Bakterije. Tipična bakterijska celica je velika. ~ 1 µm in je s prostim očesom. nevidna. Lahko je pritrjena na. površino ali pa je prosto gibljiva v
|
|
|
- Λουκανός Βασιλείου
- 5 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 Bakterije Tipična bakterijska celica je velika ~ 1 µm in je s prostim očesom nevidna. Lahko je pritrjena na površino ali pa je prosto gibljiva v raztopini.
2 Izgled bakterijske populacije Makroskopska manifestacija bakterijske rasti je nastanek kolonije, motnosti raztopine ali nastanek biofilma. Zato, da vidimo populacijo bakterijskih celic, je potrebno ~ 10 6 bakterijskih celic na ml ali na mm 2.
3 Mikrobne združbe in biofilmi zeleni sloj škrlatnii sloj črni sloj sivi sloj
4 16S - rrna sistematika bakterij Deinokoki Spirohete Zelene žveplove bakterije Bakteroidi Flavobakterije Planktomices Klamidije Cijanobakterije Zelene nežveplove bakterije G + bakterije Thermatoga Proteobakterije
5 Klasična sistematika bakterij Dva najbolj pogosto uporabljena sistema sta klasifikaciji glede na: fiziološke posebnosti bakterij morfološke posebnosti bakterij
6 Klasifikacija bakterij glede na fiziološke posebnosti fiksatorji dušika kemolitotrofi (amonifikatorji, vodik, žveplo in železo oksidatorji) S o in sulfatni respiratorji metanotrofi in metilotrofi intracelularni paraziti (rikecije, klamidije) acetogene bakterije ocetno kislinske bakterije mlečno kislinske bakterije propionske bakterije fototrofi (škrlatne in zelene bakterije, cijanobakterije) enterobakterije bakterije odporne na radiacijo hipertermofilne bakterije
7 Fiksatorji dušika Značilni predstavniki: Azotobacter Rhizobium Pomembnejše lastnosti skupine: prostoživeči fiksatorji dušika simbiontski fiksatorji dušika striktni aerobi ciste, heterociste ključni encim je nitrogenaza pleomorfnost producirajo veliko EPS
8 Fiksatorji dušika Rizobij simbiont dela nodule fiksira do 250 kg N/ha/leto Azotobacter prostoživeči fiksator ne dela nodulov intenzivna respiracija fiksira do 2 kg N/ha/leto
9 Nitrifikatorji Značilni predstavniki: Nitrosomonas Nitrobacter sodijo v α in γ skupino Pomembnejše značilnosti skupine: G-, morfološko različni, aerobi vir elektronov so reducirane dušikove spojine nitritatorji in nitratatorji kompleksen sistem notranjih membran ključna encima amonij monooksigenaza in nitrit oksidaza Calvinov cikel fiksacije CO 2
10 Nitrosomonas Predpona nitrozo pomeni, da bakterija oksidira amonij do nitrita, predpona nitro pa, da bakterija oksidira nitrit do nitrata.
11 Vodik oksidirajoče bakterije Značilni predstavniki: Alcaligenes Ralstonia sodijo v α in β skupino Pomembnejše značilnosti skupine: ključni encim je hidrogenaza Kalvinov cikel za fiksacijo CO 2 rast pri mikroaerofilnih pogojih nekatere rastejo na CO večina jih je fakultativnih kemolitotrofov, rastejo tudi kemoorganotrofno
12 Žveplo in železo oksidirajoče bakterije Značilni predstavniki: Tiobacillus Beggiatoa sodijo v α, β, γ in ε skupino Pomembnejše značilnosti skupine: G-, morfološko različni rast na reduciranih žveplovih in železovih spojinah rast pri nevtralnem ali pri kislem ph Calvinov cikel fiksacije CO 2 striktni aerobi nekatere vrste so tudi kemoorganotrofne
13 Žveplo in železo oksidirajoče bakterije Beggiatoa Thiobacillus
14 nekateri so autotrofi, fiksacija CO 2 z acetil-coa ali reverznim Krebsovim ciklom Sulfat in žveplo reducirajoče bakterije Značilni predstavniki: Desulfovibrio Desulfobacter Desulfuromonas spadajo v δ skupino Pomembnejše lastnosti skupine: disimilativna redukcija sulfata, uporabljajo SO 4 2- in S o kot terminalne akceptorje, obligatni anaerobi skupina I sulfatnih respiratorjev ni sposobna oksidacije acetata, skupina II je sposobna oksidacija acetata do CO 2 obe skupini sta sposobni uporabe nizkomolarnih organskih spojin (npr. H 2, laktat, piruvat, maščobne k., etanol, metanol, propanol) žveplo(s o ) reducirajoče bakterije so sposobne samo redukcije elementarnega žvepla in ne sulfata
15 Metanotrofi in metilotrofi Značilni predstavniki: Methylomonas Methylobacter sodijo v α in γ skupino Pomembnejše značilnosti skupine: metanotrofi rastejo na metanu, metilotrofi na drugih C1 spojinah, organskih k., sladkorjih in alkoholih ključni encim metanotrofov, metan monooksigenaza kompleksn sistem notranjih membran s steroli tip I skupina uporablja ribulozo monofosfatni cikel fiksacije C1 spojin tip II skupina uporablja serinsko metabolno pot fiksacije C1 spojin striktni aerobi, morfološko različni simbionti v vakuolah živali
16 Ocetno-kislinske bakterije Značilin predstavniki: Acetobacter Gluconobacter sodijo v α skupino Pomembnejše lastnosti skupine: G-, paličke, morfološko različne, striktni aerobi oksidacija etanola, višjih alkoholov in sladkorjev produkt ocetna kislina Acetobacter lahko oksidira ocetno kislino do CO 2, Gluconobacter pa tega ne more toleranca na kisline biotehnološka izraba (produkcija celuloze)
17 Mlečno-kislinske bakterije Značilni predstavniki: Lactobacilus Streptococcus Pomembnejše lastnosti skupine: glavni produkt je mlečna kislina anaerobi, aerotolerantni, acidotolerantni kompleksne prehranske zahteve homofermentativci (laktat) heterofermentativci (laktat + etanol) pomembni pri pripravi jogurta, silaže, kislega zelja, sira, nastanku kariesa
18 verižica streptokokov Laktobacili in streptokoki v jogurtu Lactobacilus jogurt
19 Propionske bakterije Značilni predstavnik: Corynebacterium Propionibacterium Pomembnejše lastnosti skupine: kiji, paličke, filamenti, V-oblika, pleomorfni rastlinski in animalni patogeni najdemo jih v tleh in rastlinah fermentirajo mlečno kislino in ogljikove hidrate (npr. ementalec) počasna rast, kompleksne prehranske zahteve
20 Škrlatne fotosintetske bakterije Značilni predstavniki: Chromatium Rodobacter Rhodospirillum sodijo v α in β skupino Pomembnejše lastnosti skupine: anoksigena fotosinteza prisotnost bakterioklorofilov in karotenov invaginacija citoplazmatske membrane žveplove (akumulacija žvepla v celici) in nežveplove škraltne fotosintetske bakterije fotoavtotrofnost, fotoheterotrofnost Kalvinov cikel fiksacije CO 2, reverzni transport elektronov večina nežveplovih lahko fiksira N 2 ekološko pomembne
21 Škrlatne žveplove bakterije Chromatium vinosum Thiospirillum jenense Thiopedia rosea Škrlatne nežveplove bakterije Rhodospirillum rubrum Rhodobacter sphaeroides Rhodomicrobium vannielii
22 Zelene žveplove bakterije Značilni predstavniki: Chlorobium Chlorochromatium Pomembnejše lastnosti skupine: morfološko različne, barva ni nujno zelena anaerobna fotosinteza (uporaba H 2 S) nemotilne zunajcelična depozicija žvepla fotoheterotrofija reverzni citratni cikel za fiksacijo CO 2 klorosomi, zelo učinkovita izraba svetlobe zato so od fototrofov najgloblje v vodnem stebru konzorcij s kemoorganotrofi
23 Zelene žveplove bakterije Chlorobium limicola Prosthecochloris aestuarii Pelodictyon clathratiforme
24 Cijanobakterije Značilni prtedstavniki: Synechococcus Oscilatoria Nostoc Pomembnejše lastnosti skupine: oksigeni fototrofi različni morfotipi fiksacija dušika različna velikost (od 0.5 do 60 µm) enocelični binarna fizija enocelični multipla fizija filamentozni s heterocistami filamentozni brez heterocist razvejana filamentozne lamelarni membranski sistem klorofil a in fikobilini
25 Cijanobakterije Oscillatoria Nostoc Synechococcus Anabaena Gleocapsa
26 Enterobakterije Značilni predstavniki: Escherichia Salmonella Proteus Enterobacter sodijo v γ skupino Pomembnejše lastnosti skupine: relativno homogena skupina, G-, nesporulirajoče paličke, patogeni fakultativni aerobi peritrihne flagele ali brez flagel fermentativci (mešana kisla fermentacija, 2,3- butandiolna fermentacija) enostavne prehranske zahteve večina producira plin na glukozi reducirajo nitrat le do nitrita
27 Escherichia coli Običajna klinična slika pri nehemoragičnem enterokolitisu: napet trebuh eksplozivna driska bruhanje E. coli povzroča: nehemoragični enterokolitis hemoragični enterokolitis hemolitični uremični sindrom asimptomatsko bacilonoštvo črevesni in zunajčrevesni zapleti huda dehidracija brez hujše vročine
28 Salmoneloze Običajna klinična slika pri akutnem enterokolitisu: slabost bolečine v trebuhu driska Salmonella typhimurium Salmonele povzročajo: akutni eneterokolitis trebušni tifus bakteriemijo bacilonoštvo brez simptomov bruhanje visoka vročina glavobol bolečine v mišicah
29 Deinokoki Značilni predstavniki: Deinococcus Thermus Pomembnejše lastnosti skupine: odporni na radiacijo do 3x10 6 rada, človek npr. 5x10 2 rada debela gram pozitivna celična stena z zunanjo membrana brez lipida A rezistenca na izsuševanje rezistenca na večino znanih mutagenih dejavnikov prisotnost temperaturno odpornih encimov npr. Taq polimeraza
30 Hipertermofilne bakterije Značilni predstavniki: Termatoga Termodesulfobacterium Pomembnejše lastnosti skupine: temperatura rasti nad 80 o C anaerobni fermentativci imajo eterske vezi v lipidih nekateri uporabljajo H 2, S 0 in S 2 O 3 kot donorje e- nekateri uporabljajo NO 3-, SO 2-4 kot akceptorje e- hidrotermalni vrelci, gejziri
31 Arheje - klasična sistematika metanogenci ekstremni halofilci hipertermofilci
32 Metanogenci - Euryarcheota Značilni predstavniki: Methanobacterium Methanococcus Methanosarcina Pomembnejše lastnosti skupine: produkcija metana anoksigena okolja različna sestava celične stene (pseudomurein, metanokondroitin, glikoproteini) večina je mezofilnih različni substrati (CO 2, H 2,format, CO, metilne spojine, acetat) autotrofi različna okolja (sedimenti, prebavni trakt, geotermalni vrelci, anaerobni fermentorji, endosimbionti)
33 Metanogenci Methanococcus jannischii Methanobacterium thermoautotrophicum Methanosarcina barkeri Methanothermus Methanopyrus
34 Ekstremni halofilci - Euryarcheota Značilni predstavniki: Halobacterium Haloferax Natronobacterium Pomembnejše lastnosti skupine: aerobni kemoorganotrofi zahtevajo visoke koncentracije NaCl, celične stene z veliko negativnih nabojev visok ph okolja (9-11), alkalna jezera, soline visoke koncentracije kalija v celici manj hidrofobnih aminokislin prisotni veliki plazmidi visoko GC razmerje Halobacterium salinarium bakteriorodopsin - protonska črpalka za sintezo ATP brez klorofila v anaerobnih pogojih
35 Termofilci - Euryarcheota Značilni predstavniki: Thermoplasma Picrophilus Pomembnejše lastnosti skupine: fakulativni anaerobi termofilni, 60 o C, acidofilni, ph 0 (Picrophilus -0.06!!!) termatoplazme nimajo celične stene, posebna lipoglikanska membrana, tetraeterski lipidi Picrophilus ima S-plast histonom podobni bazični proteini kemoorganotrofi, redukcija elementarnega žvepla rudniška jalovina (samovžigi)
36 Hipertermofilci - Euriarcheota Značilni predstavniki: Archaeoglobus Ferroglobus Pomembnejše lastnosti skupine: optimalna rast pri 80 o C disimilativna redukcija sulfata (posebnost med arhejami) ostali disimilativno reducirajo S o arhejami) lahko producirajo majhne količine metana gensko sorodni metanogencem Archaeoglobus feroglobus oksidira železo v anaerobnem okolju
37 Termokoki in metanopiri - Euriarcheota Značilni predstavniki: Thermococcus Pyrococcus Methanopyrus Pomembnejše lastnosti skupine: rast med 80 in 100 o C obligatni anaerobi redukcija žvepla flagelirani metanopiri so hibridi med termofilci in metanogenci, izjemno hitra rast,
38 Termokoki Thermococcus chitonophagus Thermosphaera Pyrococcus furiosus Ignicoccus
39 Ekstremni hipertermofilci - Krenarhaeota Značilni predstavniki: Pyrodictium Pyrobaculum Staphylothermus Pomembnejše lastnosti skupine: rastejo pri o C anaerobni kemolitotrofi in kemoorganotrofi iregularnih oblik (diski) nekateri lahko preživijo avtoklaviranje izrabljajo H 2 kot donor elektronov izrabljajo S o, NO 3-, S 2 O 2-3 kot akceptorje elektronov najdemo jih v globokomorskih vrelcih
40 Ekstremni hipertermofilci - Krenarheota Thermocrinis ruber Thermoproteus Pyrobaculum aerophilum
41 Globokomorski hidrotermalni vrelci
42 Psihrofili - Crenarchaeota Značilni predstavniki: ne znamo gojiti, detekcija s 16S rrna Pomembnejše lastnosti skupine: planktonski mikroorganizmi v arktičnih morjih -2 o C do 4 o C kemolitotrofi filtrat celic kaže, da imajo eterske lipide
43 Evkariontski mikroorganizmi Klasične taksonomske skupine: glive sluzaste plesni protozoji alge
44 Glive Glive tradicionalno delimo v: - zigomicete - askomicete - bazidiomicete - deuteromicete - kitridiomicete Pomembnejše lastnosti skupine: heterotrofni organizmi nekatere so simbiontski organizmi (lišaji) hitinska celična stena, ergosterol v membrani spolni in nespolni način razmnoževanja septiran micelij, kvasovke večinoma terestrične paraziti biotehnološka uporaba (kvas, antibiotiki, alkohol)
45 Bazidiomicete Značilni predstavniki: gobe rje sneti Pomembnejše lastnosti skupine: bazidij - mesto nastajanja spor bazidiospore (4 spore nastale z mejozo) spolno in nespolno razmnoževanje kvasovke in filamentozni predstavniki patogeni organizmi celična stena iz hitina in glukana
46 Bazidiomicete (gobe) Agaricus bisporus
47 Askomicete Značilni predstavniki: Saccharomices Neurospora Pomembnejše lastnosti skupine: askusi - mesta nastanka askospor 8 spolnih spor na askus konidiji - mesto nastanka nespolnih spor kvasovke in filamentozne oblike haploidne hife hitin, glukan patogene
48 Askomicete (spore)
49 Kvasovke
50 Plesni Penicilium Aspergilus spp.
51 Sluzaste plesni Značilni predstavniki: Physarum Dictyostelium Pomembnejše lastnosti skupine: imajo karakteristike gliv in protozojev delimo jih v celične in necelične necelične oblike tvorijo ogromne celice s 1000 in več jedri, izrazit tok citoplazme, občasna fragmentacija in ponovna fuzija celic, občasna sporulacija necelične oblike tvorijo plodno telesce, imajo spolne in nespolne spore, spolne spore tvorijo makrociste z debelo celulozno celično steno
52 Dictyostelium discoideum
53 Miksomicete
54 Protozoji Značilni predstavniki: -amebe - diplomonade - alveolate: ciliate, foraminifere dinoflagelate - radiolarie Pomembnejše lastnosti skupine: enocelični večinsko heterotrofni organizmi večina se prehranjuje s fagocitozo nimajo celične stene in klorofila, nimajo plodnega telesca premikajo se s flagelami, ciliami ali ameboidnim gibanjem nekateri so paraziti
55 Amebe Značilni predstavniki: Amoeba Pomembnejše lastnosti skupine: ameboidno gibanje plašč iz karbonata, silikata ali organskega materiala paraziti
56 Diplomonade Značilni predstavniki: Gierardia Cryptosporidium Pomembnejše lastnosti skupine: nimajo mitohondrijev brez oklepa najdemo jih v prebavnem traktu, v vodnih sistemih evolucijsko stare paraziti, povzročajo obolenja
57 Kriptosporidioza Klinična slika: driska bolečine in krči v trebuhu vročina slabost, bruhanje Cryptosporidium parvum bolečine v mišicah
58 Giardioza Klinična slika: driska utrujenost smrdeči iztrebki koliki Giardia intestinalis napeta trebušna stena slabost hujšanje vročina
59 Trihomonade Značilni predstavniki: Trichomonas Pomembnejše lastnosti skupine: anaerobni protozoji parazitski, komenzualni imajo lahko simbiontske bakterije (razgradnja celuloze) najdemo jih v ustih in prebavnem traktu ruminantov imajo hidrogenosom
60 Trypanosoma - spalna bolezen Klinična slika: lokalno vnetje, razjede glavoboli spremenjen ritem spanja srbeča koža visoka temperatura zaspanost tremor koma smrt
61 Ciliate - migetalkarji Značilni predstavniki: Paramecium Didnium Pomembnejše lastnosti skupine: imajo cilije ali migetalke makro in mikrojedro veliko vakuol hranijo se z bakterijami, algami in drugimi protozoji nespolno razmnoževanje z binarno fizijo spolno razmnoževanje s konjugacijo
62 Paramecij
63 Dinoflagelate - oklepni bičkarji Značilni predstavniki: Gymnodium Gonyaulax Pomembnejše lastnosti skupine: oklepni in neoklepni dinoflagelati dinoflagela - vrteča flagela, ena flagela za premikanje naprej, druga za rotacijo DNA nima histonov, kromosomov niti delitvenega vretena gredo skozi jedrno membrano, ki pri delitvi ne razpade avtotrofi, heterotrofi,paraziti očesca, fokusiranje svetlobe na retino cvetenje dinoflagelat, produkcija toksinov spolno in nespolno razmnoževanje
64 Dinoflagelate
65 Foraminifere - luknjičarke Značilni predstavniki: Trochamma Pomembnejše lastnosti skupine: lupina iz organske snovi ali kalcita eno ali več jeder simbionti z algami predatorji bakterij večinoma pritrjeni na površino zahtevne glede okoljskih pogojev (temperatura) paleontološko zanimive
66 Foraminifere
67 Apikompleksa (Sporozoa) - trosovci Značilni predstavniki: Plasmodium Pomembnejše lastnosti skupine: obligatni paraziti apikompleks izgrajen iz mikrotubulov kompleksen življenski cikel prenos med gostitelji s komarji in fecesom
68 Malarija Klinična slika pri lahkem poteku malarije: nenaden začetek mrlzlice s tresenjem telesa visoka vročina > 40 o C nemir Plasmodium vivax rdeča krvnička okužena s protozojem krči, bruhanje potenje s padcem temperature spanec dobro počutje do naslednjega napada lahko so prisotni kašelj, glavobol, driska, bolečine v mišicah in blaga zlatenica
69 Radiolarije -mreževci Značilni predstavniki: Ethmosphaera Pomembnejše lastnosti skupine: skelet iz silikatov z veliko bodicami planktonski organizmi spolno in nespolno razmnoževanje filtratorji, predatorji in simbionti perforirana znotrajcelična membrana v perifernem delu imajo rizopodije, nitaste izrastke citoplazme pomembne pri lovu maščobne kapljice in plinski vezikli za boljšo plovnost
70 Radiolarie
71 Alge Alge delimo v: zelene rdeče rjave diatomeje euglene dinoflagelate Pomembnejše lastnosti skupine: oksigeni fototrofni organizmi delitev glede na prisotne klorofile, obliko, način razmnoževanja, način premikanja enocelične in večcelične prostoživeče, pritrjene, parazitske, simbiontske
72 Zelene alge Značilni predstavniki: Volvoks Spirochira Chlorella Pomembnejše lastnosti skupine: preko 7000 vrst klorofil a in b rezervne snovi škrob in oljne kapljice dve flageli spolni (gamete) in nespolni način (zoospore) razmnoževanja najdemo jih v vodi in v terestričnih sistemih
73 Zelene alge
74 Agar agar pridobivamo iz rdečih alge: Pterocladiuma, Gelidiuma in Gracilarie. Agar je polisaharid izgrajen iz D in L galaktopirozana. Beseda izvira iz Malezije, kjer pomeni morski plevel. Agar je gelitinizirajoče sredstvoin jenajboljuporabnosredstvoza pripravo trdnih mikrobioloških gojišč. Agaroza je čiščen agar. V neočiščeni obliki ga uporablja živilska industrija za proizvodnjo sladoledov in v slaščičarstvu.
75 Rjave alge
76 Euglene Značilni predstavniki: Euglena Phacus Pomembnejše lastnosti skupine: izdolžena celica z eno ali dvema flagelama fototrofne pelikula - fleksibilen plašč plitve z organskim materialom bogate vode
77 Euglene
78 Diatomeje Značilni predstavniki: Navicula Frustulia Pomembnejše lastnosti skupine: prispevajo % celotne svetovne primarne produkcije radialno in bilateralno simetrične skelet iz silikatov manjšanje celic z delitvami spolni in nespolni način razmnoževanja diatomejska zemlja
79 Diatomeje
80 Virusi virus je necelični genetski element vsebuje DNA ali RNA vendar nikoli obeh genom virusa je obdan s proteinskim plaščem ali kapsido, kapsida je sestavljena iz kapsome, genom in plašč tvorita nukleokapsido. nukleokapsida je pri nekaterih virusih lahko obdana z membrano replikacija je možna samo v gostitelju, zunaj gostitelja je virus inerten delec
81 Gostitelji za viruse Za vse organizme velja, da so lahko gostitelji za viruse: bakterije, alge, arheje, protozoji, nevretenčarji, vretenčarji in rastline. Večina organizmov je lahko gostitelj več različnim virusom. Pri večceličnih organizmih virusi lahko gostujejo po celotnem organizmu, ali pa samo v določenem delu.
82 Simetrija virusnega plašča virusni plašč je sestavljen iz omejenega števila različnih proteinov, ki imajo običajno nizko M w natančnost prepisovanja manjših proteinov je večja v kolikor pride do nepravilne sinteze ali zvijanja so izgube majhne visoka stopnja simetrije omogoča veliko število kontaktov med podenotami, kar omogoča samo-sestavljanje virusa in nastanek energijsko minimalne strukture (vse podenote imajo enake vezi s sosednjimi podenotami)
83 Vijačna simetrija virusov Dolžina heliksno simetričnih virusov je odvisna od dolžine nukleinske kisline. Širina je odvisna od velikosti in pakiranja plaščnih proteinov.
84 Ikozaedri Ikozaeder je topološko največji regularni polieder in je favoriziran, ker imajo njegovi vogali najmanjšo ukrivljenost. Ikozaeder je sestavljen iz 20 trikotnih ploskev. Vsaka ploskev je sestavljena iz najmanj 3 proteinskih podenot. Ikozaeder ima 5:3:2 osi simetrije.
85 Zgradba kompleksnih virusov
86 Virusne nukleinske kisline DNA virusi RNA virusi ss DNA ds DNA ss RNA ds RNA RNA DNA virusi (imajo DNA ali RNA intermediat) ss RNA (retrovirusi) DNA intermediat) ds DNA (retrovirusi) RNA intermediat
87 Virusni encimi Virus nima lastnega metabolizma. Za svojo replikacijo nujno potrebuje gostiteljevo biosintetsko mašinerijo. Pri vstopu v gostitelja lahko virus s seboj prinese nekatere encime npr.: reverzno transkriptazo neuraminidazo lizocim DNA polimerazo
88 Replikacija bakteriofaga
89 Bakteriofag lambda
90 Bakteriofag M13
91 Vpliv animalnih virusov na celice gostitelja litična infekcija perzistentna infekcija (počasno sproščanje virusov) latentna infekcija (infekcija brez vidnih simptomov) transformacija normalnih celic v rakaste celice
92 VEZAVA PENETRACIJA SLAČENJE PLAŠČA REPLIKACIJA Transkripcija Translacija ANIMALNI VIRUSNI CIKEL SESTAVLJANJE DOZOREVANJE) SPROŠČANJE
93 Piko RNA virusi To je ena izmed največjih animalnih virusnih družin z najmanjšimi virusi. V to družino sodijo: enterovirusi, rinovirusi, kardiovirusi, hepatovirusi, poliovirusi, koksacie.
94 Rinovirusi-povzročitelji prehlada
95 Rabdovirusi Virusi iz skupine rabdovirusov povzročajo steklino. Nukleokapsida je oblečena z membrano.
96 Paramiksovirusi V skupino paramiksovirusov spada več pomembnih animalnih virusov, ki povzročajo različne infekcije: rdečke, mumps, parainfluenca virus.
97 Ortomiksovirusi V to skupino spadajo spada virus influence. Virus influence ima segmentiran RNA genom.
98 Reovirusi virusi V to skupino spadajo rota virusi. Rota virusi inficirajo črevesno sluznico in povzročajo diarejo, predvsem pri otrocih.
99 Kaliciavirusi Povzročajo gastroenteritis, predvsem pri otrocih.
100 Astrovirusi Povzročajo simptome, ki so podobni kot pri gripi.
101 Adenovirusi Adenovirusi povzročajo blažje respiratorne infekcije. Uporabljamo jih kot vektorje pri genski terapiji.
102 Poksivirusi So največji virusi do 400 nm in imajo nekaj karakteristik, ki jih najdemo pri primitivnih celicah, vendar niso sposobni lastnega metabolizma. DNA sinteza poteka v citoplazmi. Povzročajo; koze, miksome, fibrome.
103 Ebola Povzroča hemoragično vročino. Smrt lahko nastopi zelo hitro.
104 Retrovirusi Najkompleksnejša skupina animalnih virusov. Retro zato, ker prepišejo RNA na DNA nivo. Povzročajo rak, AIDS.
105 Virusi in rak Nekateri virus povzročajo rakaste transformacije (npr. virus humane T-leukemije, Epstein-Barr virus, hepatitis B, papiloma virus). Do transformacije lahko pride, če pride do spremembe bodisi protoonkogenov (genov, ki stimulirajo nekontrolirano rast celic) ali tumor supresirajočih genov gostitelja (genov, ki zavirajo rast). Virusi lahko sprožijo rakasto transformacijo neposredno, z vgradnjo v gen ali pa posredno preko kompromitiranja imunskega sistema.
106 Papiloma virusi Veliko papilomavirusov povzroča benigne kožne rake (bradavice). Bolj nevarne so genitalne bradavice, ki lahko povzročajo maligne spremembe.
107 Herpes virusi V to skupino spada več vrst virusov, ki inficirajo človeka: herpes simplex (HSV), citomegalovirus (CMV), varičela zooster-norice (VZV) in Epstein-Barr virus (EBV).
108 Hepatitis B virus Hepatitis B povzroča akutnein kronične infekcije jeter. Posledica je lahko dolgotrajna viremija.
109 Satelitni virusi virusi sestavljeni iz satelitne RNA in plaščnega proteina odvisni so od gostiteljskega virusa za replikacijo RNA kodirajo zapis za plaščni protein sposobni so samosestavljanja ima od 200 do 1700 nukleotidov
110 Viroidi RNA nukleotidov, ne kodirajo zapis za proteinski plašč krožna enovijačna RNA molekula locirani so v jedrcu gostitelja genom je podoben rrna intronom podvojevanje odvisno od gostitelja imajo ribocimsko aktivnost
111 Defektna interferirajoča RNA majhne RNA molekule, ki izvirajo iz RNA virusov z veliko delecij sestavljena kot mozaik virusne RNA replikacija je odvisna od virusa iz katerega je defektna interferirajoča RNA nastala
112 Prioni Prioni podirajo tri centralne dogme v biološkem svetu: infekcijske prenosljive bolezni vedno potrebujejo za prenos genetski material v obliki DNA ali RNA infekcijska bolezen ne more biti sočasno dedna in prenosljiva protein se ne more podvojevati brez nukleinskih kislin
Uvod v mikrobiologijo
Uvod v mikrobiologijo Predmet: Mikrobiologija Predavanja: 10 ur Seminarske vaje: 10 ur Laboratorijske vaje: 10 ur Študijske obveznosti: izpit Učitelj: Prof. dr. David Stopar email: david.stopar@bf.uni-lj.si
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2. Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013
OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2 Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013 MORFOLOGIJA IN ZGRADBA BAKTERIJ Oblike bakterij Poznamo razne oblike bakterij in sicer: koki, bacili, vibrioni, spirile, aktinomicete
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Katedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1
Katedra za farmacevtsko kemijo Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Sinteza kompleksa [Mn 3+ (salen)oac] Zakaj uporabljamo brezvodni
Tretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Osnovna zgradba prokariontske celice
Osnovna zgradba prokariontske celice Citoplazemska membrana Celična stena Citoplazma Ribosomi Vključki - Inkluzije Nukleotidi Citoplazma Na citoplazmo so vezane funkcije saj v njej potekajo naloge celične
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
HIGIENA IN MIKROBIOLOGIJA
HIGIENA IN MIKROBIOLOGIJA Romina Bernard univ. dipl. biologinja in prof. biologije Romina Bernard, gradivo za HMB 1 KAZALO: UVOD VIRUSI BAKTERIJE GLIVE PARAZITSKE ŽIVALI IMUNOLOGIJA HIGIENA IN UNIČEVANJE
FOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ
FOTOSINTEZA FOTOSINTEZA je proces, pri katerem s pomočjo svetlobne energijje nastajajo v živih celicah organske spojine. 1772 Priestley RASTLINA slab zrak dober zrak Rastlina s pomočjo svetlobe spreminja
Nastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP
Nastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP Glavne metabolične poti glukoze Glikoliza (Embden Meyerhofova metabolna pot) Fosfoglukonatna (pentozafosfatna) pot: nekatere živali Katabolizem
KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Organizacijski tip: PROKARYOTA - prokarionti
PREGLED SISTEMA Organizacijski tip: PROKARYOTA - prokarionti Njihova celica je protocita.ni organiziranega jedra in organelov. Organeli za premikanje so sicer večkrat prisotni, vendar zgrajeni drugače
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Osnovni ekološki principi
Osnovni ekološki principi SOODVISNOST RECIKLIRANJE KOMPLEKSNOST kroženje energije avtokatalitičnost feedback mehanizmi kroženje elementov rast in biorazgradnja PERZISTENCA Ogljik 6 C ogljik 12.0107 Atomsko
Celične strukture. mikroskopija. površina celic. celična stena. citoplazemska membrana. citoplazma. spore in sporulacija
Celične strukture mikroskopija površina celic celična stena citoplazemska membrana citoplazma spore in sporulacija Mikroskopija mikrobiologija v svetlem polju mikroskopija v temnem polju stereomikroskopija
Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
DIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06
DIHANJE Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Fotosinteza + Dihanje + Svetlobno dihanje Dihanje Substrat: škrob saharoza fruktani drugi sladkorji lipidi organske kisline proteini
Γενική Μικροβιολογία. Ενότητα 16 η ΜΙΚΡΟΒΙΑΚΗ ΠΟΙΚΙΛΟΤΗΤΑ: ΒΑΚΤΗΡΙΑ
Γενική Μικροβιολογία Ενότητα 16 η ΜΙΚΡΟΒΙΑΚΗ ΠΟΙΚΙΛΟΤΗΤΑ: ΒΑΚΤΗΡΙΑ Όνομα καθηγητή: Δ. ΓΕΩΡΓΑΚΟΠΟΥΛΟΣ Όνομα καθηγητή: Γ. ΖΕΡΒΑΚΗΣ Όνομα καθηγητή: ΑΝ. ΤΑΜΠΑΚΑΚΗ Τμήμα: ΕΠΙΣΤΗΜΗΣ ΦΥΤΙΚΗΣ ΠΑΡΑΓΩΓΗΣ ΣΤΟΧΟΙ
p 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
UVOD CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN
CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN Glavne metabolične poti oglj. hidratov pri rastlinah in živalih GLIKOGEN, ŠKROB Riboza 5-fosfat + NADPH+H + katabolizem fosfoglukonatna
1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Razgradnja maščobnih kislin. Ketonska telesa H + NAD+ NADH. Pregled metabolizma MK. lipoprotein-lipaza. maščobne kisline.
Razgradnja maščobnih kislin Ketonska telesa Pregled metabolizma MK stradanje computing hranjeno stanje triacilgliceroli v hilomikronih in VLDL kladiščenje maščob maščobno tkivo An overview of fatty acidhormonsko
PRIROČNIK ZA UČENJE PRI PREDMETU OSNOVE MIKROBIOLOGIJE (1. LETNIK - BOLONJSKI PROGRAM PRI PROF. NINI GUNDE CIMERMAN)
PRIROČNIK ZA UČENJE PRI PREDMETU OSNOVE MIKROBIOLOGIJE (1. LETNIK - BOLONJSKI PROGRAM PRI PROF. NINI GUNDE CIMERMAN) Priročnik je napisan v obliki kratkih povzetkov in zajema snov 1. letnika smeri Biologija
Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
Metabolizem oz. presnova
Metabolizem oz. presnova Metabolne poti Metabolizem (presnova) Vsota vseh kemijskih reakcij v organizmu, njihova koordinacija, regulacija in energetske potrebe Substrati se pretvarjajo v produkte preko
+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Osnovni ekološki principi
Osnovni ekološki principi SOODVISNOST RECIKLIRANJE KOMPLEKSNOST kroženje snovi avtokatalitičnost feedback mehanizmi kroženje elementov rast in biorazgradnja PERZISTENCA Dušik 7 N dušik 14.00677 Atomsko
HIGIENA IN MIKROBIOLOGIJA
SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE IPAVČEVA 10, CELJE Vsebinski sklop HIGIENA IN MIKROBIOLOGIJA (interna skripta za program Zdravstvena nega, prvi letnik, modul varovanje zdravja) PETER ČEPIN TOVORNIK, dipl.
Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih.
poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih. Izhodne spojine:, laktat, in drugi intermediati cikla TKK glukogene aminokisline, glicerol Kaj pa maščobne kisline? Ireverzibilne
Kotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
ZGODOVINA MIKROBIOLOGIJE
ZGODOVINA MIKROBIOLOGIJE Prvi mikroskopi so omogočili prva opazovanja mikroorganizmov. Robert Hook je na usnju prvi videl plesni in je začetnik celične teorije. Antonie van Leuwenhoek je sestavil prvi
Prehrana in metabolizem
Prehrana in metabolizem Hranila Energija Kataliza in encimi Oksidacije-redukcije Prenašalci elektronov Visoko energetske spojine Fermentacija Respiracija in transport elektronov Metabolizem vsi kemični
*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov
28. 3. 11 UV- spektrofotometrija Biuretska metoda Absorbanca pri λ=28 nm (A28) UV- spektrofotometrija Biuretska metoda vstopni žarek intenziteta I Lowrijeva metoda Bradfordova metoda Bradfordova metoda
Energetski metabolizem
Energetski metabolizem Metabolne povezave med jetri in mišicami Corijev ciklus Glukoza-alaninski ciklus Možgani potrebe po glukozi: 120 g/dan (t.j. ca 60% ob počitku) za vzdrževanje membranskih potencialov
matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
![matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):](/thumbs/87/96579490.jpg "matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):")
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Sintezna genomika. Ponovno zapisovanje (Rewriting) Preoblikovanje kode (Refactoring) Transplantacija genoma Sintezni genomi Sintezni organizmi
Sintezna genomika Ponovno zapisovanje (Rewriting) Preoblikovanje kode (Refactoring) Transplantacija genoma Sintezni genomi Sintezni organizmi Koncept sinteznega življenja Celic, kot so se razvile v evoluciji,
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
ENCIMI V ORGANIZIRANIH SISTEMIH
ENCIMI V ORGANIZIRANIH SISTEMIH EC klasifikacija: po reakcijah, ki jih katalizira Encimski sistemi: so poteini z več kot eno encimsko akevnostjo RazvrsEtev po organiziranose: muleencimski protein proteini
Nekatere interakcije v lipidnem metabolizmu
Biosinteza maščobnih kislin fosfolipidi glicerol triacilglicerol fosfatidat MK glicerol-p esterifikacija acil-oa A S L i p o g e n e z a steroidi steroidogeneza holesterol holesterogeneza glukoza piruvat
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Fotosinteza. 1. Sinteza NADPH+H + in ATP 2. Fiksacija CO 2
Fotosinteza 1. Sinteza NADPH+H + in ATP 2. Fiksacija CO 2 Oris 1 Fotoreaktivnost klorofila 2 Z-shema fotosinteze 3 Svetlobno-gnana ATP-sinteza - Fotofosforilacija 4 Fiksacija ogljikovega dioksida 5 Calvin-Bensonov
BIOLOGIJA RASTLINSKE CELICE Teze predavanj. Marina DERMASTIA
BIOLOGIJA RASTLINSKE CELICE Teze predavanj Marina DERMASTIA UVOD 5 KEMIČNA SESTAVA RASTLINSKE CELICE 6 ATOMI IN MOLEKULE 6 VELIKE MOLEKULE: POLIMERI IN NJIHOVI MONOMERI 6 OGLJIKOVI HIDRATI 7 STRUKTURNI
1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
ΚΕΦΑΛΑΙΟ 2 Ονοματολογία και Ταξινόμηση Μικροοργανισμών
ΚΕΦΑΛΑΙΟ 2 Ονοματολογία και Ταξινόμηση Μικροοργανισμών H ονοματολογία των βακτηρίων αλλά και άλλων μικροοργανισμών γίνεται με το σύστημα του Λινναίου που εφαρμόστηκε αρχικά για τα ανώτερα φυτά και αργότερα
VODE, ODPLAKE, ODPADKI ŠTUDIJ ŽIVILSKE TEHNOLOGIJE DEZINFEKCIJA
Slide 1 Slide 2 DEFINICIJA JE UNIČENJE MIKROORGANIZMOV, KI SO SPOSOBNI POVZROČITI BOLEZEN ESENCIALNA IN ZADNJA OVIRA PRED IZPOSTAVITVIJO LJUDI PATOGENIM MIKROORGANIZMOM, VKLJUČNO Z VIRUSI, BAKTERIJAMI,
- Geodetske točke in geodetske mreže
- Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano
Numerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov
IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Matjaž Zorko Medicinska fakulteta
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, 2009 MOLEKULARNA ENCIMOLOGIJA KLASIFIKACIJA IN NOMENKLATURA ENCIMOV (s primeri) Matjaž Zorko Medicinska fakulteta GLEJ: http://ibk.mf.uni-lj.si/teaching/lab_medicina/default.html
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
ΗΛΙΑΣΚΟΣ ΦΡΟΝΤΙΣΤΗΡΙΑ. Γενικής Παιδείας Βιολογία Γ Λυκείου ΥΠΗΡΕΣΙΕΣ ΠΑΙΔΕΙΑΣ ΥΨΗΛΟΥ ΕΠΙΠΕΔΟΥ. Επιμέλεια: ΚΩΣΤΑΣ ΓΚΑΤΖΕΛΑΚΗΣ
ΗΛΙΑΣΚΟΣ ΦΡΟΝΤΙΣΤΗΡΙΑ ΥΠΗΡΕΣΙΕΣ ΠΑΙΔΕΙΑΣ ΥΨΗΛΟΥ ΕΠΙΠΕΔΟΥ Γενικής Παιδείας Βιολογία Γ Λυκείου Επιμέλεια: ΚΩΣΤΑΣ ΓΚΑΤΖΕΛΑΚΗΣ e-mail: info@iliaskos.gr www.iliaskos.gr 1 2010 2011 µ..., µ..,... 2011. 1:, 19-21
Zoologija nevretenčarjev
Zoologija nevretenčarjev Zoologija nevretenčarjev...1 Sistematika...2 Taksonomske kategorije...2 Poimenovanje...2 Taksonomski znaki...3 Sistem...3 Ugotovljanje sorodstvenih odnosov...3 Protisti...4 Sistematika
Biologija celice. ločljivost: oko 0'2 mm,svetlobni mikroskop 0'2 μm, elektronski 0'2 ηm
Biologija celice Živa bitja: - so kemijsko kompleksna in visoko organizirana (celična zgradba) - imajo presnovo (metabolizem), uporabljajo in pretvarjajo energijo o disimilacija (katabolizem)-razgradnji
ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10
0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P
Nukleinske kisline. ribosomska informacijska prenašalna
Nukleinske kisline Nukleinske kisline vloga pri shranjevanju, prenašanju in izražanju genetske informacije: DNA RNA proteini zgradba in delovanje celice 2 osnovni vrsti nukleinskih kislin: deoksiribonukleinska
DIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - UNI
DIHANJE Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Agronomija - UNI Fotosinteza + Dihanje + Svetlobno dihanje Dihanje Fotosinteza 6CO 2 + 6H 2 O C 6 H 12 O 6 + 6O 2 Fotosintetski
Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
ALGE predstavitev alg
25 ALGE predstavitev alg celice. Prav zato jih moderna mikrobiološka literatura uvršča med bakterije s strokovnim imenom Cyanobacteria (1). Z imenom alge, ki ima izvor v latinski besedi algae, kar pomeni»morska
Rast mikrobne populacije
Rast mikrobne populacije rast posamezne celice : rast populacije hranila fizikalno-kemijski faktorji rasti zaprt in odprt način namnoževanja merjenje rasti mikrobne populacije matematični opis rasti Rast
8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Ενότητα: ΟΝΟΜΑΤΟΛΟΓΙΑ ΚΑΙ ΤΑΞΙΝΟΜΗΣΗ ΤΩΝ ΜΙΚΡΟΟΡΓΑΝΙΣΜΩΝ
Τίτλος Μαθήματος: Γενική Μικροβιολογία Ενότητα: ΟΝΟΜΑΤΟΛΟΓΙΑ ΚΑΙ ΤΑΞΙΝΟΜΗΣΗ ΤΩΝ ΜΙΚΡΟΟΡΓΑΝΙΣΜΩΝ Διδάσκων: Καθηγητής Ιωάννης Σαββαΐδης Τμήμα: Χημείας ΚΕΦΑΛΑΙΟ 2 Ονοματολογία και Ταξινόμηση Μικροοργανισμών
ODPORNOST BAKTERIJ PROTI ANTIBIOTIKOM V SLOVENIJI IN PO SVETU
ODPORNOST BAKTERIJ PROTI ANTIBIOTIKOM V SLOVENIJI IN PO SVETU Manica Müller Premru, dr. med., spec. klin. mikrobiol. Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinska fakulteta Univerza v Ljubljani
KAJ JE NARAVOSLOVJE?
KAJ JE NARAVOSLOVJE? Obsežno področje poznavanja in raziskovanja narave = Vse vedenje o živi in neživi naravi Poznavanje vsega, kar obstaja neodvisno od človekovega delovanja (kar ni ustvaril človek).
Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Rast mikrobne populacije
Rast mikrobne populacije rast posamezne celice : rast populacije hranila fizikalno-kemijski faktorji rasti zaprt in odprt način namnoževanja merjenje rasti mikrobne populacije matematični opis rasti Rast
ZAKLJUČNI PROCESI V BIOTEHNOLOGIJI. Membranski separacijski procesi: diafiltracija, elektrodializa, reverzna osmoza, pervaporacija
ZAKLJUČNI PROCESI V BIOTEHNOLOGIJI Membranski separacijski procesi: diafiltracija, elektrodializa, reverzna osmoza, pervaporacija Membranski separacijski procesi v biotehnologiji proces mikrofiltracija
GENETIKA od dvojne vijaënice do kloniranja
RADOVAN KOMEL GENETIKA od dvojne vijaënice do kloniranja PriroËnik za uëitelje GENETIKA od dvojne vijačnice do kloniranja Priročnik za učitelje Avtor: dr. Radovan Komel Recenzentka: Marjeta Dobravc, prof.biol.
Definiranje okolja mikroorganizmov
Definiranje okolja mikroorganizmov David Stopar Novi sad 2007 Izr. prof. dr. David Stopar Univerza v Ljubljani, BF Oddelek za živilstvo Katedra za mikrobiologijo Večna pot 111 Email: david.stopar@bf.uni-lj.si
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Osnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Jure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna hitrost
FFA: Laboratorijska medicina, Molekularna encimologija, 2010/2011 3.predavanje Jure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna
Biologija rastlinske celice
Barbara Vilhar Biologija rastlinske celice Teorija za vaje Predmet Splošna botanika Pedagoška fakulteta, 1. letnik Interno študijsko gradivo Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Ljubljana, 2006
NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Cefalosporini ostali β-laktami
Cefalosporini ostali β-laktami doc.dr. Marko Anderluh 12. januar 2012 Vir cefalosporinov Cephalosporium acremonium Cefalosporin C Enaka tarča kot pri penicilinih Podoben mehanizem delovanja Cefalosporini
LIPIDI IN PREHRANA ŠPORTNIKA. Žiga Drobnič, Filip Zupančič, 1.b
LIPIDI IN PREHRANA ŠPORTNIKA Žiga Drobnič, Filip Zupančič, 1.b Lipide delimo na: maščobe (masti,olja) - kombinacija molekule glicerola s tremi dolgoverižnimi organskimi kislinami - maščobnimi kislinami
Teze predavanj iz mikrobne biokemije*
Tom Turk Teze predavanj iz mikrobne biokemije* Ljubljana, november 1996, oktober 2003 *slike so na CD v ppt formatu, besedilo v drobnem tisku je priporočljivo ni pa obvezno, Študentom mikrobiologije 1.
Naziv virusa dobijen je iz latinskog jezika i označava otrov i druge škodljive supstance. Prvi put se spominje od godine u engleskom jeziku.
Virusi Naziv virusa dobijen je iz latinskog jezika i označava otrov i druge škodljive supstance Prvi put se spominje od 1392. godine u engleskom jeziku. Značenje supstanca koja prouzrokuje bolest infekcijom
GLIVE NADLOGA ALI BLAGOSLOV? Kristijan Skok, Valentin Rokavec, Rok Sterle, Lara Rihtar
GLIVE NADLOGA ALI BLAGOSLOV? Kristijan Skok, Valentin Rokavec, Rok Sterle, Lara Rihtar 42 Glive so 'čudežni organizmi'. Najbrž se marsikdo s to izjavo ne bo strinjal, kajti le redki v zvezi z njimi pomislijo
Botanika 1. Kremenaste alge-bacillariophyceae volutin rafa v 2. Rdeče alge-rhodophyta 3. Rjave alge-phaeophyceae
Botanika 1. Kremenaste alge-bacillariophyceae Barvila so klorofila a in c, α+β karoten, fukoksantin. Kot hranila se pojavljajo krizolaminarin, olja, volutin (polifosfat), tudi manitol. Njihova celična
Rast mikroorganizmov na površini: biofilmi
Rast mikroorganizmov na površini: biofilmi David Stopar Novi sad 2007 Izr. prof. dr. David Stopar Univerza v Ljubljani, BF Oddelek za živilstvo Katedra za mikrobiologijo Večna pot 111 Email: david.stopar@bf.uni-lj.si
1. ŽIVLJENJE NA ZEMLJI
1. ŽIVLJENJE NA ZEMLJI Biologija (bios logos) naravoslovna veda o življenju vede/področja: -botanika -zoologija -antropologija -mikrobiologija (bakterije, virusi, glive) discipline/panoge: -morfologija
BIOΛOΓIA TΩN MIKPOOPΓANIΣMΩN ΠANEΠIΣTHMIAKEΣ EKΔOΣEIΣ KPHTHΣ
Εξέλιξη των συστημάτων κατάταξης Linnaeus: 2 βασίλεια (Φυτά - Ζώα) Whittaker: 5 βασίλεια Μονήρη Πρώτιστα Μύκητες Φυτά Ζώα Carl Woese Αρχαία Βακτήρια Ευκάρυα Αρχαία Βακτήρια Πρώτιστα Μύκητες Φυτά Ζώα ΑΡΧΑΙΑ
1 Uvod v biokemijo. Slika. Nekakj spoznanj s področja biokemije.
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju Prehransko svetovanje - dietetika, 1. stopenjski študij Predmet: Biokemija, 1. letnik Avtorica: Doc. dr. Zala Jenko Pražnikar 1 Uvod v biokemijo Biokemijo
Celični'stiki' Vrsta&povezave:'' celica.celica' celica.matriks'
Celični'stiki' Vrsta&povezave:'' celica.celica' celica.matriks' Povezava&in&adhezija&omogoča:'' zvezo'med'celico'in'skupnostjo'' kompartmentizacijo' prepoznavanje'in'signalizacijo' proliferacija,'diferenciacija,'migracija'
Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik
Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Univerzitetni študij GOZDARSTVA Predmet BOTANIKA S FIZIOLOGIJO
Geni in regulacija njihovega prepisa
Geni in regulacija njihovega prepisa regulacija encimske aktivnosti indukcija in represija pozitivna in negativna kontrola, atenuacija globalna kontrola dvokomponentni sistemi pogovor bakterij Regulacija
CELICA. Atomi molekule makromolekule organeli celice tkiva organi organski sistemi organizmi populacija biocenoza (življenjska združba)
Atomi molekule makromolekule organeli celice tkiva organi organski sistemi organizmi populacija biocenoza (življenjska združba) CELICA 1) PRIMERJAVA PROKARIOTSKE IN EVKARIOTSKE CELICE PROKATIOTSKA EVKARIOTSKA
Pripravili: Ana Bernard in Eva Srečnik Dopolnil: Matic Dolinar
Pripravili: Ana Bernard in Eva Srečnik Dopolnil: Matic Dolinar Študijsko leto 2011/2012 KAZALO: 1. UVOD V BIOKEMIJO 2. PRENOS BIOLOŠKIH INFORMACIJ: CELIČNA KOMUNIKACIJA 3. BIOLOŠKE MOLEKULE V VODI 4. AMINOKISLINE,
Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju
RAČUN OSTATAKA 1 1 Prsten celih brojeva Z := N + {} N + = {, 3, 2, 1,, 1, 2, 3,...} Osnovni primer. (Z, +,,,, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: sabiranje (S1) asocijativnost x + (y + z) = (x + y)
Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Prve raziskave. Diagram prvega modela membrane.
Celična membrana imajo jo vse celice omogoča fizično in kemično osamitev od okolja ohranja stabilne razmere znotraj celice tanka dvoslojna plast, obdaja citoplazmo, celično jedro ali organele 7-10 nm debela