Uvod v mikrobiologijo
|
|
- Θυία Βιτάλης
- 7 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 Uvod v mikrobiologijo Predmet: Mikrobiologija Predavanja: 10 ur Seminarske vaje: 10 ur Laboratorijske vaje: 10 ur Študijske obveznosti: izpit Učitelj: Prof. dr. David Stopar david.stopar@bf.uni-lj.si tel: int. 216
2 Antony van Leeuwenhoek ( ) Trgovec, degustator, uradnik, mecen slikarja Jana Vermeera, izdelovalec leč, mikroskopov. Naredi do 200 kratne povečave in prvi opiše bakterije, protozoje, alge, foraminifere, nematode. Od leta 1673 se je 50 let dopisoval z britansko kraljevo akademijo, kjer je objavil večino svojih del. Po Evropi je sprožil neznansko zanimaje za mikrobiologijo.
3 Spontan nastanek življenja Stari grki: boginja Gea ustvari človeka iz neživih objektov. Aristotel: živali nastanejo iz zemlje, rastlin ali drugih nesorodnih živali. Virgil: pripravi recept za spontan nastanek čebel Srednji vek: muhe lahko nastanejo iz mesa, ki je bilo na toplem zraku. Spontan nastanek višjih živali ovrže Francesko Redi. Meso položi v posodo, ki jo prekrije z gazo. Muhe privlači vonj mesa, ležejo jajčeca na gazo, v mesu se ne razvijejo muhe. Spontan nastanek mikrooragnizmov še vedno sporen.
4 Spontan nastanek življenja John Needham: prekuha meso, čez nekaj časa opazi na njem bakterije, ki so po njegovem nastale spontano. Lazaro Spallanzani: prekuha meso in ga zapre v posodo, mikrobov ni, vendar ni dopustil prost pretoka zraka. Franz Schulze: spusti zrak skozi kislino, mikrobov ni, vendar je zrak lahko kemijsko spremenjen. Theodor Schwan: spust zrak skozi segreto cev, mikrobov ni, vendar je zrak zaradi vročine lahko spremenjen. Schroeder and von Dusch: spustita zrak skozi vatni zamašek, mikrobov ni, zagovorniki spontane generacije niso prepričani.
5 Louis Pasteur ( ) začne kot kemik, proučuje steroizometrijo tartratov proučuje fermentacijo mošta, dokaže, da fermentacijo opravijo mikrobi prvi uporabi postopek za zmanjšanje števila mikrobov (pasterizacijo) ukvaraja se z antraksom, boleznijo sviloprejk prvič aplicira oslabljen živ mikrob v človeka (steklina)
6 Velikost mikrobnih celic
7 Zakaj so prokariontske celice manjše od evkariontskih? Z zmanjšanjem celice se povečuje razmerje med volumnom in površino. To pomeni, da imajo manjše celice večjo relativno površino. Npr.pri krogli je razmerje med površino S = 4πr 2 in volumnom V = 4/3πr 3 : pri r = 1 je S/V = 3 pri r = 2 je S/V = 1.5 pri r = 5 je S/V = 0.6 pri r = 10 je S/V = 0.3
8 Izgled bakterijske populacije Makroskopska manifestacija bakterijske rasti je nastanek kolonije, motnosti raztopine ali nastanek biofilma. Zato, da vidimo populacijo bakterijskih celic, je potrebno ~ 10 6 bakterijskih celic na ml ali na mm 2.
9 Mikroskopija mikrobiologija v svetlem polju mikroskopija v temnem polju stereomikroskopija fazno kontrastna mikroskopija Nomarski mikroskopija polarizacijska mikroskopija mikroskopija v bližnjem polju mikroskopija na atomsko silo fluorescenčna mikroskopija konfokalna fluorescenčna mikroskopija elektronska transmisijaksa mikroskopija vrstična elektronska mikroskopija
10 Mikroskopija v svetlem polju Za kvaliteto mikroskopa je najpomembnejša ločljivost, sposobnost ločevanja dveh točk. S povečevanjem objekta ne dosežemo veliko, če je ločljivost slaba. Ločljivost, D, je odvisna od: -aperture objektiva, α - lomnega količnika, n - valovne dolžine svetlobe, λ D = 0.61λ / (n x sin α) Zaradi tehničnih omejitev glede α, λ in n je meja ločljivosti pri svetlobni mikroskopiji okoli 0.2 µm.
11 Kontrastiranje
12 Druga barvanja negativno barvanje (nigrozin, indijsko črno, kristal vijolično, metilensko modro) acidorezistentno barvanje (za barvanje mikobakterij) barvanje endospor barvanje cist (npr. ciste pri Azotobacter sp.) barvanje kapsule barvanje flagel barvanje citoplazmatskih vključkov (polifosfat, poli-β-hidroksibutirat, glikogen, kisli polisaharidi) barvanje nukleoida barvanje spirohet,rikecij, legionel, mikoplazm
13 Barvanje po Gramu
14 Barvanje po Gramu G+ temno vijolično G- rožnato Leon J. Lebeau Barvo vedno primerjamo z ustrezno kontrolo (poznana G+ in G- bakterija, ki je bila enako pripravljena kot neznani vzorec.
15 Epi-fluorescenčni mikroskop Olympus BX51
16 Fluorofori za G+ in G- bakterije Pseudomonas aeruginosa zeleno Bacillus cereus rumeno Pseudomonas aeruginosa zeleno Bacilus cereus oranžno
17 Fluorofori za ločevanje živih in mrtvih celic Micrococcus luteus žive celice zelene mrtve celice modre Micrococcus luteus in Bacilus cereus žive celice zelene mrtve celice rdeče
18 Fluorofori za določanje spor membrane rdeče DNA modro zeleno fuzijski zeleni protein
19 Fluorofori za vakuole in celične stene Sacharomyces cerevisae vakuola rdeča celična stena modra Sacharomyces cerevisae lumen vakuole moder
20 Fluorofori za določanje celičnih struktur aktin rdeče membrane zeleno jedro modro tubulin kromosomi
21 Fluorofori za določanje virusov Večje rumene pike celice, manjše zelene pike virusi (Syber Green-1)
22 TEM - transmisijska elektronska mikroskopija Osnovni principi so enaki kot pri svetlobni mikroskopiji. Namesto svetlobe uporabljamo snop elektronov in elektromagnetne leče. Zaradi absrpcije elektronov v zraku je potrebno delati v vakumu. Vir elektronov je vroča katoda z napetostjo kv, ki pospeši elektrone proti anodi. Elektrone detektiramo na fluorescenčnem zaslonu. ločljivost je ~ 0.1 nm potrebna posebna priprava vzorca
23 Priprava vzorca za TEM Ultramikroroton: vzorec fiksiramo v glutaraldehidu ali ozmijevem tetroksidu, ga posušimo v etanolu ali acetonu in ga nato damo v tekočo plastiko, ki jo s toploto polimeriziramo. Polimerizirano plastiko in vzorec razrežemo na ultratanke rezine ~ 0.1 µm, ki jih naložimo na mikroskopirne mrežice. Freze-fracture: vzorce hitro zamrznemo v tekočem dušiku in jih nato z ostrim nožem lomimo. Odlomljene dele naparimo s težkimi kovinami.
24 SEM - vrstična elektronska mikroskopija omogoča opazovanje površine vzorca vzorec je potrebno predhodno obdelati s težkimi kovinami (npr. platino) z elektroni vrstično preizkujemo vzorec in detektiramo sekundarne elektrone z obdelavo podatkov lahko dobimo navidezno 3D sliko
25 SEM slike
26 Običajne oblike mikrobnih celic
27 Bakterije Tipična bakterijska celica je velika ~ 1 µm in je s prostim očesom nevidna. Lahko je pritrjena na površino ali pa je prosto gibljiva v raztopini.
28 Oblika celice - fiksatorji dušika Rizobij simbiont dela nodule fiksira do 250 kg N/ha/leto Azotobacter prostoživeči fiksator ne dela nodulov intenzivna respiracija fiksira do 2 kg N/ha/leto
29 verižica streptokokov Oblika celice - laktobacili in streptokoki Lactobacilus jogurt
30 Oblike kokov diplokoki streptokoki stafilokoki tetrade sarcine
31 Oblika celice - vodik oksidirajoče bakterije Značilni predstavniki: Alcaligenes Ralstonia sodijo v α in β skupino Pomembnejše značilnosti skupine: ključni encim je hidrogenaza Kalvinov cikel za fiksacijo CO 2 rast pri mikroaerofilnih pogojih nekatere rastejo na CO večina jih je fakultativnih kemolitotrofov, rastejo tudi kemoorganotrofno
32 Oblika celice - žveplo in železo oksidirajoče bakterije Beggiatoa Thiobacillus
33 Oblika celice - cianobakterije Oscillatoria Nostoc Synechococcus Anabaena Gleocapsa
34 Oblika celice - škrlatne žveplove bakterije Chromatium vinosum Thiospirillum jenense Thiopedia rosea Oblika celice - škrlatne nežveplove bakterije Rhodospirillum rubrum Rhodobacter sphaeroides Rhodomicrobium vannielii
35 Oblika celice - metanogenci Methanococcus jannischii Methanobacterium thermoautotrophicum Methanosarcina barkeri Methanothermus Methanopyrus
36 Oblika celice - ekstremni hipertermofilci Thermocrinis ruber Thermoproteus Pyrobaculum aerophilum
37 Globokomorski hidrotermalni vrelci
38 Glive Glive tradicionalno delimo v: - zigomicete - askomicete - bazidiomicete - deuteromicete - kitridiomicete Pomembnejše lastnosti skupine: heterotrofni organizmi nekatere so simbiontski organizmi (lišaji) hitinska celična stena, ergosterol v membrani spolni in nespolni način razmnoževanja septiran micelij, kvasovke večinoma terestrične paraziti biotehnološka uporaba (kvas, antibiotiki, alkohol)
39 Kvasovke
40 Plesni Penicilium Aspergilus spp.
41 Miksomicete
42 Amebe Značilni predstavniki: Amoeba Pomembnejše lastnosti skupine: ameboidno gibanje plašč iz karbonata, silikata ali organskega materiala paraziti
43 Paramecij
44 Dinoflagelate
45 Foraminifere
46 Radiolarie
47 Zelene alge
48 Agar agar pridobivamo iz rdečih alge: Pterocladiuma, Gelidiuma in Gracilarie. Agar je polisaharid izgrajen iz D in L galaktopirozana. Beseda izvira iz Malezije, kjer pomeni morski plevel. Agar je gelitinizirajoče sredstvoin jenajboljuporabnosredstvoza pripravo trdnih mikrobioloških gojišč. Agaroza je čiščen agar. V neočiščeni obliki ga uporablja živilska industrija za proizvodnjo sladoledov in v slaščičarstvu.
49 Diatomeje
50 Strukture, ki jih najdemo na površini mikrobne celice bički fimbriji fibrile pili invazosomi kodri S-plast kapsule
51 Flagele - bički peritrihne flagele polarne flagele lopotrihne flagele lopotrihne flagele Flagela je izgrajena iz proteina flagelina, ki tvori dolgo votlo cev.
52 Struktura bakterijskega bička
53 Fimbriji strukturno podobni flagelam, vendar niso pomembne za gibanje so manjši (0.5 do 10 µm) tanjši in številčnejši od flagel izgrajeni iz fimbrilinov in pilinov, ki tvorijo vijačnico pomagajo pri adsorpciji bakterij na površino (adhezini) pomembni pri patogenezi in nastanku biofilmov
54 Fibrile krajše (do 0.5 µm), tanše in številčnejše od fimbrijev izgrajene iz večjih proteinov pomembne pri adsorpciji
55 Pili daljši in debelejši od fimbrij običajno jih je le nekaj (1 do 10) na celico specifični receptorji za viruse pomembni pri konjugaciji pomembni pri adheziji na površino
56 S-plast S-plast najdemo na površini nekaterih bakterijskih in arhejskih celic in ima heksagonalno ali tetragonalno simetrijo. S-plast je sestavljena iz ene vrste proteinov oziroma glikoproteinov in se samo-sestavi. Z ostalo celico je povezana preko nekovalentnih vezi. Integriteta S-plasti je vezana na prisotnost divalentnih kationov.
57 Kapsula Veliko mikroorganizmov na svojo površini izloča sluzast material, predvsem polisaharide in proteine. Kapsula ni trdno vezana na površino celice. Kapsula ima več funkcij: vezava na površino vezava na gostitelja zaloga za vodo in hranila zaščita pred infekcijo tvori matrkis pri nastanku biofilma močno antigena, pomembna pri virulenci
58 Celična stena bakterij
59 Osnovna sladkorja peptidoglikana N-acetilglukozamin N-acetil muramična kislina
60 Osnovna enota peptidoglikana N-acetilglukozamin N-acetilmuramična kislina
61 Povezava glikanskih verig pri G+ in G- bakterijah M-G-M-G-M-G-M-G G- M-G-M-G-M-G-M-G G+ L-Ala L-Ala D-Glu D-Glu DAP D-Ala D-Ala DAP D-Glu D-Ala [Gly] 5 L-Lys D-Ala [Gly] 5 D-Ala L-Lys D-Glu D-Ala [Gly] 5 M-G-M-G-M-G-M-G M-G-M-G-M-G-M-G
62 Razlike med peptidoglikani poznamo preko 100 kemijsko različnih peptidoglikanov G- bakterije imajo DAP (diaminopimelično kislino), G+ bakterije imajo namesto DAP običajno lizin. različne povezave med tetrapeptidi različna sestava tetrapeptidov (npr. glicin, treonin, serin in aspartat). V celični steni ne najdemo razvejanih aminokislin, aromatskih aminokislin, žveplo vsebujočih aminokislin, histidina, arginina in prolina.
63 Rast peptidoglikana Komponente celične stene so dodajajo v obstoječo celično steno v katero zareže avtolizin zareže, kar omogoča dodajanje nove osnovne enote peptidoglikana. Zaradi tega na mestu brazgotina dodajanja nastane brazgotina. V kolikor avtolizin zareže, nov celični material pa ni dodan, lahko pride do avtolize.
64 Transpeptidacija - rast peptidoglikana Reakcijo katalizirata karboksipeptidaza in transpeptidaza, ki sta pomembni tarči za delovanje antibiotikov.
65 G+ bakterijska stena
66 M - protein streptokokov A štrli do 60 nm izven membrane. omogoča serotipizacijo streptokokov A (obstaja preko 80 različnih tipov) pomemben virulenčni dejavnik
67 G- bakterijska stena
68 Periplazma Komponente periplazme: - oligosaharidi (ozmotska regulacija) - proteini, ki vežejo topljence (npr. transport sladkorjev, amino kislin, železo) - citokormi (npr. citokrom c) - hidrolitični encimi (npr. alkalna fosfataza, glikozidaze) - detoksificirajoči agensi (npr. β-laktamaza)
69 Lipoprotein Zunanja membrana gram negativnih bakterij je povezana s peptidoglikanom preko lipoproteina z nekovalentnimi vezmi, kar omogoča selektivno odstranitev zunanje membrane.
70 Zunanja membrana porin Notranji monosloj je sestavljen predvsem iz fosfolipidov, medtem, ko je zunanji monosloj sestavljen predvsem iz lipopolisaharidov LPS. Relativno propustna membrana.
71 Porin Porin neselektivno prepušča molekule, ki so manjše od 600 Da, najdemo ga samo v zunanji membrani gram negativnih bakterij. V celici je več različnih porinov, npr. E.coli ima: OmpC porin ima najmanjše pore, difuzijska bariera OmpF porin ima večje pore, olajšan transport PhoE porin je selektivna pora za transport fosfata
72 LPS - lipopolisaharid O - antigen sredica lipid A P KDO P Glu- Nac Gal Hep P KDO GlcN Glu Gal Glu Hep Hep KDO GlcN n P P GlcN KDO Hep Glu Gal GluNac glukozamin ketodeoksikonat heptoza glukoza galaktoza N-acetilglukozamin
73 Biološka membrana
74 Funkcije biološke membrane transport snovi v celico in iz celice energijske transformacije signaliziranje gibanje
75 Gradnja biološke membrane Lipidi: predstavljajo semipermeabilno pregrado in matriks v katerem so vgrajeni proteini. Proteini: skrbijo za encimske reakcije v membrani, omogočajo strukturne povezave s citoskeletom, mediirajo energijske transformacije, sprejemajo in prevajajo kemijske signale. Ogljikovi hidrati: v povezavi z lipidi in proteini skrbijo za sprejem signala, tvorijo zaščito pred fizikalno-kemijskim stresom in so rezervoar za hranila.
76 Transport snovi skozi membrano vsa hranila morajo skozi citoplazmatsko membrano za nekatere npr. O 2, CO 2, NH 3 in H 2 O velja, da hitro difundirajo nižje maščobne kisline lahko prosto prehajajo membrano (višje maščobne kisline potrebujejo transporterje) za vse ostale spojine velja, da je njihova difuzija skozi membrano močno omejena in je potreben aktivni transport
77 Difuzija snovi skozi membrano Membrana je različno permeabilna za snovi. Permeabilnost (P) za: vodo ~ 10-3 cm/s glicerol ~ 10-5 cm/s glukozo ~ 10-7 cm/s Cl - ~ cm/s Na + ~ cm/s Tok snovi skozi membrano je J = c P S kjer je c razlika v koncentraciji, P je permeabilnost, S je površina membrane. Za glukozo velja, da bi bil pri razliki v koncentracije glukoze znotraj in zunaj celice 10-4 mol/cm 3 in permeabilnostjo = 10-7 cm/s pretok skozi 1 cm 2 membrane ~10-11 mol/sek oziroma 6 x 10 4 molekul na sekundo skozi 1µm 2.
78 Kinetika transporta topljencev skozi membrano hitrost vnosa snovi v celico aktivni transport difuzija konc. v raztopini Z difuzijo poteka transport počasi. Z aktivnim transportom poteka prenos hitro vendar prihaja pri višjih koncentracijah substrata do saturiranosti transporterja. Koncentracijo substrata pri kateri je hitrost transporta enaka 1/2 max hitrosti imenujemo K m ali afinitetna konstanta za substrat.
79 Aktivni transport snovi skozi membrano Različno velike spojine potujejo skozi membrano na različne načine: majhni topljenci (npr. ioni, monomeri) s permeazami in transporterji veliki topljenci (npr. proteini) s transporterji delci s fagocitozo
80 Sekundarni transportni sistemi Sekundarne transportne sisteme poganjajo sklopitve s primarnimi transportnimi sistemi, ki generirajo gradient ionov preko membrane. -simporterji - antiporterji
81 Transport s simportom in antiportom simport antiport H + /glicin H + /galaktoza H + /Ca 2+ H + /histidin H + /laktoza H + /CaHPO 4 H + /lizin H + /fosfat H + /K + H + /fenilalanin Na +, H + / glutamat H + /Na + H + /laktat Na + /prolin K + /CH 3 NH 4 H + /piruvat Na + /melobioza H 2 PO 4- /organski anioni H + /sukcinat Mg 2+,H + /citrat H 2 PO 4- / heksoza-6-p H + /glukonat H + /arabinoza H 2 PO 4- / glicerol-3-p H 2 PO 4- / fosfoenolpiruvat
82 Nastanek gradientov preko membrane Snov vedno potuje vzdolž gradienta. Kontinuiran nastanek gradientov H +, K +, Na + ali H 2 PO 4- ionov preko membrane omogočajo metabolne reakcije s pomočjo: svetlobe redoks reakcij kotransporta hidrolize ATP Zmanjševanje gradienta ionov preko membrane spremlja sproščanje energije.
83 Transportni sistemi Haemophilus influenzae
84 Transport proteinov skozi membrano Obstaja več sistemov za transport proteinov skozi membrano: Sec sistem tip I tip II tip III tip IV tip V šaperoni zunanja membrana notranja membrana šaperoni tip II tip IV tip V tip I Sec Tat tip III
85 Citoplazma inkluzijska telesca in granule ribosomi plinski vezikli nukleoid citosol znotrajcelične membrane poli hidroksi butirati polifosfati polisilfudi elementarno žveplo glikogen karboksisom, klorosom magnetosom metanotrofi nitrifikatorji fototrofi fiksatorji dušika
86 Nukleoid Nukleoid je mesto sinteze DNA in RNA. Nahaja se v središču bakterij. Hitro rastoče bakterije odprta struktura supernavita struktura imajo lahko več nukleoidov. Bazični proteini ovijajo DNA in skrbijo za njeno supernavitje.
87 Neugodni pogoji za rast Mikrobne celice imajo izjemno sposobnost, da ostanejo žive v pogojih, ki ne dovoljujejo rasti in začno zelo hitro rasti, ko ponovno nastopijo ugodni pogoji. Mikrobne celice se na neugodne pogoje v okolju prilagodijo tako da: zmanjšajo metabolno aktivnost agregirajo s sosednjimi celicami spremenijo morfologijo sporulirajo
88 Morfološke spremembe stradajočih celic Zaradi stradanja se spremeni morfologija celic glede na rastoče celice. Celice postanejo: manjše okrogle spremenijo se razmerja med subcelularni kompartmenti (kondenzirana citoplazma, povečana periplazma) poveča se hidrofobnost površine celic (agregacija) spremeni se sestave membrane (povečanje nasičenosti lipidov) spremeni se struktura celične stene prihaja do kondenzacije kromosomov in plazmidov
89 Spore in sporulacija
90 Nastanek spore I
91 Nastanek spore II
92 Nastanek spore III
93 Struktura evkariontske celice
94 Evkariontska celica Obnovi znanje o strukturi evkariotske celice, ki si ga pridobil pri predmetu Biologija celice: sestava evkariontske membrane organeli in njihova funkcija struktura citoskeleta struktura znotrajceličnega vezikularnega transporta struktura signalnih poti pri evkariontskih celicah struktura evkariontskega genetskega aparata
95 Primerjava prokarionti : evkarionti struktura/funkcija prokarionti evkarionti skupine bakterije, arheje alge, glive, protozoji, rastline, živali velikostni rang < 2 µm > 2 µm celična organizacija enocelični enocelični, večcelični jedrna membrana nima ima diferenciacija nediferencirani diferencirani število kromosomov 1 > 1 gibanje kromosomov citoplazmatska m. delitveno vreteno jedrce nima ima DNA nima histonov histoni
96 Primerjava prokarionti : evkarionti struktura/funkcija prokarionti evkarionti introni redki običajni plazmidi prisotni odsotni telomeraza nima ima spolni ciklus redek, nepopolen običajen, popolen celični cikel nima ima transkr./translacija v istem kompartmentu ločeno operon kontrola več encimov kontrola enega encima - regulacija transkripcije običajna neobičajna + regulacija transkripcije neobičajna običajna mrna policistrinska monocistronska
97 Primerjava prokarionti : evkarionti struktura/funkcija prokarionti evkarionti modifikacija mrna redka poli A in metilacija rrna 5S, 16S, 23S 5S, 5.8S, 18S, 28S mala p. ribosoma 21 proteinov 30 proteinov velika p. ribosoma 34 proteinov 50 proteinov poliproteini niso prisotni lahko prisotni posttranslacijske mod. neobičajne običajne glikokaliks prisoten, debel tanjši flagele rotirajoče nerotirajoče flagele-sestava flagelin mikrotubuli neflagelarno gibanje drsenje ameboidno
98 Primerjava prokarionti : evkarionti struktura/funkcija prokarionti evkarionti fimbrije pili prisotni odsotni plazmatska m. nima sterolov ima sterole plazmatska m. nima ogljikohidratov ima notranje membrane samo nekateri običajne fagocitoza odsotna prisotna mesto respiracije citoplazmatska m. mitohondriji mesto fotosinteze citoplazmatska m. kloroplasti organeli nima ima vakuole redke običajne mikrotubuli nima prisotni
99 Primerjava prokarionti : evkarionti struktura/funkcija prokarionti evkarionti zračni vezikli lahko ima nima metabolizem aeroben/anaeroben aeroben eksosopre pri nekaterih običajne pri glivah endospore lahko prisotne nima rezervne snovi žveplo, polifosfati škrob glikogen polibutirati
100 Virusi virus je necelični genetski element vsebuje DNA ali RNA vendar nikoli obeh genom virusa je obdan s proteinskim plaščem ali kapsido, kapsida je sestavljena iz kapsome, genom in plašč tvorita nukleokapsido nukleokapsida je pri nekaterih virusih lahko obdana z membrano replikacija je možna samo v gostitelju, zunaj gostitelja je virus inerten delec
101 Martinus Beijerink prvi dokaže viruse Nadaljuje delo Ivanovskega. Inficiran rastlinski sok prefiltrira in ga razredči ter inficira rastline. Iz inficiranih rastlin ponovno prefiltrira sok ga razredči in inficira zdrave rastline. Po nekaj prenosih zaključi, da je agens (contagium vivum fluidum) - virus. Prvi izolira dušik fiksirajočo bakterijo (Rhizobium). Prvi izolira sulfat reducirajočo bakterijo (Desulfovibrio desulfuricans). Izolira prvo žveplo oksidirajočo bakterijo (Thiobacillus denitrificans).
102 Gostitelji za viruse za vse organizme velja, da so lahko gostitelji za viruse: bakterije, alge, arheje, protozoji, nevretenčarji, vretenčarji in rastline večina organizmov je lahko gostitelj več različnim virusom pri večceličnih organizmih virusi lahko gostujejo po celotnem organizmu, ali pa samo v določenem delu
103 Simetrija virusnega plašča virusni plašč je sestavljen iz omejenega števila različnih proteinov, ki imajo običajno nizko M w natančnost prepisovanja manjših proteinov je večja v kolikor pride do nepravilne sinteze ali zvijanja so izgube majhne visoka stopnja simetrije omogoča veliko število kontaktov med podenotami, kar omogoča samo-sestavljanje virusa in nastanek energijsko minimalne strukture (vse podenote imajo enake vezi s sosednjimi podenotami)
104 Vijačna simetrija virusov Dolžina heliksno simetričnih virusov je odvisna od dolžine nukleinske kisline. Širina je odvisna od velikosti in pakiranja plaščnih proteinov.
105 Ikozaedri Ikozaeder je topološko največji regularni polieder in je favoriziran, ker imajo njegovi vogali najmanjšo ukrivljenost. Ikozaeder je sestavljen iz 20 trikotnih ploskev. Vsaka ploskev je sestavljena iz najmanj 3 proteinskih podenot. Ikozaeder ima 5:3:2 osi simetrije.
106 Zgradba kompleksnih virusov
107 Virusne nukleinske kisline DNA virusi RNA virusi ss DNA ds DNA ss RNA ds RNA RNA DNA virusi (imajo DNA ali RNA intermediat) ss RNA (retrovirusi) DNA intermediat ds DNA (retrovirusi) RNA intermediat
108 Virusni encimi Virus nima lastnega metabolizma. Za svojo replikacijo nujno potrebuje gostiteljevo biosintetsko mašinerijo. Pri vstopu v gostitelja lahko virus s seboj prinese nekatere encime npr.: - reverzno transkriptazo - neuraminidazo - lizocim - DNA polimerazo
109 Replikacija bakteriofaga
110 Bakteriofag lambda
111 Bakteriofag M13
112 Vpliv animalnih virusov na celice gostitelja litična infekcija perzistentna infekcija (počasno sproščanje virusov) latentna infekcija (infekcija brez vidnih simptomov) transformacija normalnih celic v rakaste celice
113 VEZAVA PENETRACIJA SLAČENJE PLAŠČA REPLIKACIJA Transkripcija Translacija ANIMALNI VIRUSNI CIKEL SESTAVLJANJE DOZOREVANJE) SPROŠČANJE
114 Piko RNA virusi To je ena izmed največjih animalnih virusnih družin z najmanjšimi virusi. V to družino sodijo: enterovirusi, rinovirusi, kardiovirusi, hepatovirusi, poliovirusi, koksacie.
115 Rinovirusi-povzročitelji prehlada
116 Rabdovirusi Virusi iz skupine rabdovirusov povzročajo steklino. Nukleokapsida je oblečena z membrano.
117 Paramiksovirusi V skupino paramiksovirusov spada več pomembnih animalnih virusov, ki povzročajo različne infekcije: rdečke, mumps, parainfluenca virus.
118 Ortomiksovirusi V to skupino spadajo spada virus influence. Virus influence ima segmentiran RNA genom.
119 Astrovirusi Povzročajo simptome, ki so podobni kot pri gripi.
120 Adenovirusi Adenovirusi povzročajo blažje respiratorne infekcije. Uporabljamo jih kot vektorje pri genski terapiji.
121 Poksivirusi So največji virusi do 400 nm in imajo nekaj karakteristik, ki jih najdemo pri primitivnih celicah, vendar niso sposobni lastnega metabolizma. DNA sinteza poteka v citoplazmi. Povzročajo; koze, miksome, fibrome.
122 Ebola Povzroča hemoragično vročino. Smrt lahko nastopi zelo hitro.
123 Retrovirusi Najkompleksnejša skupina animalnih virusov. Retro zato, ker prepišejo RNA na DNA nivo. Povzročajo rak, AIDS.
124 Virusi in rak nekateri virus povzročajo rakaste transformacije (npr. virus humane T-leukemije, Epstein-Barr virus, hepatitis B, papiloma virus) do transformacije lahko pride, če pride do spremembe bodisi proto-onkogenov (genov, ki stimulirajo nekontrolirano rast celic) ali tumor supresirajočih genov gostitelja (genov, ki zavirajo rast) virusi lahko sprožijo rakasto transformacijo neposredno, z vgradnjo v gen ali pa posredno preko kompromitiranja imunskega sistema
125 Papiloma virusi Veliko papilomavirusov povzroča benigne kožne rake (bradavice). Bolj nevarne so genitalne bradavice, ki lahko povzročajo maligne spremembe.
126 Herpes virusi V to skupino spada več vrst virusov, ki inficirajo človeka: herpes simplex (HSV), citomegalovirus (CMV), varičela zooster-norice (VZV) in Epstein-Barr virus (EBV).
127 Hepatitis B virus Hepatitis B povzroča akutnein kronične infekcije jeter. Posledica je lahko dolgotrajna viremija.
128 Satelitni virusi virusi sestavljeni iz satelitne RNA in plaščnega proteina odvisni so od gostiteljskega virusa za replikacijo RNA kodirajo zapis za plaščni protein sposobni so samosestavljanja ima od 200 do 1700 nukleotidov
129 Viroidi RNA nukleotidov, ne kodirajo zapis za proteinski plašč krožna enovijačna RNA molekula locirani so v jedrcu gostitelja genom je podoben rrna intronom podvojevanje odvisno od gostitelja imajo ribocimsko aktivnost
130 Defektna interferirajoča RNA majhne RNA molekule, ki izvirajo iz RNA virusov z veliko delecij sestavljena kot mozaik virusne RNA replikacija je odvisna od virusa iz katerega je defektna interferirajoča RNA nastala
131 Prioni Prioni podirajo tri centralne dogme v biološkem svetu: infekcijske prenosljive bolezni vedno potrebujejo za prenos genetski material v obliki DNA ali RNA infekcijska bolezen ne more biti sočasno dedna in prenosljiva protein se ne more podvojevati brez nukleinskih kislin
132
Celične strukture. mikroskopija. površina celic. celična stena. citoplazemska membrana. citoplazma. spore in sporulacija
Celične strukture mikroskopija površina celic celična stena citoplazemska membrana citoplazma spore in sporulacija Mikroskopija mikrobiologija v svetlem polju mikroskopija v temnem polju stereomikroskopija
Διαβάστε περισσότεραBakterije. Tipična bakterijska celica je velika. ~ 1 µm in je s prostim očesom. nevidna. Lahko je pritrjena na. površino ali pa je prosto gibljiva v
Bakterije Tipična bakterijska celica je velika ~ 1 µm in je s prostim očesom nevidna. Lahko je pritrjena na površino ali pa je prosto gibljiva v raztopini. Izgled bakterijske populacije Makroskopska manifestacija
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραOsnovna zgradba prokariontske celice
Osnovna zgradba prokariontske celice Citoplazemska membrana Celična stena Citoplazma Ribosomi Vključki - Inkluzije Nukleotidi Citoplazma Na citoplazmo so vezane funkcije saj v njej potekajo naloge celične
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραPrve raziskave. Diagram prvega modela membrane.
Celična membrana imajo jo vse celice omogoča fizično in kemično osamitev od okolja ohranja stabilne razmere znotraj celice tanka dvoslojna plast, obdaja citoplazmo, celično jedro ali organele 7-10 nm debela
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραKatedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1
Katedra za farmacevtsko kemijo Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Sinteza kompleksa [Mn 3+ (salen)oac] Zakaj uporabljamo brezvodni
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραvaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov
28. 3. 11 UV- spektrofotometrija Biuretska metoda Absorbanca pri λ=28 nm (A28) UV- spektrofotometrija Biuretska metoda vstopni žarek intenziteta I Lowrijeva metoda Bradfordova metoda Bradfordova metoda
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραSvetlobni mikroskop. Princip delovanja Pomembna kakovost leč
Mikroskopija Steklena krogla napolnjena z vodo - prva povečevalna naprava - Plinij prvo stoletje Antonij van Leeuwenhoek (1632 1723) izdelal leče v velikosti bucikine glave (eritrocite, bakterije) Zaharias
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότεραHIGIENA IN MIKROBIOLOGIJA
HIGIENA IN MIKROBIOLOGIJA Romina Bernard univ. dipl. biologinja in prof. biologije Romina Bernard, gradivo za HMB 1 KAZALO: UVOD VIRUSI BAKTERIJE GLIVE PARAZITSKE ŽIVALI IMUNOLOGIJA HIGIENA IN UNIČEVANJE
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραTRANSPORT RAZTOPIN. Agronomija - UNI
TRANSPORT RAZTOPIN Agronomija - UNI Transport na celičnem nivoju oz. transport preko membrane je osnova za transport na višjih nivojih (tkiva). Pomen biološki membran (plazmalema, tonoplast,...) homeostaza
Διαβάστε περισσότεραZGODOVINA MIKROBIOLOGIJE
ZGODOVINA MIKROBIOLOGIJE Prvi mikroskopi so omogočili prva opazovanja mikroorganizmov. Robert Hook je na usnju prvi videl plesni in je začetnik celične teorije. Antonie van Leuwenhoek je sestavil prvi
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραPRIROČNIK ZA UČENJE PRI PREDMETU OSNOVE MIKROBIOLOGIJE (1. LETNIK - BOLONJSKI PROGRAM PRI PROF. NINI GUNDE CIMERMAN)
PRIROČNIK ZA UČENJE PRI PREDMETU OSNOVE MIKROBIOLOGIJE (1. LETNIK - BOLONJSKI PROGRAM PRI PROF. NINI GUNDE CIMERMAN) Priročnik je napisan v obliki kratkih povzetkov in zajema snov 1. letnika smeri Biologija
Διαβάστε περισσότεραDIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06
DIHANJE Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Fotosinteza + Dihanje + Svetlobno dihanje Dihanje Substrat: škrob saharoza fruktani drugi sladkorji lipidi organske kisline proteini
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραFOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ
FOTOSINTEZA FOTOSINTEZA je proces, pri katerem s pomočjo svetlobne energijje nastajajo v živih celicah organske spojine. 1772 Priestley RASTLINA slab zrak dober zrak Rastlina s pomočjo svetlobe spreminja
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότεραNastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP
Nastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP Glavne metabolične poti glukoze Glikoliza (Embden Meyerhofova metabolna pot) Fosfoglukonatna (pentozafosfatna) pot: nekatere živali Katabolizem
Διαβάστε περισσότεραRazgradnja maščobnih kislin. Ketonska telesa H + NAD+ NADH. Pregled metabolizma MK. lipoprotein-lipaza. maščobne kisline.
Razgradnja maščobnih kislin Ketonska telesa Pregled metabolizma MK stradanje computing hranjeno stanje triacilgliceroli v hilomikronih in VLDL kladiščenje maščob maščobno tkivo An overview of fatty acidhormonsko
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραvaja Izolacija kromosomske DNA iz vranice in hiperkromni efekt. DNA RNA Protein. ime deoksirbonukleinska kislina ribonukleinska kislina
transkripcija translacija Protein 12. vaja Izolacija kromosomske iz vranice in hiperkromni efekt sladkorji deoksiriboza riboza glavna funkcija dolgoročno shranjevanje genetskih informacij prenos informacij
Διαβάστε περισσότεραTransformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Διαβάστε περισσότεραFrekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov
Διαβάστε περισσότεραOKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2. Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013
OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2 Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013 MORFOLOGIJA IN ZGRADBA BAKTERIJ Oblike bakterij Poznamo razne oblike bakterij in sicer: koki, bacili, vibrioni, spirile, aktinomicete
Διαβάστε περισσότεραJerneja Čučnik Mikroskopiranje in tipi celic Gimnazija Celje Center Mikroskopiranje in tipi celic
Ime in priimek: Jerneja Čučnik Razred: 4.b Šola: Gimnazija Celje Center Mentor: Saša ogrizek, prof. Datum izvedbe vaje: 24.9.2009 1 1. UVOD Mikroskop je instrument za preučevanje predmetov, ki so premajhni,
Διαβάστε περισσότεραGlukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih.
poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih. Izhodne spojine:, laktat, in drugi intermediati cikla TKK glukogene aminokisline, glicerol Kaj pa maščobne kisline? Ireverzibilne
Διαβάστε περισσότεραTRANSPORT RAZTOPIN. Agronomija - UNI 2005/06
TRANSPORT RAZTOPIN Transport na celičnem nivoju oz. transport preko membrane je osnova za transport na višjih nivojih (tkiva). Pomen biološki membran (plazmalema, tonoplast,...) homeostaza rastlinske celice
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραMETABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV
METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV KAKO CELICA DOBI GLUKOZO IN OSTALE MONOSAHARIDE? HRANA ZNOTRAJCELIČNI GLIKOGEN ali ŠKROB razgradnja s prebavnimi encimi GLUKOZA in ostali monosaharidi fosforilitična cepitev
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότεραCefalosporini ostali β-laktami
Cefalosporini ostali β-laktami doc.dr. Marko Anderluh 12. januar 2012 Vir cefalosporinov Cephalosporium acremonium Cefalosporin C Enaka tarča kot pri penicilinih Podoben mehanizem delovanja Cefalosporini
Διαβάστε περισσότεραENCIMI V ORGANIZIRANIH SISTEMIH
ENCIMI V ORGANIZIRANIH SISTEMIH EC klasifikacija: po reakcijah, ki jih katalizira Encimski sistemi: so poteini z več kot eno encimsko akevnostjo RazvrsEtev po organiziranose: muleencimski protein proteini
Διαβάστε περισσότεραUVOD CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN
CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN Glavne metabolične poti oglj. hidratov pri rastlinah in živalih GLIKOGEN, ŠKROB Riboza 5-fosfat + NADPH+H + katabolizem fosfoglukonatna
Διαβάστε περισσότεραBIOLOGIJA RASTLINSKE CELICE Teze predavanj. Marina DERMASTIA
BIOLOGIJA RASTLINSKE CELICE Teze predavanj Marina DERMASTIA UVOD 5 KEMIČNA SESTAVA RASTLINSKE CELICE 6 ATOMI IN MOLEKULE 6 VELIKE MOLEKULE: POLIMERI IN NJIHOVI MONOMERI 6 OGLJIKOVI HIDRATI 7 STRUKTURNI
Διαβάστε περισσότερα+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Διαβάστε περισσότεραKotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
Διαβάστε περισσότεραMetabolizem in energija
Metabolizem in energija . Metabolizem Vsota vseh kemijskih reakcij v organizmu, njihovo uravnavanje, in vse energetske spremembe ki potekajo v organizmih. Metabolizem vključuje različne metabolične poti,
Διαβάστε περισσότεραMATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
Διαβάστε περισσότεραCelični'stiki' Vrsta&povezave:'' celica.celica' celica.matriks'
Celični'stiki' Vrsta&povezave:'' celica.celica' celica.matriks' Povezava&in&adhezija&omogoča:'' zvezo'med'celico'in'skupnostjo'' kompartmentizacijo' prepoznavanje'in'signalizacijo' proliferacija,'diferenciacija,'migracija'
Διαβάστε περισσότεραBIOLOGIJA CELICE TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOKEMIJE
BIOLOGIJA 1 BIOLOGIJA CELICE TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOKEMIJE MARINA DERMASTIA BIOLOGIJA 2 OBLIKA IN VELIKOST RASTLINSKE CELICE 3 JEDRO 3 VAKUOLA 5 PLASTIDI 5 Proplastidi 6 Amiloplasti 6
Διαβάστε περισσότεραBiološke membrane in transport Model tekočega mozaika, asimetričnost, omogočeno lateralno gibanje lipidov in proteinov, oligosahardine verige lipidov
Biološke membrane in transport Model tekočega mozaika, asimetričnost, omogočeno lateralno gibanje lipidov in proteinov, oligosahardine verige lipidov in proteinov na zunanji strani Sestava in struktura
Διαβάστε περισσότεραNukleinske kisline. ribosomska informacijska prenašalna
Nukleinske kisline Nukleinske kisline vloga pri shranjevanju, prenašanju in izražanju genetske informacije: DNA RNA proteini zgradba in delovanje celice 2 osnovni vrsti nukleinskih kislin: deoksiribonukleinska
Διαβάστε περισσότεραRešitve nalog. Biologija. za gimnazije
Rešitve nalog Biologija za gimnazije 1 Značilnosti živega (str. 8) 1. Citoplazma, celična membrana, metabolizem (celici lastni presnovni mehanizmi). 2. a) velikost Virusi so zelo majhni, v splošnem 50-
Διαβάστε περισσότεραMetabolizem oz. presnova
Metabolizem oz. presnova Metabolne poti Metabolizem (presnova) Vsota vseh kemijskih reakcij v organizmu, njihova koordinacija, regulacija in energetske potrebe Substrati se pretvarjajo v produkte preko
Διαβάστε περισσότεραLIPIDI IN PREHRANA ŠPORTNIKA. Žiga Drobnič, Filip Zupančič, 1.b
LIPIDI IN PREHRANA ŠPORTNIKA Žiga Drobnič, Filip Zupančič, 1.b Lipide delimo na: maščobe (masti,olja) - kombinacija molekule glicerola s tremi dolgoverižnimi organskimi kislinami - maščobnimi kislinami
Διαβάστε περισσότεραSinteza RNA - transkripcija
Sinteza RNA - transkripcija RNA polimeraza je encimski kompleks, ki katalizira sintezo RNA na osnovi DNA matrice sinteza RNA, ki jo usmerja DNA. Pomnoževanje poteka v 5 proti 3 smeri. Matrična veriga DNA
Διαβάστε περισσότεραNeavtorizirani povzetki izbranih predavanj iz biokemije. UN študij Okolje Politehnika Nova Gorica. doc. dr. Marko Dolinar
Neavtorizirani povzetki izbranih predavanj iz biokemije UN študij Okolje Politehnika Nova Gorica doc. dr. Marko Dolinar obravnavane teme v študijskem letu 2003/2004: Pretok genetskih informacij (5. poglavje)
Διαβάστε περισσότεραDIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - UNI
DIHANJE Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Agronomija - UNI Fotosinteza + Dihanje + Svetlobno dihanje Dihanje Fotosinteza 6CO 2 + 6H 2 O C 6 H 12 O 6 + 6O 2 Fotosintetski
Διαβάστε περισσότεραHIGIENA IN MIKROBIOLOGIJA
SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE IPAVČEVA 10, CELJE Vsebinski sklop HIGIENA IN MIKROBIOLOGIJA (interna skripta za program Zdravstvena nega, prvi letnik, modul varovanje zdravja) PETER ČEPIN TOVORNIK, dipl.
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότεραBiologija celice. ločljivost: oko 0'2 mm,svetlobni mikroskop 0'2 μm, elektronski 0'2 ηm
Biologija celice Živa bitja: - so kemijsko kompleksna in visoko organizirana (celična zgradba) - imajo presnovo (metabolizem), uporabljajo in pretvarjajo energijo o disimilacija (katabolizem)-razgradnji
Διαβάστε περισσότεραZAKLJUČNI PROCESI V BIOTEHNOLOGIJI. Membranski separacijski procesi: diafiltracija, elektrodializa, reverzna osmoza, pervaporacija
ZAKLJUČNI PROCESI V BIOTEHNOLOGIJI Membranski separacijski procesi: diafiltracija, elektrodializa, reverzna osmoza, pervaporacija Membranski separacijski procesi v biotehnologiji proces mikrofiltracija
Διαβάστε περισσότεραPripravili: Ana Bernard in Eva Srečnik Dopolnil: Matic Dolinar
Pripravili: Ana Bernard in Eva Srečnik Dopolnil: Matic Dolinar Študijsko leto 2011/2012 KAZALO: 1. UVOD V BIOKEMIJO 2. PRENOS BIOLOŠKIH INFORMACIJ: CELIČNA KOMUNIKACIJA 3. BIOLOŠKE MOLEKULE V VODI 4. AMINOKISLINE,
Διαβάστε περισσότεραAminokiseline. Anabolizam azotnihjedinjenja: Biosinteza aminokiselina, glutationa i biološki aktivnih amina 22.12.2014
Anabolizam azotnihjedinjenja: Biosinteza aminokiselina, glutationa i biološki aktivnih amina Predavanja iz opšte biohemije Školska 2014/2015. godina Aminokiseline 1 Metabolizam aminokiselina Proteini iz
Διαβάστε περισσότεραEnergetski metabolizem
Energetski metabolizem Metabolne povezave med jetri in mišicami Corijev ciklus Glukoza-alaninski ciklus Možgani potrebe po glukozi: 120 g/dan (t.j. ca 60% ob počitku) za vzdrževanje membranskih potencialov
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραEncimi. Splošne lastnosti - osnove delovanja, specifičnost, energijski vidik nekatalizirane in encimsko katalizirane reakcije
Encimi Splošne lastnosti - osnove delovanja, specifičnost, energijski vidik nekatalizirane in encimsko katalizirane reakcije Kofaktorji, koencimi in prostetične skupine Mehanizmi encimske katalize Klasifikacija
Διαβάστε περισσότερα1 Uvod v biokemijo. Slika. Nekakj spoznanj s področja biokemije.
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju Prehransko svetovanje - dietetika, 1. stopenjski študij Predmet: Biokemija, 1. letnik Avtorica: Doc. dr. Zala Jenko Pražnikar 1 Uvod v biokemijo Biokemijo
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Διαβάστε περισσότεραDefiniranje okolja mikroorganizmov
Definiranje okolja mikroorganizmov David Stopar Novi sad 2007 Izr. prof. dr. David Stopar Univerza v Ljubljani, BF Oddelek za živilstvo Katedra za mikrobiologijo Večna pot 111 Email: david.stopar@bf.uni-lj.si
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Univerzitetni študij GOZDARSTVA Predmet BOTANIKA S FIZIOLOGIJO
Διαβάστε περισσότεραNekatere interakcije v lipidnem metabolizmu
Biosinteza maščobnih kislin fosfolipidi glicerol triacilglicerol fosfatidat MK glicerol-p esterifikacija acil-oa A S L i p o g e n e z a steroidi steroidogeneza holesterol holesterogeneza glukoza piruvat
Διαβάστε περισσότερα1. ŽIVLJENJE NA ZEMLJI
1. ŽIVLJENJE NA ZEMLJI Biologija (bios logos) naravoslovna veda o življenju vede/področja: -botanika -zoologija -antropologija -mikrobiologija (bakterije, virusi, glive) discipline/panoge: -morfologija
Διαβάστε περισσότεραFunkcije proteinov (pogojene s strukturo)
Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Oporna funkcija (strukturni proteini, npr keratini, kolagen...) Transport/skladiščenje molekul (ligandov, npr. O2 v Hb, Mb) Uravnavanje - DNA-vezavni proteini
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότερα6 ogljikovih atomov: HEKSOZE (npr. glukoza, fruktoza, galaktoza) Ločimo dve vrsti glukoze: α glukoza in. β glukoza, ki se
OGLJIKOVI HIDRATI Monosaharidi enostavni sladkorji Spojine C, H, O v razmerju 1:2:1 3 ogljikovi atomi: TRIOZE 5 ogljikovih atomov: PENTOZE (npr. riboza, deoksiriboza) 6 ogljikovih atomov: HEKSOZE (npr.
Διαβάστε περισσότεραODPORNOST BAKTERIJ PROTI ANTIBIOTIKOM V SLOVENIJI IN PO SVETU
ODPORNOST BAKTERIJ PROTI ANTIBIOTIKOM V SLOVENIJI IN PO SVETU Manica Müller Premru, dr. med., spec. klin. mikrobiol. Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinska fakulteta Univerza v Ljubljani
Διαβάστε περισσότεραRast mikrobne populacije
Rast mikrobne populacije rast posamezne celice : rast populacije hranila fizikalno-kemijski faktorji rasti zaprt in odprt način namnoževanja merjenje rasti mikrobne populacije matematični opis rasti Rast
Διαβάστε περισσότεραJure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna hitrost
FFA: Laboratorijska medicina, Molekularna encimologija, 2010/2011 3.predavanje Jure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna
Διαβάστε περισσότεραTeze predavanj iz mikrobne biokemije*
Tom Turk Teze predavanj iz mikrobne biokemije* Ljubljana, november 1996, oktober 2003 *slike so na CD v ppt formatu, besedilo v drobnem tisku je priporočljivo ni pa obvezno, Študentom mikrobiologije 1.
Διαβάστε περισσότεραNukleinske kisline. Nukleotidi. DNA je nosilka dednih genetskih informacij.
Nukleinske kisline DNA je nosilka dednih genetskih informacij. RNA je posrednik, ki omogoča sintezo proteinov na osnovi zapisa na DNA. Nukleotidi Nukleinske kisline so polimeri nukleotidov. OH... RNA ribonukleinska
Διαβάστε περισσότερα2.1. MOLEKULARNA ABSORPCIJSKA SPEKTROMETRIJA
2.1. MOLEKULARNA ABSORPCJSKA SPEKTROMETRJA Molekularna absorpcijska spektrometrija (kolorimetrija, fotometrija, spektrofotometrija) temelji na merjenju absorpcije svetlobe, ki prehaja skozi preiskovano
Διαβάστε περισσότεραOsnove sklepne statistike
Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo Osnove sklepne statistike doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo e-pošta: mitja.kos@ffa.uni-lj.si Intervalna ocena oz. interval zaupanja
Διαβάστε περισσότερα1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ
TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri
Διαβάστε περισσότεραTabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Διαβάστε περισσότεραSintezna genomika. Ponovno zapisovanje (Rewriting) Preoblikovanje kode (Refactoring) Transplantacija genoma Sintezni genomi Sintezni organizmi
Sintezna genomika Ponovno zapisovanje (Rewriting) Preoblikovanje kode (Refactoring) Transplantacija genoma Sintezni genomi Sintezni organizmi Koncept sinteznega življenja Celic, kot so se razvile v evoluciji,
Διαβάστε περισσότεραMatjaž Zorko Medicinska fakulteta
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, 2009 MOLEKULARNA ENCIMOLOGIJA KLASIFIKACIJA IN NOMENKLATURA ENCIMOV (s primeri) Matjaž Zorko Medicinska fakulteta GLEJ: http://ibk.mf.uni-lj.si/teaching/lab_medicina/default.html
Διαβάστε περισσότεραOgljikovi hidrati - monosaharidi
Ogljikovi hidrati - monosaharidi V tem poglavju se boste naučili (ponovili) - kaj so osnovne lastnosti ogljikovih hidratov, - kaj so monosaharidi, - katere so dokazne reakcije za monosaharide. Enostavni
Διαβάστε περισσότεραLogatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
Διαβάστε περισσότεραPROCESIRANJE SIGNALOV
Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:
Διαβάστε περισσότεραCM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
Διαβάστε περισσότεραFunkcije proteinov. Oporna funkcija (strukturni proteini, npr keratini, kolagen...) Transport/skladiščenje določenih molekul (ligandov, npr.
Funkcije proteinov Oporna funkcija (strukturni proteini, npr keratini, kolagen...) Transport/skladiščenje določenih molekul (ligandov, npr. Hb, Mb) Uravnavanje procesov (DNA-vezavni proteini) Obramba pred
Διαβάστε περισσότερα