1.2.5 Lastnosti merilnih naprav v informacijskem prostoru

Μέγεθος: px

Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "1.2.5 Lastnosti merilnih naprav v informacijskem prostoru"

Πήγασος Ζηνόβιος Πρωτονοτάριος
6 χρόνια πριν
Προβολές:

1 ..5 Lasnosi merilnih naprav v informacijskem prosoru Merilno napravo lahko obravnavamo udi ko komunikacijski kanal: informacijski vir: merilni objek z merjeno veličino monje z naslovljenec: merilec, nadzorni sisem, id. informacijski vir kanal y naslovljenec Slika.3 Prenos signala (monje se kažejo v merilnem pogrešku) Določeni vrednosi oddanega signala pripada območje vrednosi sprejeega signala. M - 87

2 Razlikujemo m neodvisnih sopenj - ampliudnih sopenj: ma min m + E ma min - območje merilnih vrednosi, ± E - merilni pogrešek. Je konsanen, če ni odvisen od vrednosi merjene veličine. E min i E i + i Slika.3 Ševilo ampliudnih sopenj E ma Kadar je E odvisen od vrednosi merjene veličine, zapišemo: ma d m + E min ( ) M - 88

3 m + ma d E ( ) min Pimer digialni mer. ins.: E ± ( a + b) m + ma d ama + ln + min + b ( a + b) a a b min enica izraža dejsvo, da je ševilo sopenj za eno večje od inervalov (začeek šeja). Množina informacije: S lbm - dvojiški logariem od m v enoi bi. Odvisna od sopnje zmanjšanja inervala nedoločenosi okoli prave vrednosi! Bolj ko zmanjšamo inerval ma min E, več informacije dobimo. M - 89

4 Hiros prenašanja sporočil je omejena. S Informacijski preok: I M M M - čas ene merive: pri analognem odzivu: pri digialnem posopku: lbm ( f ) ( f ) a I izrazimo z mejno frekvenco: I f lbm m m - odzivni čas M M s a - vzorčni čas, m s M - 90

5 Kapaciea merilnega kanala informacijska karakerisika merilne naprave: Sma C k lbmma fmlbmma M M Maksimalno ševilo ampliudnih sopenj na merilnem območju: D mma +, D ma - merilno območje ( min 0) E če je pogrešek linearno odvisen od izmerjene vrednosi: ad m ma + ln + a b Informacijski preok ne more bii večji ko kapaciea kanala: I C k M - 9

6 Zgled - volmeer: merilno območje: ( )V, pogrešek: E U ± ( 0,007% U + 4dig), ločljivos: 00 V, hiros merjenja: 3,7 merive na sekundo. ševilo ampliudnih sopenj: D ma ln a m + + a b V + ln V največja množina informacije: S ma lbm ma lb309 3,7 bi Sma 3,7 bi kapaciea kanala: C k 50,6 bi s s 3,7 M M - 9

7 .3 Osnovni parameri časovno spremenljivih veličin Veličine, ki jih merimo, se v splošnem spreminjajo - dinamične veličine Če se veličine s časom zelo počasi spreminjajo, jih imenujemo kvazisaične. Delimo jih še na o, ali lahko maemaično opišemo renune vrednosi veličin ali ne: deerminisične, nedeerminisične naključne (sohasične). M - 93

8 Kadar se pomembni parameri dinamičnih veličin (arime. srednja vrednos, efekivna vrednos, in.) s časom spreminjajo, ločimo signale na: sacionarne, nesacionarne. Slika.33 Nekaere vrse signalov M - 94

9 .3. Periodične veličine in najbolj uporabljeni parameri v časovnem prosoru Pulzirajoča veličina je sesavljena iz enosmerne in izmenične komponene: Slika.34 Pulzirajoča veličina M - 95

10 Maksimalno vrednos označujemo z ) ali m, Minimalno vrednos označujemo z ( ali min, Enosmerno komponeno označujemo z 0, Izmenično komp. pa z a Arimeična srednja vrednos povprečna vrednos je d, 0 ker je povprečna vrednos a a a d enaka enosmerni komponeni: ( ) 0 nič: ( ) 0 0 M - 96

11 Efekivna vrednos pulzirajoče veličine: ( ) če upoševamo ( ) ( ) 0 + a, dobimo: 0 + a 0 d 0 izmenične komponene. kjer je a a ( ) d efekivna vrednos M - 97

12 Če pulzirajoča veličina ne spreminja predznaka, jo imenujemo valovia veličina. Kadar je enosmerna komponena primarnega pomena, podamo valovios na ri načine: a pulzacijski fakor: p, e emenska valovios: q, 0 a efekivna valovios: r najbolj pogoso uporabljen fakor. 0 M - 98

13 .3. Izmenična veličina kadar periodična veličina nima enosmerne komponene. Sesavljena je iz: osnovne komponene in harmonskih komponen (npr.: 3, 5). Slika.35 Izmenična veličina M - 99

14 maksimalne vrednosi: m, m3, m5; minimalne vrednosi: min, min 3, min5; emenska vrednos največja maksimalna v.: mm ali ) ; M - 00

15 dolinska vrednos najmanjša minimalna v.: v ali ( ; emensko-dolinska vrednos ( pp..peak-o-peak): e ali ˆ; M - 0

16 delež osnovne komponene: f - kolikšna je efekivna vrednos osnovne komponene v primerjavi s celono efekivno vrednosjo. Harmonsko popačenje (harmonski fakor, fakor disorzije, fakor popačenja, klirr fakor, HD- oal harmonic disorion): h IEC h kolikšna je efekivna vrednos (vseh) harmonskih komponen v primerjavi z osnovno. h DIN - primerjava s celono efekivno vred. M - 0

17 emenski fakor: mm C pomemben parameer za insrumene z usmerniki, ki se odzivajo na emenske vrednosi. Večina enosmernih insrumenov s polprevodniškim usmernikom se odziva na usmerjeno vrednos: r ( ) d 0 Oblikovni fakor nam poda razmerje efekivne in usmerjene vrednosi: F (ins. z usmerniki, ločiev izgub,..) r M - 03

18 ekoča povprečna vrednos je odvisna od širine opazovanja u d in položaja v periodi: ( ) ( ) - Slika.36 ekoča povprečna vrednos M - 04

19 Osnovna oblika izmenične veličine je sinusne oblike: ) sin ω + ϕ, ω π f π - krožna frekvenca ( ) Slika.37 Sinusna veličina M - 05

20 M - 06 Usmerjena vrednos sinusne veličine: ( ) ( ) ( ) + 0 r d d d ker sa oba dela enaka, zapišemo: ( ) ( ) + r d sin d ω ϕ ω ω ) kar da: ) π r

21 M - 07 Efekivna vrednos sinusne veličine: ( ) ( ) ( ) + + d sin d d ω ϕ ω ω ) kar da: ) Oblikovni fakor sinusne veličine:, π π r 0 F ) ) emenski fakor sinusne veličine:,44 0 C ) ) )

22 .3.3 Neperiodične veličine se ne obnavljajo idenično v enakih časovnih inervalih, opis prehodnih pojavov. Dušeno nihanje ko odziv na impulz. Slika.38 Neperiodična veličina M - 08

23 Parameri napeosnih impulzov: izhiščna paramera: osnovni ali spodnji nivo ( u base, 0 %), zgornji nivo ( u op, 00 %), prevladujoči vrednosi v hisogramu Slika.39 Nekaeri parameri napeosnega impulza M - 09

24 Če ni prevladujočih vrednosi, je u u. u base umin in op m Z obema izhodiščnima nivojema 0 % in 00 % sa določena udi nivoja 0 % in 90 % za določiev dvižnega časa r in upadnega časa f. M - 0

25 Ugoovimo lahko udi nivo % 50, ki določa širino impulza w. Pri ponavljajočih pulzih je o nivo za merjenje in določanje periode, frekvence in relaivne širine impulza. M -

26 Dvižni rob je popoln: če prečka v poziivni smeri 0 % nivo, 50 % nivo lahko udi večkra (v poziivni in negaivni smeri), in 90 % nivo, ne da bi dodano prečkal 0 % nivo. Upadni rob definiran podobno ko dvižni rob le v negaivni smeri ( 90 % 50 % 0 %). M -

Σχετικά έγγραφα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja