Povezave do turističnih podatkov in raziskav - Viri in literatura prosojnica 4 od 46 Primer raziskave - SURS Turistična potovanja domačega prebivalstv
|
|
- Ἀρτεμίσιος Παπανικολάου
- 5 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 RAZISKOVANJE TURIZMA Saša a Planinc (sasa.planinc@turistica.si) Univerza na Primorskem Turistica - Fakulteta za turistične študije Portorož prosojnica od 46 Z doseženim znanjem se boste trudili v lastnih raziskavah odgovoriti na številna vprašanja Od kod prihaja največ gostov? Kakšna je povprečna zasedenost hotela? Kakšne so razlike v ocenah potovalnih storitev s strani naših gostov? Ali je količina prodanega sladoleda povezana s temperaturami zraka? Kako je prodaja aranžmajev odvisna od cene izdelkov? Ali obstajajo razlike v številu turistov glede na njihovo nacionalnost in kategorijo hotela? Kako se povprečna doba bivanja v našem hotelu spreminja skozi čas? Ali obstajajo razlike v turistični potrošnji žensk in moških? prosojnica 2 od 46 Podobno se sprašujejo tudi raziskovalci turizma, ki delujejo v okviru vrste organizacij Statistični urad Republike Slovenije (SURS) Slovenska turistična organizacija (STO) Statistični urad EU (EUROSTAT) United Nations World Tourism Organization (UNWTO) številni inštituti številne fakultete... Mnogi od teh so dolžni spremljati turistično statistiko in objavljati podatke. Primerno izhodišče do njihovih raziskav je spletno mesto: (menu Viri in literatura) prosojnica 3 od 46
2 Povezave do turističnih podatkov in raziskav - Viri in literatura prosojnica 4 od 46 Primer raziskave - SURS Turistična potovanja domačega prebivalstva, prosojnica 5 od 46 Primer raziskave - SURS Navtični turizem, prosojnica 6 od 46 2
3 Primer raziskave - STO Slovenski turizem v številkah, hments_/2009/slo._t urizem_v_stevilkah_8006.pdf prosojnica 7 od 46 Primer raziskave - STO Analiza uspešnosti turističnega gospodarstva (hotelskega sektorja) v Sloveniji, hments_/2006/porocilo-hotelska_analiza05_3762.pdf prosojnica 8 od 46 Primer raziskave - STO Tržni profil prebivalcev in turistov Italije, hments_/2008/microsoft_word_-_profil_italija_7272.pdf prosojnica 9 od 46 3
4 Primer raziskave - STO Potovalne namere Slovencev - zimska sezona, 2009/200 hments_/2009/porooäilo_za_objavo_na_splet u_9038.pdf.pdf prosojnica 0 od 46 Primer raziskave - STO Vpliv ekoloških elementov na povpraševanje po wellneških storitvah, hments_/2008/wellness_popr_624.pdf prosojnica od 46 Primer raziskave - STO Raziskava med obiskovalci turističnih znamenitosti, hments_/2006/porocilo_znamenitosti_05_-final_39.pdf prosojnica 2 od 46 4
5 Primer raziskave - STO Raziskave med tujimi turisti v slovenskih gastronomskih obratih, hments_/2007/gostilne_report_07_final2_web_575.pdf prosojnica 3 od 46 Primer raziskave - STO Indeks turističnega zaupanja 3, hments_/2009/itz-objava_na_s pletu_8806.pdf.pdf prosojnica 4 od 46 Primer raziskave - STO Analiza turistične ponudbe za produkt kultura in mesta, hments_/2008/analiza_t uristiiäne_ponudbe_za_produkt_m esta_in_ kulture_5955.pdf prosojnica 5 od 46 5
6 Faze raziskovanja. Opredelitev problema, raziskovalna vprašanja, hipoteze, teoretična izhodišča 2. Izdelava raziskovalnega načrta (populacija, vzorčenje, tip merskega instrumenta, metode zbiranja podatkov,...) 3. Design merskega instrumenta (ankete), določitev vprašanj (spremenljivk) in odgovorov (odprti, zaprti,...), šifriranje spremenljivk in odgovorov Vprašanja morajo biti: kratka in konkretna (tudi celotna anketa naj bo kratka in jedrnata), enostavna in nedvoumna, enorazsežna, nepristranska, ne preveč neprijetna,... na začetku preprosta, splošna, zanimiva oz. privlačna, na koncu pa ključna, lahko nekoliko manj prijetna, občutljiva, osebna (demografska in socioekonomska) združena v vsebinske sklope in smiselno razvrščena 4. Zbiranje podatkov (izvedba ankete - najprej tudi poskusno) prosojnica 6 od 46 Faze raziskovanja 5. Priprava tabele za vnos podatkov (barvanje stolpcev, zamrznitev podoken, definiranje vrste spremenljivke, opredelitev veljavnih vrednosti, priprava vmesnika za vnos podatkov,...) 6. Vnos podatkov v tabelo ali bazo podatkov 7. Editiranje podatkov (lahko tudi imputiranje, uteževanje,...) 8. Obdelava oz. analiza podatkov (opisna in sklepna statistika) 9. Interpretacija oz. razlaga rezultatov 0. Predstavitev rezultatov raziskave. Diseminacija podatkov (internet, tiskane publikacije) 2. Hranjenje in arhiviranje podatkov/rezultatov prosojnica 7 od 46 IMRAD - znanstveno pisanje IMRAD (Introduction, Methods, Results And Discussion) predstavlja standard za strukturo znanstvenih člankov Introduction - kaj je namen raziskave, kdaj in kje je bila izvedena raziskava,... Methods & Materials - kako je bila raziskava izvedena, kateri materiali in metode so bili uporabljeni,... Results - kaj se je v raziskavi ugotovilo, prikaz bistvenih izsledkov Discussion - kaj naj bi pomenili rezultati in zakaj so pomembni, kaj sledi, kako se rezultati skladajo z ostalimi izsledki raziskovalcev,... prosojnica 8 od 46 6
7 Struktura seminarskih nalog in zaključnih projektov z vidika metodologije Uvod Teoretični del Analitični del Perspektivni del Zaključek Viri in literatura Priloge Metodologija (kaj, kako) Deskripcija (opis vzorca) Analiza in rezultati (hipoteze in ugotovitve) Interpretacija in ugotovitve prosojnica 9 od 46 Vrste vzorčenja Slučajno vzorčenje (naključno, verjetnostno) - vsaka enota ima enako verjetnost za zajem v vzorec Enostavno slučajno vzorčenje - z žrebanjem (s ponavljanjem ali brez ponavljanja) Sistematično vzorčenje - določimo seme, nato pa izbiramo vsako n-to enoto Stratificirano vzorčenje (slojevito) - enostavno slučajno ali sistematično vendar po slojih - kategorijah glede na lastnosti enot (proporcionalno ali disproporcionalno) Vzorčenje z verjetnostjo proporcionalno velikosti, Vzorčenje z razvrščanjem v skupine, Večstopenjsko vzorčenje,... Neslučajno vzorčenje (nenaključno, neverjetnostno) - enote nimajo enake verjetnosti za zajem v vzorec Priložnostno vzorčenje - najbolj dostopne enote Namensko vzorčenje - tipični predstavniki populacije Kvotno vzorčenje - po postopku stratificiranega, le da znotraj slojev izbiramo na način priložnostnega Več na: prosojnica 20 od 46 Vrste analize (navedene delitve se med seboj prepletajo) Kvalitativna / kvantitativna analiza Univariatna / bivariatna / multivariatna analiza Parametrični / neparametrični testi Deskriptivna (opisna) / sklepna (inferenčna) statistika Kvalitativna analiza - razumevanje človeškega vedenja in razlogov zanj, odgovarja tudi na zakaj in kako (ne le kaj, kje in kdaj), manjši in neslučajni oz. namenski vzorci, manj formalno, preverjanje veljavnosti vsebine, ključna vloga raziskovalca, intervjuji, opazovanje, fokusne skupine, analiza dokumentov,... Kvantitativna analiza - slučajni vzorec, sistematično analitični pristop, kompleksna analiza s kompleksno programsko opremo, matematični modeli, testiranje hipotez, anketiranje, poizkusi,... prosojnica 2 od 46 7
8 Vrste analize (navedene delitve se med seboj prepletajo) Kvalitativna / kvantitativna analiza Univariatna / bivariatna / multivariatna analiza Parametrični / neparametrični testi Deskriptivna (opisna) / sklepna (inferenčna) statistika Univariatna analiza - na eni spremenljivki naenkrat Bivariatna analiza - na dveh spremenljivkah naenkrat Multivariatna analiza - na treh ali več spremenljivkah naenkrat prosojnica 22 od 46 Vrste analize (navedene delitve se med seboj prepletajo) Kvalitativna / kvantitativna analiza Univariatna / bivariatna / multivariatna analiza Parametrični / neparametrični testi Deskriptivna (opisna) / sklepna (inferenčna) statistika Parametrični testi - predpostavljajo določeno porazdelitev, predvsem za številske, pa tudi ordinalne spremenljivke, računanje z dejanskimi številskimi vrednostmi, natančnejše,... Neparametrični testi - ni predpostavke o porazdelitvi, predvsem za nominalne in ordinalne spremenljivke, računanje z rangi, predznaki, znaki, uporabno predvsem kadar ne moremo izvesti parametričnih testov,... prosojnica 23 od 46 Vrste analize (navedene delitve se med seboj prepletajo) Kvalitativna / kvantitativna analiza Univariatna / bivariatna / multivariatna analiza Parametrični / neparametrični testi Deskriptivna (opisna) / sklepna (inferenčna) statistika Deskriptivna (opisna) statistika - osnovna analiza s katero se povzema ali opisuje niz podatkov (številsko, tabelarično ali grafično) in je primerna za opis vzorca (frekvenčna porazdelitev, srednje mere, mere razpršenosti) Sklepna statistika - naprednejša analiza, s pomočjo katere sklepamo iz vzorčnih podatkov na populacijo (preizkušanje domnev, ugotavljanje povezanosti ali odvisnosti) prosojnica 24 od 46 8
9 Primer odločitvenega drevesa za izbiro statistične analize prosojnica 25 od 46 Možnosti analize glede na število spremenljivk ŠTEVILO SPREMENLJIVK Univariatna analiza Bivariatna in multivariatna analiza VRSTE ANALIZE Frekvenčna porazdelitev, srednje vrednosti, mere razpršenosti χ 2 test, korelacija, regresija, časovne vrste prosojnica 26 od 46 Možnosti analize glede na vrsto spremenljivke VRSTA SPREMENLJIVK Frekvenčna porazdelitev Srednje vrednosti Mere razpršenosti χ 2 test Korelacija Regresija Časovne vrste Slamnate, dihotomne (binarne) in nominalne Mo Ordinalne Mo, Me QR Spearman Številske Pearson prosojnica 27 od 46 9
10 Pregled programske opreme za statistično analizo podatkov OpenOffice.org Calc (prostokodna rešitev - tabelarično delo) MS Excel (plačljiv - tabelarično delo) SPSS (plačljiv - tabelarično delo in možnost programiranja) R (prostokodna rešitev - programiranje) SAS STATISTICA Statgraphics S-PLUS SYSTAT prosojnica 28 od 46 OpenOffice.org Calc Velika podobnost z MS Excel-om prosojnica 29 od 46 MS Excel Prednost so že v naprej pripravljene statistične funkcije in orodja za analizo podatkov. prosojnica 30 od 46 0
11 SPSS Možnost podatkovnega pogleda (Data View) ali pogleda spremenljivk (Variable View), možnost kompleksne analize podatkov prosojnica 3 od 46 SPSS Okno za rezultate in okno za sintakso (kodo) prosojnica 32 od 46 R Možnost zelo kompleksne analize podatkov, visoka zmogljivost, zahtevna uporaba (kodiranje oz. programiranje) prosojnica 33 od 46
12 Tabelaričen prikaz podatkov 42 Bolhač Entiteta = vrstica = enota Tone Portorož Tone Tine Cene Jure Meta Atribut = stolpec = spremenljivka Tone Podatek = celica = vrednost spremenljivke za enoto prosojnica 34 od 46 Prikaz analize konkretne ankete z Excelom Primer anketnega vprašalnika: Anketa o spletnih straneh prosojnica 35 od 46 Prikaz analize konkretne ankete z Excelom Šifrant vprašanj in odgovorov prosojnica 36 od 46 2
13 Prikaz analize konkretne ankete z Excelom Baza podatkov prosojnica 37 od 46 Prikaz analize konkretne ankete z Excelom Obdelava podatkov - srednje mere in mere razpršenosti prosojnica 38 od 46 Prikaz analize konkretne ankete z Excelom Obdelava podatkov - frekvenčna porazdelitev nikoli x v celotnem obdobju x na mesec x na 2 tedna x na teden fi fi(%) 0,5 5,0,02,73 29,08 Frekvence večkrat na teden vsakodnevno neodgovorjeno Skupaj ,78,73 2,04 00 nikoli x v celotnem obdobju x na mesec x na 2 tedna x na teden večkrat na teden vsakodnevno neodgovorjeno prosojnica 39 od 46 3
14 Prikaz analize konkretne ankete z Excelom Obdelava podatkov - srednje mere in mere razpršenosti M Me Mo s KV obvestila 5,59 4,00,00 5,57 99,55 o predmetu 3,3 2,00,00 3,37 07,55 urniki 4,72 3,00,00 6,27 32,85 kontakt,94,00,00 2,6,80 skupine 2,5 2,00,00 2,4 96,3 rezultati in prisotnost 7,38 5,50 0,00 8,98 2,68 gradiva za vaje 5,88 5,00 5,00 5,59 95,04 naloge in rešitve 5,84 4,00 0,00 5,57 95,32 druga gradiva (formule) 3,69 2,00,00 3,67 99,37 povezave (viri in literatura) 2,55,00,00 3,03 8,52 prosojnica 40 od 46 Prikaz analize konkretne ankete z Excelom Obdelava podatkov - modus Najpogostejši dnevi ponedeljek sreda petek Najpogostejše kombinacije Prva alin eja Ponedeljek 0:00 Druga alineja Petek 20:00 Tretja alineja (več modu sov) Sreda :00 Petek 0:00 Najpogostejše ure 20:00 20:00 9:00 Nedelja 3:00 Nedelja 4:00 Nedelja 9:00 Nedelja 20:00 Skupno n ajpogostejša kombin acija Petek 20:00 prosojnica 4 od 46 Prikaz analize konkretne ankete z Excelom Obdelava podatkov - korelacijska matrika V_2a V_2b V_2c V_2d V_2e V_2f V_2g V_2h V_2i V_2j V_2a 0,49 0,43 0,40 0,34 0,7 0,35 0,8 0,42 V_2b 0,49 0,39 0,48 0,46 0,03 0,35 0,25 0,44 0,37 V_2c 0,43 0,39 0,37 0,3 0,44 0,33 0,32 0,38 V_2d 0,40 0,48 0,37 0,45 0,03 0,08 0,04 0,43 0,76 V_2e 0,34 0,46 0,3 0,45 0,36 0,5 0,45 0,37 0,32 V_2f 0,7 0,03 0,03 0,36 0,7 0,69 0,22 V_2g 0,35 0,35 0,44 0,08 0,5 0,7 0,84 0,39 V_2h 0,8 0,25 0,33 0,04 0,45 0,69 0,84 0,44 V_2i 0,44 0,32 0,43 0,37 0,39 0,44 0,69 V_2j 0,42 0,37 0,38 0,76 0,32 0,22 0,69 prosojnica 42 od 46 4
15 Prikaz analize konkretne ankete z Excelom Obdelava podatkov - regresija Med spremenljivkama V_2f in V_2h y = 0,6504x +, r xy = 0,689 prosojnica 43 od 46 Prikaz analize konkretne ankete z Excelom Obdelava podatkov - χ 2 test V_3f - pregled rezultatov in prisotnosti V_3g - pregled gradiv za vaje V_3h - pregled nalog in rešitev preverjanj f o IP IL IR V_3f V_3g V_3h f t IP IL IR V_3f 25,39 35,94 3,67 V_3g 8,96 26,83 0,2 V_3h 20,65 29,23,2 H 0 : ni razlik v pregledovanju nekaterih vsebin spletne strani po lokacijah izr. študija prosojnica 44 od 46 Prikaz analize konkretne ankete z Excelom Obdelava podatkov - χ 2 test f o f t 25,39 35,94 3,67 8,96 26,83 0,2 20,65 29,23,2 χ2 = (f o - f t ) 2 f t 0,08 0,03 0,0 0,49 0,30 0,00 0,3 0, 0,00,5 df = 4 p% = 0,05 oz. 5% Funkcija CHITEST v Excelu izračuna točno signifikanco in ne prikaže vrednosti testne statistike Kritična oz. mejna vrednost - χ 2 (p%=0,05) = 9,488 χ 2 (p%=0,05) > χ 2 H 0 sprejmemo, torej ni statistično značilnih razlik v pregledovanju nekaterih vsebin spletne strani po lokacijah izrednega študija prosojnica 45 od 46 5
16 Hvala za pozornost! Vabljeni k diskusiji... prosojnica 46 od 46 6
NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Multivariatna analiza variance
(MANOVA) MANOVA je multivariatna metoda za proučevanje odvisnosti med več odvisnimi (številskimi) in več neodvisnimi (opisnimi) spremenljivkami. (MANOVA) MANOVA je multivariatna metoda za proučevanje odvisnosti
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo
Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki
Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Osnove sklepne statistike
Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo Osnove sklepne statistike doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo e-pošta: mitja.kos@ffa.uni-lj.si Intervalna ocena oz. interval zaupanja
Tretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Osnove statistike. Drago Bokal Oddelek za matematiko in računalništvo Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerza v Mariboru. 1.
Oddelek za matematiko in računalništvo Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerza v Mariboru 1. marec 2010 Obvestila. http://um.fnm.uni-mb.si/ Prosojnice se lahko spremenijo v tednu po predavanjih.
KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
KVANTITATIVNE METODE RAZISKOVANJA. Izr. prof. dr. Polona Selič, univ. dipl.psih.
KVANTITATIVNE METODE RAZISKOVANJA Izr. prof. dr. Polona Selič, univ. dipl.psih. ZNANSTVENO VS. NEZNANSTVENO SPOZNAVANJE ZNANSTVENO PROUČEVANJE sistematično NEZNANSTVENO PROUČEVANJE nesistematično kritično
KVANTITATIVNE METODE RAZISKOVANJA. izr. prof. dr. Polona Selič, univ. dipl. psih
KVANTITATIVNE METODE RAZISKOVANJA izr. prof. dr. Polona Selič, univ. dipl. psih. 04. 03. 2016 ZNANSTVENO in NEZNANSTVENO SPOZNAVANJE ZNANSTVENO PROUČEVANJE sistematično kritično posploševanje na veliko
*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Nekateri primeri sklopov izpitnih vprašanj pri predmetu Naključni pojavi
Nekateri primeri sklopov izpitnih vprašanj pri predmetu Naključni pojavi 1. Izpeljite Binomsko porazdelitev in pokažite kako pridemo iz nje do Poissonove porazdelitve? 2. Kako opišemo naključne lastnosti
Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
The Thermal Comfort Properties of Reusable and Disposable Surgical Gown Fabrics Original Scientific Paper
24 The Thermal Comfort Properties of Surgical Gown Fabrics 1 1 2 1 2 Termofiziološke lastnosti udobnosti kirurških oblačil za enkratno in večkratno uporabo december 2008 marec 2009 Izvleček Kirurška oblačila
Regresija in korelacija
Regresija in korelacija - Kvantitativne metode v geografiji in uvod v GIS - dr. Gregor Kovačič, doc. Odvisnost in povezanost Opazujemo primere, ko na vsaki enoti gledamo dve številski spremenljivki hkrati
Postavitev hipotez NUJNO! Milena Kova. 10. januar 2013
Postavitev hipotez NUJNO! Milena Kova 10. januar 2013 Osnove biometrije 2012/13 1 Postavitev in preizku²anje hipotez Hipoteze zastavimo najprej ob na rtovanju preizkusa Ob obdelavi jih morda malo popravimo
numeričkih deskriptivnih mera.
DESKRIPTIVNA STATISTIKA Numeričku seriju podataka opisujemo pomoću Numeričku seriju podataka opisujemo pomoću numeričkih deskriptivnih mera. Pokazatelji centralne tendencije Aritmetička sredina, Medijana,
SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
NEPARAMETRIČNI TESTI Doc.dr. Tadeja Kraner Šumenjak
NEPARAMETRIČNI TESTI 5.3.011 Doc.dr. Tadeja Kraner Šumenjak Slabosti parametričnih preizkusov: -stroge predpostavke (predpostavka o normalni porazdelitvi) -veliko računanja -težave, če spremenljivke niso
Kotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
OSNOVE STATISTIKE. FKKT-kemijski tehnologi 1.letnik Miran Černe
OSNOVE STATISTIKE FKKT-kemijski tehnologi 1.letnik 2010 Miran Černe Statistika je način, kako iz množice podatkov izluščiti ustrezne informacije. Izraz izhaja iz latinskih besed STATUS = stanje STATO =
Osnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
8.4 χ 2 -preizkus Preizkušanje hipoteze enake verjetnosti
8.4 χ 2 -preizkus V pedagoških raziskavah imamo veliko pogosteje opravka z opisnimi spremenljivkami kot pa s številskimi spremenljivkami. Do sedaj opisani preizkusi o aritmetičnih sredinah, o standardnih
1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
Osnove matematične analize 2016/17
Osnove matematične analize 216/17 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Kaj je funkcija? Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja
DISKRIMINANTNA ANALIZA
DISKRIMINANTNA ANALIZA Z diskriminantno analizo poiščemo tako linearno kombinacijo merjenih spremenljivk, da bo maksimalno ločila vnaprej določene skupine in da bo napaka pri uvrščanju enot v skupine najmanjša.
1. OSNOVNI POJMI STATISTIKA. Definicija 1: Statistika je veda, ki se ukvarja s proučevanjem množičnih pojavov v določenem prostoru in času.
1. OSNOVNI POJMI STATISTIKA Simona PUSTAVRH, ŠC Novo mesto Definicija 1: Statistika je veda, ki se ukvarja s proučevanjem množičnih pojavov v določenem prostoru in času. Množičen pojav: ocenjevanje dijakov
STATISTIKA. UP FAMNIT, Biopsihologija. Martin Raič. Zapiski s predavanj
STATISTIKA UP FAMNIT, Biopsihologija Zapiski s predavanj Martin Raič Datum zadnje spremembe: 4 junij 2018 Kazalo 1 Uvod 7 11 Formalizacijapodatkov 9 12 Merskelestvice 11 13 Nekajvečovzorčenju 13 14 Nekajvečostatističnemsklepanju
S programom SPSS se, glede na število ur, ne bomo ukvarjali. Na izpitu so zastavljena neka vprašanja, zraven pa dobimo računalniški izpis izračunov. T
2. predavanje RVM Kvantitativne metode Borut Kodrič, Koper 21.5.2010 Ključ za dostop do e-učilnice: RMD2009 Tekom srečanj bodo zadeve osvežene v smislu, da bodo okleščene. Morda bo dodan še kak rešen primer.
POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004
Oddelek za konstrkcije Laboratorij za konstrkcije Ljbljana, 12.11.2012 POROČILO št.: P 1100/12 680 01 Presks jeklenih profilov za spščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Naročnik: STEEL
REˇSITVE. Naloga a. b. c. d Skupaj. FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost 2. kolokvij 23.
Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost. kolokvij 3. januar 08 Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja. Nalog je 6,
1.3 Vsota diskretnih slučajnih spremenljivk
.3 Vsota diskretnih slučajnih spremenljivk Naj bosta X in Y neodvisni Bernoullijevo porazdeljeni spremenljivki, B(p). Kako je porazdeljena njuna vsota? Označimo Z = X + Y. Verjetnost, da je P (Z = z) za
Cilji vaje. Osnovni pojmi. Načini grafičnega prikaza podatkov: Načini numeričnega prikaza podatkov: 2. vaja: OPISNA STATISTIKA OB UPORABI MS EXCEL
. vaja: OPISA STATISTIKA OB UPORABI MS EXCEL asist. ejc Horvat, mag. farm. Cilji vaje ačini grafičnega prikaza podatkov: prikaz s stolpci, krogi, trakovi,.. histogram, stolpčni diagram, kvantilni diagram
Splošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov
Statistika 2 z računalniško analizo podatkov. Statistično sklepanje
Statistika 2 z računalniško analizo podatkov Statistično sklepanje 1 Multipla regresija Statistično sklepanje o regresijskih koeficientih Multipla regresija Vključevanje nominalnih in ordinalnih spremenljivk
1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.
1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y
K U P M Metka Jemec. Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta
U K 20 P K U P M 2 0 1 2 ROZETA 12 M Metka Jemec Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta 2 0 1 2 Kaj je rozeta? Rozeta je oblika vzorca, narejena v obliki simetrične
STATISTIKA. UP FAMNIT, Biopsihologija. Martin Raič. Zapiski s predavanj
STATISTIKA UP FAMNIT, Biopsihologija Zapiski s predavanj Martin Raič NEPOPOLNA PUBLIKACIJA Datum zadnje spremembe: 16 maj 2016 Kazalo 1 Uvod 5 11 Formalizacijapodatkov 7 12 Merskelestvice 9 13 Nekajvečovzorčenju
Funkcije več spremenljivk
DODATEK C Funkcije več spremenljivk C.1. Osnovni pojmi Funkcija n spremenljivk je predpis: f : D f R, (x 1, x 2,..., x n ) u = f (x 1, x 2,..., x n ) kjer D f R n imenujemo definicijsko območje funkcije
PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,
PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI Sama definicija parcijalnog ivoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je, naravno, naučiti onako kako vaš profesor ahteva. Mi ćemo probati
3 Populacija i uzorak
3 Populacija i uzorak 1 3.1 Slučajni uzorak X varijabla/stat. obilježje koje izučavamo Cilj statističke analize na osnovi uzorka izvesti odredene zaključke o (populacijskoj) razdiobi od X 2 Primjer 3.1.
Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1
Funkcije več realnih spremenljivk Osnovne definicije Limita in zveznost funkcije več spremenljivk Parcialni odvodi funkcije več spremenljivk Gradient in odvod funkcije več spremenljivk v dani smeri Parcialni
- Geodetske točke in geodetske mreže
- Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano
p 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Kotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka
UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET Goran Stančić SIGNALI I SISTEMI Zbirka zadataka NIŠ, 014. Sadržaj 1 Konvolucija Literatura 11 Indeks pojmova 11 3 4 Sadržaj 1 Konvolucija Zadatak 1. Odrediti konvoluciju
Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom
VSŠ Velenje ELEKTRIČNE MERITVE Laboratorijske vaje Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom Vaja št.2 M. D. Skupina A PREGLEDAL:. OCENA:.. Velenje, 22.12.2006 1. Besedilo naloge
6. Preverjanje predpostavk klasičnega regresijskega modela
6. Preverjanje predpostavk klasičnega regresijskega modela doc. dr. Miroslav Verbič miroslav.verbic@ef.uni-lj.si www.miroslav-verbic.si Ljubljana, februar 2014 Motivacija 1/93 Preverjanje predpostavke
Numerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f
IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f 2. Nule i znak funkcije; presek sa y-osom IspitivaƬe
IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev
IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE Uno gradivo zbornik seminarjev študentov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru 4. letnik 2008/2009 Uredniki: Alenka Bizjak, Viktorija Janar, Maša Krajnc, Jasmina Rehar, Mateja
Matematično modeliranje. Simpleksna metoda.
Simpleksna metoda. Drago Bokal, Tanja Gologranc Oddelek za matematiko in računalništvo Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerza v Mariboru Kanonična oblika linearnega programa. min c T x p. p.
Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
IZVODI ZADACI (I deo)
IZVODI ZADACI (I deo) Najpre da se podsetimo tablice i osnovnih pravila:. C`=0. `=. ( )`= 4. ( n )`=n n-. (a )`=a lna 6. (e )`=e 7. (log a )`= 8. (ln)`= ` ln a (>0) 9. = ( 0) 0. `= (>0) (ovde je >0 i a
Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija
Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija Za skiciranje grafika funkcije potrebno je ispitati svako od sledećih svojstava: Oblast definisanosti: D f = { R f R}. Parnost, neparnost, periodičnost. 3
SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Praktična Matematika-VSŠ(BO) Komuniciranje v matematiki SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x) Avtorica: Špela Marinčič Ljubljana, maj 2011 KAZALO: 1.Uvod...1 2.
Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik
Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva
1. OSNOVNI POJMI STATISTIKA. Definicija 2: Statistika je veda, ki se ukvarja s proučevanjem množičnih pojavov v določenem prostoru in času.
1 OSNOVNI POJMI STATISTIKA Definicija 1: Statistika je veda, ki se ukvarja s proučevanjem množičnih pojavov v določenem prostoru in času Množičen pojav: ocenjevanje dijakov merjenje višin dijakov branje knjig
Metoda glavnih komponent
Metoda glavnih komponent Metoda glavnih kompnent je ena najpogosteje uporabljenih multivariatnih metod. Osnoval jo je Karl Pearson (1901). Največ zaslug za nadaljni razvoj pa ima Hotelling (1933). Osnovna
Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1
Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije
Ekonometrija 1. Dvanajste vaje: Odsotnost koreliranosti slučajne spremenljivke in avtokorelacija.
Ekonometrija 1 Dvanajste vaje: Odsotnost koreliranosti slučajne spremenljivke in avtokorelacija. Na dvanajstih vajah bomo nadaljevali z obravnavo in preverjanjem predpostavke o odsotnosti avtokorelacije
VAJE IZ OSNOV VERJETNOSTI IN STATISTIKE. Martin Raič
VAJE IZ OSNOV VERJETNOSTI IN STATISTIKE Martin Raič Datum zadnje spremembe: 3. januar 2016 Kazalo 1. Osnove kombinatorike 3 2. Elementarna verjetnost 4 3. Pogojna verjetnost 6 4. Diskretne slučajne spremenljivke
Zavrxni ispit iz Matematiqke analize 1
Građevinski fakultet Univerziteta u Beogradu 3.2.2016. Zavrxni ispit iz Matematiqke analize 1 Prezime i ime: Broj indeksa: 1. Definisati Koxijev niz. Dati primer niza koji nije Koxijev. 2. Dat je red n=1
Maja Pohar Perme. Verjetnost in statistika z nalogami
Maja Pohar Perme Verjetnost in statistika z nalogami Ljubljana, 2014 Skripte Ekonomske fakultete Maja Pohar Perme Verjetnost in statistika z nalogami Založila : Šifra: Recenzenta: Objavljeno na spletni
3.1 Granična vrednost funkcije u tački
3 Granična vrednost i neprekidnost funkcija 2 3 Granična vrednost i neprekidnost funkcija 3. Granična vrednost funkcije u tački Neka je funkcija f(x) definisana u tačkama x za koje je 0 < x x 0 < r, ili
MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje
Namen vaje Spoznavanje osnovnih fiber-optičnih in optomehanskih komponent Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega senzorja z optičnimi vlakni, Delo z merilnimi instrumenti (signal-generator,
Kanonična oblika linearnega programa. Simpleksna metoda. Bazne rešitve kanoničnega linearnega programa.
Kanonična oblika linearnega programa.. Drago Bokal, Tanja Gologranc Oddelek za matematiko in računalništvo Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerza v Mariboru min c T x p. p. Ax = b x 0 Kako dobimo
Reševanje sistema linearnih
Poglavje III Reševanje sistema linearnih enačb V tem kratkem poglavju bomo obravnavali zelo uporabno in zato pomembno temo linearne algebre eševanje sistemov linearnih enačb. Spoznali bomo Gaussovo (natančneje
Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo
IZVODI ZADACI ( IV deo) LOGARITAMSKI IZVOD Logariamskim izvodom funkcije f(), gde je >0 i, nazivamo izvod logarima e funkcije, o jes: (ln ) f ( ) f ( ) Primer. Nadji izvod funkcije Najpre ćemo logarimovai
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22 junij 212 Ime in priimek: Vpisna št: Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Veljale bodo samo rešitve na papirju, kjer
VPLIVI SPREMINJANJA CEN POGONSKIH GORIV NA DOLOČENE SPREMENLJIVKE
VPLIVI SPREMINJANJA CEN POGONSKIH GORIV NA DOLOČENE SPREMENLJIVKE MAJA TAVČAR MPRESTOR@GMAIL.COM POVZETEK Skozi celotno statistično analizo sem ugotovila, da na prodajo avtomobilov v Sloveniji vplivajo
Apsolutno neprekidne raspodele Raspodele apsolutno neprekidnih sluqajnih promenljivih nazivaju se apsolutno neprekidnim raspodelama.
Apsolutno neprekidne raspodele Raspodele apsolutno neprekidnih sluqajnih promenljivih nazivaju se apsolutno neprekidnim raspodelama. a b Verovatno a da sluqajna promenljiva X uzima vrednost iz intervala
Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju
RAČUN OSTATAKA 1 1 Prsten celih brojeva Z := N + {} N + = {, 3, 2, 1,, 1, 2, 3,...} Osnovni primer. (Z, +,,,, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: sabiranje (S1) asocijativnost x + (y + z) = (x + y)
V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.
Poglavje IV Determinanta matrike V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant 1 Definicija Preden definiramo determinanto,
CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
Termovizijski sistemi MS1TS
Termovizijski sistemi MS1TS Vežbe 02 primer 1 MATLAB funkcija conv. f x = rect x rect x 2 ( ) ( ) ( ) y=conv(rectangle_function(x),rectangle_function(x-2)); figure,subplot(3,1,1),plot(x,rectangle_function(x)),xlabel('\itx'),ylabel('rect({\itx})');
INTELIGENTNO UPRAVLJANJE
INTELIGENTNO UPRAVLJANJE Fuzzy sistemi zaključivanja Vanr.prof. Dr. Lejla Banjanović-Mehmedović Mehmedović 1 Osnovni elementi fuzzy sistema zaključivanja Fazifikacija Baza znanja Baze podataka Baze pravila
3. STATISTIKE Z DVEMA SPREMENLJIVKAMA
3. STATISTIKE Z DVEMA SPREMENLJIVKAMA Bivariatne metodo obravnavajo dve spremenljivki hkrati, zato so podatki zapisani: x 1 y 1 x 2 y 2 : : x n y n 3.1. KORELACIJSKI KOEFICIENT Mera stopnje linearne povezanosti
Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.