerno, pride na mejo, kjer potencial naraste s potenciala 0 na potencial. Takšno potencialno funkcijo zapišemo kot 0, 0 0,0. Slika 1:
Διαβάστε περισσότεραLaboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice
Laboratorij za termoenergetiko Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice Pokrivanje svetovnih potreb po energiji premog 27% plin 22% biomasa 10% voda 2% sonce 0,4% veter 0,3% nafta 32% jedrska 6% geoterm.
Διαβάστε περισσότεραUPOR NA PADANJE SONDE V ZRAKU
UPOR NA PADANJE SONDE V ZRAKU 1. Hitrost in opravljena pot sonde pri padanju v zraku Za padanje v zraku je odgovorna sila teže. Poleg sile teže na padajoče telo deluje tudi sila vzgona, ki je enaka teži
Διαβάστε περισσότεραFOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ
FOTOSINTEZA FOTOSINTEZA je proces, pri katerem s pomočjo svetlobne energijje nastajajo v živih celicah organske spojine. 1772 Priestley RASTLINA slab zrak dober zrak Rastlina s pomočjo svetlobe spreminja
Διαβάστε περισσότεραIzločanje zdravilnih učinkovin iz telesa:
Izločanje zdravilnih učinkovin iz telesa: kinetični vidiki Biofarmacija s farmakokinetiko Aleš Mrhar Izločanje učinkovin Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt = k e U očistkom in volumnom, Cl = k e V Hitrost
Διαβάστε περισσότεραvaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov
28. 3. 11 UV- spektrofotometrija Biuretska metoda Absorbanca pri λ=28 nm (A28) UV- spektrofotometrija Biuretska metoda vstopni žarek intenziteta I Lowrijeva metoda Bradfordova metoda Bradfordova metoda
Διαβάστε περισσότεραΝόµοςπεριοδικότητας του Moseley:Η χηµική συµπεριφορά (οι ιδιότητες) των στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού.
Νόµοςπεριοδικότητας του Moseley:Η χηµική συµπεριφορά (οι ιδιότητες) των στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού. Περιοδικός πίνακας: α. Είναι µια ταξινόµηση των στοιχείων κατά αύξοντα
Διαβάστε περισσότεραKEMIJA ZA GIMNAZIJE 1
Nataša Bukovec KEMIJA ZA GIMNAZIJE 1 Zbirka nalog za 1. letnik gimnazij VSEBINA Predgovor 1. VARN DEL V KEMIJSKEM LABRATRIJU 5 Laboratorijski inventar 5 Znaki za nevarnost opozorilne besede stavki o nevarnosti
Διαβάστε περισσότερα0,00275 cm3 = = 0,35 cm = 3,5 mm.
1. Za koliko se bo dvignil alkohol v cevki termometra s premerom 1 mm, če se segreje za 5 stopinj? Prostorninski temperaturni razteznostni koeficient alkohola je 11 10 4 K 1. Volumen alkohola v termometru
Διαβάστε περισσότεραNavadne diferencialne enačbe
Navadne diferencialne enačbe (študijsko gradivo) Matija Cencelj 1. maja 2003 2 Kazalo 1 Uvod 5 1.1 Preprosti primeri......................... 8 2 Diferencialne enačbe prvega reda 11 2.1 Ločljivi spremenljivki.......................
Διαβάστε περισσότεραΑΡΙΘΜΟΣ ΟΞΕΙΔΩΣΗΣ - ΓΡΑΦΗ ΧΗΜΙΚΩΝ ΤΥΠΩΝ- ΟΝΟΜΑΤΟΛΟΓΙΑ
ΑΡΙΘΜΟΣ ΟΞΕΙΔΩΣΗΣ - ΓΡΑΦΗ ΧΗΜΙΚΩΝ ΤΥΠΩΝ- ΟΝΟΜΑΤΟΛΟΓΙΑ Τι είναι ο αριθμός οξείδωσης Αριθμό οξείδωσης ενός ιόντος σε μια ετεροπολική ένωση ονομάζουμε το πραγματικό φορτίο του ιόντος. Αριθμό οξείδωσης ενός
Διαβάστε περισσότερα