HIGIENA IN MIKROBIOLOGIJA
|
|
|
- Θήρα Βλαχόπουλος
- 5 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 HIGIENA IN MIKROBIOLOGIJA Romina Bernard univ. dipl. biologinja in prof. biologije Romina Bernard, gradivo za HMB 1
2 KAZALO: UVOD VIRUSI BAKTERIJE GLIVE PARAZITSKE ŽIVALI IMUNOLOGIJA HIGIENA IN UNIČEVANJE MIKROORGANIZMOV Romina Bernard, gradivo za HMB 2
3 UVOD Romina Bernard, gradivo za HMB 3
4 MIKROBIOLOGIJA: veda, ki se ukvarja z mikroorganizmi virusi niso iz celic MIKROORGANIZMI bakterije prokariotska celica (brez jedra) nekatere glive enocelične alge praživali evkariotske celice (celice z jedrom) Romina Bernard, gradivo za HMB 4
5 VLOGA MIKROORGANIZMOV (MO) Z VIDIKA ČLOVEKA pozitivna vloga MO z vidika človeka negativna vloga MO z vidika človeka sodelujejo pri nastanku hrane (jogurt, alkoholne pijače,...) razkrajajo odmrle organizme (kroženje snovi v naravi) v prebavilu živali in človeka pomagajo prebavljati hrano nekaterim rastlinam pomagajo priti do dušika iz zraka... povzročajo bolezni kvarijo hrano Romina Bernard, gradivo za HMB 5
6 VIRUSI Romina Bernard, gradivo za HMB 6
7 VIRUSI - so najmanjši mikroorganizmi ( nm), s svetlobnim mikroskopom vidimo le največje med njimi - parazitirajo v celicah človeka, živali, rastlin, bakterij - nimajo lastne celice Romina Bernard, gradivo za HMB 7
8 ZGRADBA VIRUSOV dedna snov (nukleinska kislina: RNK ali DNK) beljakovinski plašč (KAPSIDA), ki je sestavljena iz več enakih enot - KAPSOMER včasih še ZUNANJA OVOJNICA (iz maščob, beljakovin, ogljikovih hidratov) Virusom brez ovojnice pravimo GOLI VIRUSI (tudi HIDROFILNI VIRUSI), virusom z ovojnico pa LIPOFILNI VIRUSI Romina Bernard, gradivo za HMB 8
9 SIMETRIJA VIRUSOV (oblika) a.kubično SOMERNI VIRUSI - kapsida ima obliko poliedra najpogosteje ikozaedra (ikozaeder: ima 20 ploskev, ki so enakostranični trikotniki)) - čez kapsido je lahko še zunanji ovoj - primeri: virusi herpesa simpleksa, rdečk, noric Romina Bernard, gradivo za HMB 9
10 b. VIJAČNO SOMERNI VIRUSI (HELIČNI VIRUSI) - kapsomere v kapsidi so v navojih okoli nukleinske kisline kar da virusom vijačen videz - lahko so goli ali z zunanjo ovojnico - primeri: virusi stekline, influence, ošpic Romina Bernard, gradivo za HMB 10
11 c. KOMPLEKSNI VIRUSI - so kombinacija obeh simetrij - taki so virusi, ki»napadajo«bakterije BAKTERIOFAGI - ločimo GLAVO (je iz kapside in nukleinske kisline), VRAT, REP, VLAKNA REPA, BAZALNO PLOŠČO Romina Bernard, gradivo za HMB 11
12 RAZMNOŽEVANJE VIRUSOV - Razmnožujejo se v celicah gostitelja tako, da te celice usmerijo k izdelovanju novih virusov - KORAKI RAZMNOŽEVANJA: 1. PRITRDITEV NA CELICO GOSTITELJA 2. VSTOPANJE VIRUSA V CELICO GOSTITELJA (lahko vstopi cel virus ali le nukleinska kislina kapsida ostane zunaj (slika desno)) Romina Bernard, gradivo za HMB 12
13 3. SLAČENJE VIRUSA: kapsida se loči od nukleinske kisline, ki je zdaj prosta. Slačenje ni potrebno kadar v celico vstopi le nukleinska kislina glejte točko 2) 4. PREPISOVANJE IN SINTEZA VIRUSNIH SESTAVIN: v virusni nukleinski kislini so napotki za izdelavo novih virusov, te napotke bere celica gostitelja in po navodilih dela sestavine za nove viruse. Ločeno nastanejo nukleinske kisline in beljakovine za kapsido. Romina Bernard, gradivo za HMB 13
14 5. DOZOREVANJE: nukleinske kisline in beljakovine kapside se povežejo in uredijo v zrel virus VIRION. 6. IZSTOPANJE VIRUSOV IZ CELICE: a. Pri golih virusih gostiteljska celica poči (lizira), virioni se sprostijo iz celice b. Virusi z ovojnico izstopajo z brstenjem skozi membrano celice gostitelja pri čemer dobijo še ovojnico (je delček celične membrane gostiteljske celice). Gostiteljska celica ostane nepoškodovana. Romina Bernard, gradivo za HMB 14
15 UČINKI VIRUSOV NA CELICE UNIČUJOČA (LITIČNA) OKUŽBA: celica pri sproščanju virusov propade. TRAJNA (PERZISTENTNA) OKUŽBA: virusi ostanejo dolgo v celici in se neprestano razmnožujejo iz celice pa se sproščajo z brstenjem. Celica gostitelja ostane živa in še dolgo dela viruse. PRIKRITA (LATENTNA) OKUŽBA: virusi so v celici a njihovo razmnoževanje dolgo ostane nedokončano, zato dolgo ne nastanejo novi virioni. Celice so ves ta čas nepoškodovane. Občasno pa določeni dejavniki sprožijo nastanek popolnih, zrelih virusov, pri tem se celica gostitelja razkroji. Primer: herpesvirusi Romina Bernard, gradivo za HMB 15
16 RAKAVA PREOBRAZBA CELIC (MALIGNA TRANSFORMACIJA): virusna nukleinska kislina se vgradi v DNK gostiteljske celice kar povzroči preobrazbo celice gostitelja v rakasto celico (rakaste celice se nekontrolirano delijo in tvorijo tumorje). Romina Bernard, gradivo za HMB 16
17 PREVENTIVA IN ZDRAVLJENJE PRI VIRUSNIH INFEKCIJAH - virusnih bolezni ne zdravijo z antibiotiki - virusne bolezni uspešno preprečujejo le s cepljenjem, pri cepljenju vbrizgajo predhodno spremenjen (inaktiviran) oziroma oslabljen virus - obstajajo tudi zdravila, ki zavirajo razmnoževanje virusov Romina Bernard, gradivo za HMB 17
18 DIAGNOSTIKA VIRUSNIH INFEKCIJ Da gre za okužbo z določenim virusom lahko dokažemo na različne načine: 1. SEROLOŠKE METODE Ko virus vstopi v telo začnejo nastajati PROTITELESA, ki se vežejo na viruse. Pri teh metodah ne dokazujemo direktno virusa, ampak protitelesa, ki jih najdemo v krvi. Romina Bernard, gradivo za HMB 18
19 2. IZOLACIJA VIRUSA IZ KUŽNINE Kužnina: je material, kjer pričakujemo povzročitelja bolezni (virus, bakterijo,...). Kužnina je lahko sputum, urin, blato, bris,... Kužnino, v kateri pričakujemo virus prenesemo: a. na CELIČNO KULTURO: to je plast celic v posebni posodici. Če je virus v kužnini prisoten pride do sprememb celic ali njihovega uničenja dokaz virusa. Romina Bernard, gradivo za HMB 19
20 b. V PIŠČANČJI EMBRIJO c. V POSKUSNE ŽIVALI (miši, podgane, hrčke,...) 3. DIREKTEN DOKAZ VIRUSA Opazovanje virusov z elektronskim mikroskopom Romina Bernard, gradivo za HMB 20
21 VIROIDI So delci, ki so manjši od virusov. Imajo le KROŽNE MOLEKULE RNK, nimajo nobenega ovoja. Lahko povzročajo bolezni. PRIONI So drobne beljakovine, za katere ni dokazano, da vsebujejo nukleinsko kislino. Ti majhni delci so izredno odporni proti toploti, razkužilom in sevanju. Prioni povzročajo propadanje živčnih celic in s tem okvare centralnega živčnega sistema. Romina Bernard, gradivo za HMB 21
22 BAKTERIJE Romina Bernard, gradivo za HMB 22
23 - so prokariontski mikroorganizmi - velikost: 1 20 μm - poimenujemo jih podobno kot rastline in živali z DVOJNIM POIMENOVANJEM (BINARNO NOMENKLATURO): navedemo ime rodu na prvo mesto in z veliko začetnico, ter ime vrste na drugo mesto in z malo začetnico (npr.: Staphylococcus aureus ali okrajšano S. aureus) Romina Bernard, gradivo za HMB 23
24 - manjša enota od vrste je SEV: gre za mikrobe iste vrste, ki so izolirani iz različnih virov (npr. iz treh različnih pacientov) - s svetlobnim mikroskopom opazujemo le obliko bakterij, notranjo zgradbo pa z elektronskim Romina Bernard, gradivo za HMB 24
25 OBLIKE BAKTERIJ Lahko imajo le eno obliko so MONOMORFNE ali pa se ista vrsta pojavlja v več oblikah POLIMORFNE BAKTERIJE 1. KOKI: okrogle bakterije Izpeljanke kokov: DIPLOKOKI: dva koka skupaj STREPTOKOKI: koki v verižicah TETRAKOKI (TETRADE): skupine štirih kokov STAFILOKOKI: koki v grozdu SARCINE: 8 kokov v skupini Romina Bernard, gradivo za HMB 25
26 2. BACILI: paličaste bakterije Izpeljanke bacilov: STREPTOBACILI: v verižicah DIPLOBACILI: dva skupaj PALISADE: navpično ležeči, drug ob drugem Romina Bernard, gradivo za HMB 26
27 3. SPIRALNE BAKTERIJE Ne tvorijo skupin. SPIRILI: imajo le dva ali tri zavoje, podobni črki S SPIROHETE SPIRALNE (=SVEDRASTE) BAKTERIJE: zelo tanke, dolge, z mnogini zavoji (podobne svedru) 4. PREHODNE OBLIKE KOKOBACILI: med koki in bacili VIBRIJI: so med bacili in spiralnimi bakterijami (ukrivljene palčke) Romina Bernard, gradivo za HMB 27
28 ZGRADBA BAKTERIJSKE CELICE 1. celična membrana 2. celična stena (nad membrano) 3. citoplazma 4. ribosomi 5. dedna snov 6. kapsula (včasih), 7. glikokaliks (včasih) 8. biček (včasih), fimbrija (včasih) 9. spora (včasih) Romina Bernard, gradivo za HMB 28
29 1. CELIČNA MEMBRANA (C.MRENICA, CITOPLAZEMSKA MEMBRANA ) - je FOSFOLIPIDNI DVOSLOJ, v katerega so vložene BELJAKOVINE, na beljakovine ali na glavice fosfolipidov pa so vezani še POLISAHARIDI - membrana je SELEKTIVNO PREPUSTNA: nekatere snovi prepušča druge le včasih ali pa sploh ne Romina Bernard, gradivo za HMB 29
30 2. CELIČNA STENA - celici daje obliko in oporo ter jo ščiti pred zunanjimi vplivi - leži nad celično membrano in pod kapsulo (če je kapsula prisotna) - MIKOPLAZME in UREAPLAZME nimajo celične stene Romina Bernard, gradivo za HMB 30
31 - Določeni antibiotiki zavrejo sintezo celične stene - Včasih določen del celične stene deluje kot strup, tak del imenujemo ENDOTOKSIN (strupeno deluje, ko celica propade) Romina Bernard, gradivo za HMB 31
32 - posebno barvanje po Gramu loči bakterije v dve skupini: v po Gramu pozitivne (obarvajo se modrovijolično) in po Gramu negativne (obarvajo se rdeče). Različno se obarvajo zaradi različne zgradbe celične stene. Romina Bernard, gradivo za HMB 32
33 G- bakterija 1 celična membrana 2 periplazmatski prostor (med celično membrano in zunanjo membrano) 3 zunanja membrana 4 fosfolipid 5 peptidoglikan tanka plast 6 lipoprotein 7 protein 8 lipopolisaharid 9 porini so beljakovinski kanali Romina Bernard, gradivo za HMB 33
34 G+ bakterija 1 celična membrana 2 peptidoglikan debela plast 3 fosfolipid 4 protein v celični membrani 5 lipoteihojska kislina Romina Bernard, gradivo za HMB 34
35 3.CITOPLAZMA Zapolnjuje notranjost celice in je poltekoča (70 80% je vode). V njej so različne snovi (encimi in drugi proteini, lipidi, ogljikovi hidrati, ) 4. RIBOSOMI So prosto v citoplazmi in so sestavljeni iz dveh delov (podenot), na njih poteka sinteza beljakovin. Romina Bernard, gradivo za HMB 35
36 5. DEDNA SNOV: Gre za večinoma en sam KROŽNI KROMOSOM, ki ga sestavlja DNK in mu pravimo tudi NUKLEOID (ali JEDRNA MASA ali JEDRNA SNOV ali JEDROVINA). Pri večini bakterij je dedni material tudi zunaj nukleoida, ta dedni material imenujemo PLAZMID in se podvojuje neodvisno od bakterijskega kromosoma. Plazmid je drobna, krožna DNK. Bakterija lahko brez plazmidov normalno živi, vendar plazmidi dajo določene prednosti. Npr.: plazmidi lahko nosijo gene, ki imajo zapis za odpornost proti antibiotikom, za proizvodnjo toksinov, Romina Bernard, gradivo za HMB 36
37 6. KAPSULA ( slika 1): je izloček bakterijske celice in leži nad celično steno. Kemijska sestava je zelo različna (največkrat iz polisaharidov). Vidimo jo kot svetel rob. Bakterije s kapsulo lažje vdirajo v kri in tkiva gostitelja in so bolj odporne proti fagocitozi, zato je kapsula pomembna za patogenost bakterij. 7. GLIKOKALIKS (slika 2): je polisaharidna sluz, ki jo izločajo nekatere bakterije v okolje. Obdaja veliko bakterij skupaj in omogoča njihovo pritrjanje na površine. Tako večplastno oblogo iz bakterij in glikokaliksa imenujemo BIOFILM (slika 3). Romina Bernard, gradivo za HMB 37
38 8. BIČEK ALI FIMBRIJA -FIMBRIJE (PILUSI, PILI): tanki in kratki izrastki na površini celice, v velikem številu in niso povezani z gibanjem. Imajo različne vloge: pritrjevanje na celice gostitelja, pomagajo prenašati plazmid iz bakterije v bakterijo pri konjugaciji, Romina Bernard, gradivo za HMB 38
39 -BIČKI (FLAGELI): daljši, gibljivi izrastki, ki omogočajo gibanje bakterije. Število in razporeditev bičkov sta značilna za določeno vrsto, imajo jih predvsem paličaste bakterije. Na površini so lahko razporejeni: slika A: MONOTRIHNO en biček na enem koncu slika B: LOFOTRIHNO šop bičkov na enem ali obeh koncih slika C: AMFITRIHNO po en biček na vsakem koncu slika D: PERITRIHNO bički razporejeni po vsej površini celice Romina Bernard, gradivo za HMB 39
40 9. SPORA Nekatere bakterije se v neugodnih razmerah (pomanjkanje vode ali hrane, neustrezna temperatura, ) spremenijo v spore (trose), tak proces imenujemo SPORULACIJA. Sporulacija poteka le v okolju, nikoli v tkivih gostitelja. Spore so zelo odporne proti sušenju, toploti, razkužilom, zato v okolju preživijo do več let. Romina Bernard, gradivo za HMB 40
41 Sporulacija poteka tako, da nastaja spora na začetku v bakterijski celici (endospora), nato pa celica razpade in spora se osvobodi. Ko spore pridejo v ugodne razmere, vzklijejo iz njih nastane aktivna oblika bakterije(vegetativna oblika), ki začne z delitvami Romina Bernard, gradivo za HMB 41
42 RAST BAKTERIJ Izraz uporabljamo za povečevanje števila bakterijskih celic na gojišču. GENERACIJSKI ČAS: je čas od trenutka, ko bakterijska celica nastane, do trenutka, ko se razdeli v dve celici. Dolžina g. časa: od okoli 10 min do več kot 24 ur. Vpliva na hitrost rasti. Romina Bernard, gradivo za HMB 42
43 Na gojišču vidimo rast bakterij tako, da nastajajo kolonije. Kolonija je skupek genetsko enakih bakterij, ki so nastale z razmnoževanjem iz ene same bakterijske celice. Romina Bernard, gradivo za HMB 43
44 Rast bakterijske populacije v gojišču (zaprt sistem: ne prihajajo sveže hranilne snovi, presnovki se ne odstranjujejo iz okolja bakterij) poteka v 4 fazah: A = FAZA MIROVANJA (od 1 do 4 ure): bakterije se prilagajajo na razmere v okolju (gojišču), posamezne celice se povečujejo, a se še ne delijo L: logaritem števila bakterij T: čas Romina Bernard, gradivo za HMB 44
45 B = FAZA RASTI (dolžina odvisna od generacijskega časa): celice se intenzivno delijo C = FAZA RAVNOTEŽJA (traja več ur): rast se ustavi, ker zmanjkuje hranil, prirastek celic je približno enak odmiranju D = FAZA ODMIRANJA: hrane je zmanjkalo, v gojišču je veliko strupenih izločkov bakterij, zato več celic propade, kot jih nastane L: logaritem števila bakterij T: čas Romina Bernard, gradivo za HMB 45
46 Bakterije za rast rabijo: vodo različna hraniva: RAZMERE ZA RAST IN RAZMNOŽEVANJE - anorganske snovi (sulfati, fosfati, Na, K, Ca,.) - ogljik,dušik - rastni faktorji... Romina Bernard, gradivo za HMB 46
47 - glede na potrebe po hranilih ločimo: AVTOTROFNE BAKTERIJE: lahko živijo le na anorganskih snoveh, nato si same izdelajo potrebne organske snovi HETEROTROFNE BAKTERIJE: potrebujejo že pripravljene organske snovi Romina Bernard, gradivo za HMB 47
48 ustrezno temperaturo - PSIHROFILNE BAKTERIJE: imajo rade hladno, manj kot 20 o C - TERMOFILNE: rastejo nad 40 0 C - MEZOFILNE: optimalna temperatura je med 25 in 40 O C. V to skupino sodi večina bakterij, ki kvari živila in povzroča bolezni. ustrezen ph (koncentracija vodikovih ionov): večina patogenih bakterij najbolje raste v nevtralnem ali rahlo bazičnem ph ju. Romina Bernard, gradivo za HMB 48
49 različne količine kisika - OBVEZNI (STRIKTNI) AEROBI (1): potrebujejo veliko kisika - OBVEZNI (STRIKTNI) ANAEROBI (2): kisik jim škoduje - MIKROAEROFILI (4): potrebujejo malo kisika (manj kot ga je v ozračju) - FAKULTATIVNI ANAEROBI (3,5): preživijo v razmerah s kisikom ali brez. So najbolj prilagodljivi za parazitiranje v človeškem organizmu. Romina Bernard, gradivo za HMB 49
50 GOJIŠČA Po GOSTOTI ločimo: TRDNA GOJIŠČA: za trdnost dodajamo agar-agar (polisaharid morskih alg). Pripravimo jih v petrijevkah, lahko pa tudi v epruveti. POLTRDA in TEKOČA: pripravimo v epruvetah. Romina Bernard, gradivo za HMB 50
51 GLIVE Romina Bernard, gradivo za HMB 51
52 ZNAČILNOSTI GLIV so EVKARIONTI (celice imajo jedro) enocelične (glive kvasovke) ali večcelične (plesni in prave gobe ) se razlikujejo od rastlin po tem, da nimajo klorofila (ne izvajajo fotosinteze), v celični steni prevladuje hitin, pri rastlinah pa celuloza Romina Bernard, gradivo za HMB 52
53 So heterotrofi (hrane ne izdelajo same za razliko od rastlin), lahko so: - GNILOŽIVKE: hranijo se z odmrlimi organskimi snovmi - ZAJEDALKE: zajedajo druga živa bitja MIKOZE: bolezni, ki jih povzročajo glive V gojišču jih gojimo podobno kot bakterije, za uspevanje običajno potrebujejo nižji ph (5-6) kot bakterije in veliko vlage Romina Bernard, gradivo za HMB 53
54 PARAZITSKE ŽIVALI Romina Bernard, gradivo za HMB 54
55 ZNAČILNOSTI PARAZITSKIH ŽIVALI Lahko so ENOCELIČNI ali VEČCELIČNI paraziti PARAZITOLOGIJA: veda v okviru mikrobiologije Parazit je prilagojen na gostitelja, od njega črpa vse potrebno za razvoj ENDOPARAZITI: so notranji paraziti (v gostitelju) EKSOPARAZITI: zunanji paraziti (na gostitelju) Romina Bernard, gradivo za HMB 55
56 OBVEZNI (OBLIGATNI) PARAZITI: brez gostitelja ne preživijo OBČASNI (FAKULTATIVNI) PARAZITI: del življenja so v gostitelju, drugi del prosto v naravi STALNI PARAZITI so ves čas v gostitelju (gliste, trakulje, ), ZAČASNI PARAZITI gostitelja po hranjenju zapustijo (komar, klop, ). Enocelični paraziti se v gostitelju razmnožujejo, temu pravimo INFEKCIJA, večcelični se v gostitelju le razvijajo INVAZIJA. Romina Bernard, gradivo za HMB 56
57 PARAZITI, KI POVZROČAJO BOLEZNI PRI ČLOVEKU 1. Nekatere PRAŽIVALI (enocelične živali). K praživalim spadajo: a. BIČKARJI (bičkar tripanosoma povzroča spalno bolezen) b. KORENONOŽCI (amebe povzročajo amebno grižo) c. TROSOVCI (trosovci iz rodu plasmodium povzročajo malarijo) d. MIGETALKARJI (nekateri povzročajo grižo) Romina Bernard, gradivo za HMB 57
58 2. Večcelični zajedalci iz skupine nečlenarjev (metljaji, trakulje, gliste) 3. Večcelični zajedalci iz skupine členonožcev (nekateri raki, nekateri pajkovci, nekatere žuželke) Romina Bernard, gradivo za HMB 58
59 IMUNOLOGIJA Romina Bernard, gradivo za HMB 59
60 IMUNSKI SISTEM Mnogocelični organizmi so razvili IS, ki deluje proti tujim snovem in celicam. IS nam posreduje ODPORNOST (IMUNOST). Imunski sistem je pomemben pri: - obvladovanju infekcij - obvladovanju lastnih rakavih celic - zavračanju tujih organov, krvi,... - vnetju in obnovi tkiva Romina Bernard, gradivo za HMB 60
61 Posledice nepravilnega delovanja IS: - alergije - avtoimunske bolezni - nesposobnost obvladovanja infekcij Romina Bernard, gradivo za HMB 61
62 IMUNOST = ODPORNOST Je odpornost telesa oziroma njegova obramba. NARAVNA IMUNOST je: - prirojena (podedovana) - nespecifična Varuje nas pred vsemi mikrobi na podoben način PRIDOBLJENA ODPORNOST je: - specifična Pridobimo kasneje v življenju, varuje nas pred točno določenimi mikrobi Romina Bernard, gradivo za HMB 62
63 NARAVNA IMUNOST (NARAVNA ODPORNOST) Pri naravni odpornosti sodelujejo: 1. DEDNI DEJAVNIKI 2. FIZIKALNE IN KEMIJSKE PREGRADE 3. SNOVI V KRVI IN TELESNIH TEKOČINAH 4. LEVKOCITI (BELE KRVNE CELICE) 5. KOMPLEMENTNI SISTEM, NARAVNE CELICE UBIJALKE, INTERFERONI 6. VNETJE Romina Bernard, gradivo za HMB 63
64 1. DEDNI DEJAVNIKI Gre za genetsko dano večjo odpornost. Nekateri posamezniki redkeje zbolijo za določeno boleznijo, čeprav so izpostavljeni povzročitelju. Npr.: tuberkuloza (nekateri ne zbolijo) Romina Bernard, gradivo za HMB 64
65 2. FIZIKALNE IN KEMIJSKE PREGRADE - koža z izločki žlez lojnic in znojnic praviloma ne prepušča mikrobov - nepoškodovana sluznica: sluz na sluznicah zlepi mikrobe - migetalčni epitel (npr.: na sluznici dihal) z gibanjem migetalk odstrani tujke - refleks kašljanja in kihanja - solze izpirajo oko, urin sečnico - v želodcu je kislina - normalna mikrobna populacija zaseda prostor patogenim MO, Romina Bernard, gradivo za HMB 65
66 3. SNOVI V KRVI IN TELESNIH TEKOČINAH Mlečne kisline in maščobne kisline v znoju in loju ter nizek ph kože zavirajo razmnoževanje bakterij. Želodčna kislina deluje baktericidno. V solzah in slini je lizocim, ki deluje baketricidno. V semenski tekočini je baktericiden spermin. Romina Bernard, gradivo za HMB 66
67 4. LEVKOCITI (BELE KRVNE CELICE) Njihova naloga je obramba telesa pred tujki (mikrobi, strupi, rakastimi celicami, ). Sodelujejo pri naravni in pridobljeni odpornosti. Levkociti nimajo krvnega barvila (hemoglobina) in jih zato imenujemo bele krvničke. Normalne vrednosti (število celic v litru krvi) za levkocite so 4-10 x 10^9/L. V primeru, da je levkocitov premalo govorimo o LEVKOPENIJI (npr.: pri slabokrvnosti, revmatoloških obolenjih, nekaterih virusnih okužbah kot je okužba z virusom HIV). Romina Bernard, gradivo za HMB 67
68 O LEVKOCITOZI pa govorimo, kadar je število levkocitov previsoko (pri virusnih in bakterijskih okužbah). Levkocitoza je značilna za angino, vnetje sečil, kot tudi za nekatere kronične bolezni. Povišane levkocite imajo tudi kadilci, zato je potrebno upoštevati tudi ta dejavnik. Romina Bernard, gradivo za HMB 68
69 VRSTE LEVKOCITOV: Romina Bernard, gradivo za HMB 69
70 NEVTROFILCI Nevtrofilcev je v telesu največ. Krožijo po krvi nato se premaknejo v tkiva (nekaj ur po vstopu tujka), kjer fagocitirajo in nato uničijo mikrobe (bakterije, glive in viruse), nekatere celice in odpadne snovi. Po tkivih se premikajo podobno kot amebe. Romina Bernard, gradivo za HMB 70
71 EOZINOFILCI Eozinofilcev je v telesu manj od nevtrofilcev, njihova glavna mesta bivanja so koža in sluznice respiratornega ter prebavnega trakta. Tudi eozinofilci prehajajo iz krvi v tkiva, kjer po potrebi fagocitirajo mikrobe. Fagocitirajo lahko tudi imunske komplekse (ta nastane, ko limfocit prepozna tujek v telesu in se z njim zlepi). Sodelujejo tudi pri preobčutljivostni reakciji zgodnjega tipa (Alergiji) Romina Bernard, gradivo za HMB 71
72 BAZOFILCI Bazofilcev je v telesu zelo malo, zvišane vrednosti zaznamo pri preobčutljivostnih reakcijah (alergijah). Po velikosti so manjši od eozinofilcev in nevtrofilcev. Gibljejo se kot amebe. Imajo manjšo fagocitno sposobnost. Zrnca v njihovi citoplazmi vsebujejo HISTAMIN (sodeluje pri vnetju in alergijskih reakcijah). Bazofilci krožijo po krvi in limfi. Bazofilcem zelo podobni so MASTOCITI, ki pa so v krvi še nezreli, po vstopu v tkivo. Nekateri jim pravijo tkivni bazofilci. Romina Bernard, gradivo za HMB 72
73 MONOCITI Njihova glavna naloga je fagocitoza. Monociti so močno vpleteni tudi v imunski komplementarni sistem. Ko požrejo tujek, jih naše telo prepozna kot antigen. Izločajo tudi INTERLEVKIN -1 (dejavnik vnetja), ki povzroči dvig telesne temperature in privabi druge fagocite,... Romina Bernard, gradivo za HMB 73
74 Iz monocitov v tkivih nastajajo TKIVNI MAKROFAGI, ki imajo močno sposobnost fagocitoze. Makrofagi se pojavijo na mestu poškodbe, so pa tudi stalno prisotni na mestih v telesu, kjer je velika možnost okužbe ali kopičenja tujih snovi (npr.: v sluznici dihal, nosa, ). Glede na to, kje v telesu so prisotni, imajo tudi svoja imena: alveolarni makrofagi (na sluznici alveolov), Langerhansove celice (v koži),. Makrofagi sodelujejo tako pri specifični kot pri nespecifični imunosti. Romina Bernard, gradivo za HMB 74
75 LIMFOCITI Limfocite v krvi najdemo kratek čas. Od tam prehajajo v tkiva in se po nekaj urah spet vračajo v kri. Nekateri živijo več let, izhajajo pa iz kostnega mozga ali timusa. Limfociti, ki nastajajo v bezgavkah, običajno živijo kratek čas, okoli 30 dni. Na površini imajo antigene, po katerih jih med seboj ločimo na: - limfociti T, okrog 80 % vseh limfocitov, - limfociti B, %, - limfociti 0, ki jih je v krvi zelo malo. Romina Bernard, gradivo za HMB 75
76 FAGOCITOZA Tistim levkocitom, ki požirajo in prebavljajo delce pravimo FAGOCITI (celice požiralke). Med fagocite sodijo: - MONOCITI (krvni makrofagi), iz njih v tkivih nastanejo TKIVNI MAKROFAGI - NEVTROFILCI - EOZINOFILCI - BAZOFILCI (manjša fagocitna sposobnost) Romina Bernard, gradivo za HMB 76
77 5. NARAVNE CELICE UBIJALKE, KOMPLEMENTNI SISTEM, INTERFERONI Sodelujejo pri naravni in pridobljeni odpornosti a. NARAVNE CELICE UBIJALKE (celice NK): spoznajo okužene celice, se vežejo na njih ter jih nato uničijo, uničujejo tudi rakaste celice. Naravne jim pravimo, ker sodelujejo pri naravni imunosti. Romina Bernard, gradivo za HMB 77
78 Njihovo delovanje spodbujajo INTERFERONI, to so beljakovine, ki večajo tudi odpornost normalnih celic proti virusnim infekcijam. Romina Bernard, gradivo za HMB 78
79 KOMPLEMENTNI SISTEM: gre za številne različne beljakovine, ki jih najdemo v telesnih tekočinah in na površini celic. Te beljakovine reagirajo druga z drugo, s protitelesi in celičnimi membranami, kar povzroči lizo (razpad) bakterij, virusov, tumorskih celic. Beljakovine komplementnega sistema tudi pospešujejo fagocitozo itd. Romina Bernard, gradivo za HMB 79
80 6. VNETJE Vnetje je odziv organizma na vdor mikrobov, vnos škodljivih snovi, mehansko poškodbo. Pri vnetju se pojavijo: - bolečina - rdečina in vročina na mestu vnetja: zaradi razširjenih žil na mestu vnetja - Oteklina: na mestu vnetja se poveča prepustnost stene žil, krvna plazma z nevtrofilci začne iztekati. Nevtrofilci fagocitirajo (požrejo) in razgradijo mikrobe. Ostanke celic nato odstranijo TKIVNI MAKROFAGI (so monociti glejte nazaj). Romina Bernard, gradivo za HMB 80
81 Mikrob se v telesu najprej spopade z mehanizmi naravne odpornosti, če jih premaga pa še z mehanizmi pridobljene (specifične) odpornosti. Naravna odpornost je v telesu prisotna ves čas, specifična (pridobljena) odpornost pa se razvije šele po vstopu tujka v telo in je usmerjena le proti enemu tujku. Specifična odpornost je počasnejša od naravne. Romina Bernard, gradivo za HMB 81
82 PRIDOBLJENA ODPORNOST (SPECIFIČNA ODPORNOST) Pridobljena odpornost je specifična, ker je usmerjena samo proti tistemu mikrobu, ki je sprožil njen nastanek. a. AKTIVNO PRIDOBLJENA ODPORNOST: - NARAVNA: nastane ob infekciji - UMETNA: cepljenje b. PASIVNO PRIDOBLJENA ODPORNOST: - NARAVNA: materina protitelesa preko mleka - UMETNA: vbrizgavanje protiteles v kri Romina Bernard, gradivo za HMB 82
83 Pridobljeno odpornost razdelimo v dve obliki glede na način odziva: a. HUMORALNA IMUNOST (nastajajo protitelesa) b. CELIČNA IMUNOST (ni protiteles) Romina Bernard, gradivo za HMB 83
84 ANTIGENI (Ag) Antigen je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroči imunski odziv (humoralni in celični). Običajno gre za telesu tujo snov z veliko molekulsko maso, največkrat za beljakovino. Na površini antigena je eno ali več mest, ki jih imenujemo EPITOPI (ANTIGENSKE DETERMINANTE). Epitop izzove nastanek protiteles in se nato z njimi tudi veže. Ponavadi ima molekula antigena več epitopov zato povzroči nastanek več protiteles. Romina Bernard, gradivo za HMB 84
85 Telo prepozna različnih EPITOPOV (antigenskih determinant) in se nanje odzove s: HUMORALNIM IMUNSKIM ODGOVOROM (nastanek Ig) CELIČNIM IMUNSKIM ODGOVOROM HAPTENI so nepopolni antigeni, so premajhni zato sami ne morejo delovati kot antigen. Šele, ko se vežejo na neko drugo snov lahko izzovejo tvorbo protiteles. Romina Bernard, gradivo za HMB 85
86 IZVOR ANTIGENOV - BAKTERIJSKI Ag: so lahko sestavine bakterijske celice (sestavine bičkov, kapsule,..) ali pa izločki bakterije (eksotoksini, encimi) - VIRUSNI Ag: so beljakovine kapside - ANTIGENI GLIV: so sestavine celice - ANTIGENI PRAŽIVALI: so sestavine ali izločki celic Glive in praživali imajo šibke antigene, zato je odpornost po okužbi slaba (bolezni se ponavljajo), Ag virusov pa so močni in sprožijo močan odziv, odpornost po okužbi je dolgotrajna. Romina Bernard, gradivo za HMB 86
87 PROTITELESA = IMUNOGLOBULINI (Ig) So proteini, ki jih izdelujejo bele krvne celice v bezgavkah in vranici. Sestavljeni so iz: -dveh enakih TEŽKIH H VERIG - dveh enakih LAHKIH VERIG Vse skupaj pa je razporejeno v obliki črke Y. Verige so med seboj spete z DISULFIDNIMI MOSTIČJI (-S-S-). Romina Bernard, gradivo za HMB 87
88 Mesto na protitelesu, kamor se veže antigen, imenujemo PARATOP (veže se na epitop antigena). V Ig najdemo 5 različnih težkih verig, glede na to katera je prisotna poimenujemo Ig. Tako ločimo 5 razredov Ig: IgA (najdemo jih v na sluznicah, v mleku) IgG (največ jih je v serumu in tkivnih tekočinah) IgM (v krvi, telesnih tekočinah in na površini limfocitovb) IgD (na površini limfocitov B) IgE (na površini bazofilcev v koži). Romina Bernard, gradivo za HMB 88
89 IMUNSKI ODZIV 1. V telesu se znajde antigen (Ag), ki je lahko del na površini mikroba, del nekega toksina (strupene snovi) ali del na celicah presajenih organov ali tkiv. 2. V vranici in bezgavkah Ag fagocitirajo (požrejo) makrofagi. Če je Ag na površini bakterije požrejo celo bakterijo in jo najprej razgradijo. 3. Makrofagi nato Ag vežejo na svoji površini in sicer na MHCII kompleks. Romina Bernard, gradivo za HMB 89
90 4. Ag, ki je vezan na MHCII kompleks makrofagi predstavijo: a. Celicam B b. Celicam Th (h: izvira iz angleške besede helper slovensko je celica T pomagalka). 5. Celice Th se vežejo na Ag, ki je na površini makrofaga, kar jih aktivira. 6. Aktivirane Th aktivirajo: a. Celice B b. Makrofage c. Celice Tc (citotoksične celice T) a. Aktivirane Th izločajo različne INTERLEVKINE, ki sprožijo dozorevanje celic B in njihove delitve v številne enake celice nastane KLON celic B (skupina enakih celic). Romina Bernard, gradivo za HMB 90
91 Iz nekaterih celic klona nastanejo PLAZMATKE, ki živijo kratek čas (običajno manj kot 1 teden) in izločajo številna PROTITELESA (Ig). Iz drugih celic klona pa nastanejo SPOMINSKE CELICE, ki živijo dolgo. Če pride v telo še enkrat isti Ag, se spominske celice zelo hitro pretvorijo v plazmatke, ki začnejo delati ustrezna protitelesa. b. Aktivirani makrofagi lahko tudi sami ubijejo celico (ki nosi Ag), namesto da jo predstavljajo celicam T. Romina Bernard, gradivo za HMB 91
92 c. Interlevkini, ki jih izločajo Th aktivirajo tudi celice Tc (citotoksične celice T), ki prepoznajo Ag vezan na kompleks MHCI (npr.: na površini z virusom okužene celice). Tc nato celico, ki nosi antigen ubijejo. Poznamo še celice ubijalke, ki Ag prepoznajo takoj (ni potrebna vezava na MHCI) in ubijajo rakaste celice in celice okužene z virusi. Romina Bernard, gradivo za HMB 92
93 DELITEV IMUNSKEGA ODZIVA Imunski odziv je: a. HUMORALEN: gre za tvorbo protiteles b. CELIČEN: je tisti del odziva, kjer sodelujejo celice Po krvi krožijo v glavnem celice T, celice B pa so v limfatičnih tkivih. Romina Bernard, gradivo za HMB 93
94 HIGIENA IN UNIČEVANJE MIKROORGANIZMOV Romina Bernard, gradivo za HMB 94
95 NAČINI UNIČEVANJA MIKROORGANIZMOV 1. ČIŠČENJE: s čiščenjem le zmanjšamo število mikroorganizmov 2. RAZKUŽEVANJE (DEZINFEKCIJA): število mikrobov zmanjšamo za 99% 3. STERILIZACIJA: uničimo vse mikroorganizme in tudi spore bakterij 4. KEMOTERAPIJA: zdravljenje z zdravili, ki uničujejo mikroorganizme v telesu gostitelja Romina Bernard, gradivo za HMB 95
96 1. ČIŠČENJE Čistimo mehansko z drgnjenjem ter z vodo in s čistili. Z določenimi postopki čiščenja lahko odstranimo do 90% mikroorganizmov. 2. RAZKUŽEVANJE a. RAZKUŽEVANJE S TOPLOTO: - KUHANJE V VRELI VODI ali vodni pari: z 10 minutnim kuhanjem uničimo vse mikrobe razen bakterijskih spor, če kuhamo 30 minut se uničijo tudi nekatere spore Romina Bernard, gradivo za HMB 96
97 - PASTERIZACIJA: segrevanje pod 100 O C, uničimo večino vegetativnih mikrobov (spore pa ne), predvsem patogene, ki ne preživijo pri visokih temperaturah. Pasterizacijo uporabljajo v proizvodnji hrane (mleko, sadni sokovi, ). Obstaja več načinov (npr.: 15 sekund pri 72 O C, 30 minut pri 63 O C, ). Zelo redko segrejejo tudi nad 100 O C, vendar zelo kratek čas (npr.: segrevanje do 150 O C za 3 sekunde) Romina Bernard, gradivo za HMB 97
98 - FRAKCIONIRANA STERILIZACIJA (TINDALIZACIJA): segrevamo pri 100 O C, 30 minut in to ponovimo vsaj tri dni zapored. Vmes imamo material pri sobni temperaturi, da lahko vzklijejo spore, ki jih še nismo uničili in jih nato lažje uničimo z naslednjim segrevanjem na 100 O C. - TERMODEZINFEKTORJI: so posebni pralni in pomivalni stroji, ki najprej pomijejo (operejo), nato pa še razkužijo. Uporabljamo v bolnišnicah za razkuževanje perila, posode, operacijski čevlji, inštrumenti Romina Bernard, gradivo za HMB 98
99 b. RAZKUŽEVANJE S KEMIČNIMI SREDSTVI RAZKUŽILI Poznamo razkužila za kožo, ter razkužila za površine, pribor, Pazimo pri uporabi (ekološki vidik). ANTISEPTIKI so razkužila za razkuževanje kože in sluznic. Po učinkovitosti delimo razkužila v: MIKROBISTATIKE: ovirajo razmnoževanje mikroorganizmov (bakteriostatiki delujejo na bakterije, fungistatiki na glive) MIKROBICIDE: mikroorganizme ubijejo (baktericidi ubijejo bakterije, fungicidi glive, virucidi viruse, sporocidi pa spore) Romina Bernard, gradivo za HMB 99
100 Na učinkovitost razkužila vlivajo: koncentracija razkužila, čas delovanja, stopnja okuženosti, vrste navzočih mikrobov, Razkužila delujejo tako, da spremenijo celično membrano mikrobov, koagulirajo beljakovine v celicah mikrobov, delujejo na encime,. Romina Bernard, gradivo za HMB 100
101 c. RAZKUŽEVANJE S SEVANJI - z UV žarki: poškodujejo DNK mikrobov (ne uničijo RNK virusov). Z njimi uničujemo mikrobe v zraku in na površinah (v globino trdnih in tekočih snovi ne prodrejo). - MIKROVALOVI: mikrovalovne pečice ne razkužijo, le segrejejo hrano, ker je čas delovanja prekratek - ULTRAZVOK V KOMBINACIJI Z RAZKUŽILOM: razkužilo uniči mikrobe, UZ pa mehansko odstrani nečistoče z inštrumentov Romina Bernard, gradivo za HMB 101
102 3. STERILIZACIJA Uniči vse oblike življenja, tudi spore bakterij. Učinek sterilizacije je STERILNOST. a. FIZIKALNE METODE STERILIZACIJE - STERILIZACIJA S SUHO TOPLOTO : žarjenje kovinskih predmetov (cepilne zanke, igle) nad gorilnikom, obžiganje ustja epruvet, sterilizacija v suhem sterilizatorju Romina Bernard, gradivo za HMB 102
103 - STERILIZACIJA Z VLAŽNO TOPLOTO: mikrobe uničujemo z vodno paro ali ogreto vodo. - AVTOKLAVIRANJE je sterilizacija z vodno paro pod tlakom (pod tlakom lahko vodna para doseže 121 OC). Izvaja se v AVTOKLAVU, avtoklaviramo pa gojišča, izdelke iz gume, določeno plastiko, Romina Bernard, gradivo za HMB 103
104 Pri katerikoli sterilizaciji s toploto lahko uporabimo INDIKATORJE in sicer KEMIČNE (v napravo za sterilizacijo vložimo snovi, ki spremenijo barvo) ali BIOLOŠKE (uporabimo zavitke s sporami, kasneje preverimo, če so spore uničene). - STERILIZACIJA S SEVANJEM: uporabimo žarke X in žarke GAMA (poškodujejo beljakovine in DNK mikrobov) Romina Bernard, gradivo za HMB 104
105 b. FIZIKALNO KEMIČNE METODE STERILIZACIJE: - STERILIZACIJA Z ETILENOKSIDOM (je strupen zelo reaktiven plin, draži dihala, povzroča slabost, kancerogen in mutagen): nevarna, izvaja se v komorah - STERILIZACIJA S FORMALDEHIDOM: v formaldehidnih avtoklavih, v kombinaciji z vodno paro Romina Bernard, gradivo za HMB 105
106 4. KEMOTERAPIJA: ZDRAVLJENJE S KEMIČNIMI SREDSTVI Kemoterapevtiki za zdravljenje bolezni, ki jih povzročajo mikroorganizmi: - ANTIBIOTIKI: zdravijo bakterijske infekcije - ANTIMIKOTIKI: zdravijo glivične infekcije - PROTIVIRUSNA ZDRAVILA: zdravijo virusne infekcije - PROTIPARAZITNE SNOVI: zdravijo parazitoze Romina Bernard, gradivo za HMB 106
107 Neželene posledice kemoterapije (pri vsakem zdravilu so odvisne od količine zdravila (doza) in pacienta): - TOKSIČNE REAKCIJE: če presežemo določeno količino zdravila lahko pride do glavobola, bruhanja, okvare jeter, ledvic, - PREOBČUTLJIVOST (ALERGIJA): lahko tudi pri majhnih dozah, pojavi se koprivnica, težko dihanje, lahko celo anafilaktični šok - SUPERINFEKCIJA: če antibiotik uniči preveč mikroorganizmov normalne flore se poruši ravnovesje in eden od mikrobov normalne flore, ki je oportunistično patogen se zelo namnoži in povzroči težave Romina Bernard, gradivo za HMB 107
108 - RECIDIVI: to so ponovitve iste bolezni, ki se lahko pojavljajo zaradi premajhne doze ali prekratkega časa jemanja antibiotikov (bakterije še ostanejo v telesu in se še enkrat namnožijo) - POMANJKANJE VITAMINOV K IN B KOMPLEKSA: pri njihovi izgradnji sodelujejo bakterije in glive v črevesju, ki jih zdravilo lahko uniči Uspešnost zdravljenja je odvisna od: - prave izbire zdravila (prava diagnoza) - primerna doza zdravila in dovolj dolg čas zdravljenja Romina Bernard, gradivo za HMB 108
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Tretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
HIGIENA IN MIKROBIOLOGIJA
SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE IPAVČEVA 10, CELJE Vsebinski sklop HIGIENA IN MIKROBIOLOGIJA (interna skripta za program Zdravstvena nega, prvi letnik, modul varovanje zdravja) PETER ČEPIN TOVORNIK, dipl.
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Imunofluorescenčna mikroskopska preiskava
Imunofluorescenčna mikroskopska preiskava Imunofluorescenčna mikroskopska preiskava Obvezna dopolnilna preiskava pri ledvični biopsiji (imunohistokemija imunoglobulinov in komponent komplementa na zmrznjenih
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Osnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Katedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1
Katedra za farmacevtsko kemijo Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Sinteza kompleksa [Mn 3+ (salen)oac] Zakaj uporabljamo brezvodni
NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
2) Naštej 3 sekundarne limfatične organe/tkiva. 2 : bezgavke, tonzile, vranica (+limfatično tkivo sluznic = MALT = GALT+BALT+ULT )
IMUNOLOGIJA lanski izpit (2014) 1) Katere celice so fagociti in katera izmed njih je izrazito kratkoživa? Fagociti: eozinofilci, nevtrofilci, monociti, makrofagi Izjemno kratkožive: nevtrofilci 2) Naštej
1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
ODPORNOST BAKTERIJ PROTI ANTIBIOTIKOM V SLOVENIJI IN PO SVETU
ODPORNOST BAKTERIJ PROTI ANTIBIOTIKOM V SLOVENIJI IN PO SVETU Manica Müller Premru, dr. med., spec. klin. mikrobiol. Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinska fakulteta Univerza v Ljubljani
ZGODOVINA MIKROBIOLOGIJE
ZGODOVINA MIKROBIOLOGIJE Prvi mikroskopi so omogočili prva opazovanja mikroorganizmov. Robert Hook je na usnju prvi videl plesni in je začetnik celične teorije. Antonie van Leuwenhoek je sestavil prvi
Osnove imunologije. antigene imunskim celicam, to je limfocitom.
Osnove imunologije Govorimo o vedi, ki raziskuje odpornost organizma pred vdorom tujkov, različnih tujih proteinov oziroma antigenov. Antigeni so snovi, ki v našem organizmu sprožijo verižno reakcijo t.i.
SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
LIPIDI IN PREHRANA ŠPORTNIKA. Žiga Drobnič, Filip Zupančič, 1.b
LIPIDI IN PREHRANA ŠPORTNIKA Žiga Drobnič, Filip Zupančič, 1.b Lipide delimo na: maščobe (masti,olja) - kombinacija molekule glicerola s tremi dolgoverižnimi organskimi kislinami - maščobnimi kislinami
Imunologija. organizacija limfatičnega sistema. nespecifična obramba. specifična obramba. celično mediirana obramba.
Imunologija organizacija limfatičnega sistema nespecifična obramba specifična obramba celično mediirana obramba humoralna obramba reakcija antigen-protitelo Imunost in imunski sistem Imunost je sposobnost
IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
![matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):](/thumbs/87/96579490.jpg "matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):")
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Osnovna zgradba prokariontske celice
Osnovna zgradba prokariontske celice Citoplazemska membrana Celična stena Citoplazma Ribosomi Vključki - Inkluzije Nukleotidi Citoplazma Na citoplazmo so vezane funkcije saj v njej potekajo naloge celične
Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Kotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
PROTITELESA IN IMUNSKI ODGOVOR BIOKEMIJA ČUTIL
PROTITELESA IN IMUNSKI ODGOVOR BIOKEMIJA ČUTIL Povzetek dveh predavanj pri predmetu Biokemija študijski program Kemija 2008/2009 doc. dr. Marko Dolinar Pred vami je del gradiva, ki ga pripravljam za naslednje
OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2. Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013
OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2 Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013 MORFOLOGIJA IN ZGRADBA BAKTERIJ Oblike bakterij Poznamo razne oblike bakterij in sicer: koki, bacili, vibrioni, spirile, aktinomicete
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Autor: Rama Kanduri Traduzione in Italiano a cura di:
Autor: Rama Kanduri Traduzione in Italiano a cura di: www.prendersicura.it info@prendersicura.it " Ponovno smo odkrili da srebro uničuje bakterije, kar je znano dejstvo že stoletja... vendar so z odkritjem
1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
1. Kakšne so funkcije imunskih celic? Monociti fagocitoza, aktivacija baktericidnih mehanizmov, so inducibilne APC,
VPRAŠANJA IZ ZADNJE URE: 1. Kakšne so funkcije imunskih celic? Monociti fagocitoza, aktivacija baktericidnih mehanizmov, so inducibilne APC, predhodniki MΦ APC - ima FcR (veže protitelesa z Ag), MHC (predstavlja
Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo
Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki
Prve raziskave. Diagram prvega modela membrane.
Celična membrana imajo jo vse celice omogoča fizično in kemično osamitev od okolja ohranja stabilne razmere znotraj celice tanka dvoslojna plast, obdaja citoplazmo, celično jedro ali organele 7-10 nm debela
PRIROČNIK ZA UČENJE PRI PREDMETU OSNOVE MIKROBIOLOGIJE (1. LETNIK - BOLONJSKI PROGRAM PRI PROF. NINI GUNDE CIMERMAN)
PRIROČNIK ZA UČENJE PRI PREDMETU OSNOVE MIKROBIOLOGIJE (1. LETNIK - BOLONJSKI PROGRAM PRI PROF. NINI GUNDE CIMERMAN) Priročnik je napisan v obliki kratkih povzetkov in zajema snov 1. letnika smeri Biologija
p 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
MAŠČOBE. zgradba in sinteza maščob; maščobne kisline; vloga maščob v človeškem telesu; maščobam podobne snovi.
MAŠČOBE zgradba in sinteza maščob; maščobne kisline; vloga maščob v človeškem telesu; maščobam podobne snovi. Zgradba maščob Maščobe so zgrajene iz: ogljika, vodika in kisika Sestavine maščob: 1. GLICEROL
Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
- Geodetske točke in geodetske mreže
- Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano
OSNOVE IMUNOLOGIJE PREGLED SNOVI
ONOVE IMUNOLOGIJE PREGLED NOVI Po knjigi Vozelj, M.: Temelji imunologije DZ d.d., Ljubljana, 2000 Berete kratek pregled snovi iz predmeta Osnove imunologije. To pomeni, da sem izpustil par poglavij in
Uvod v mikrobiologijo
Uvod v mikrobiologijo Predmet: Mikrobiologija Predavanja: 10 ur Seminarske vaje: 10 ur Laboratorijske vaje: 10 ur Študijske obveznosti: izpit Učitelj: Prof. dr. David Stopar email: david.stopar@bf.uni-lj.si
*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
Numerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov
28. 3. 11 UV- spektrofotometrija Biuretska metoda Absorbanca pri λ=28 nm (A28) UV- spektrofotometrija Biuretska metoda vstopni žarek intenziteta I Lowrijeva metoda Bradfordova metoda Bradfordova metoda
Jerneja Čučnik Mikroskopiranje in tipi celic Gimnazija Celje Center Mikroskopiranje in tipi celic
Ime in priimek: Jerneja Čučnik Razred: 4.b Šola: Gimnazija Celje Center Mentor: Saša ogrizek, prof. Datum izvedbe vaje: 24.9.2009 1 1. UVOD Mikroskop je instrument za preučevanje predmetov, ki so premajhni,
FOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ
FOTOSINTEZA FOTOSINTEZA je proces, pri katerem s pomočjo svetlobne energijje nastajajo v živih celicah organske spojine. 1772 Priestley RASTLINA slab zrak dober zrak Rastlina s pomočjo svetlobe spreminja
1 FIZIOLOŠKE SPREMEMBE V LAKTACIJI LAKTACIJA. razvoj vimena od embrija do pubertete. razvoj vimena v zgodnji laktaciji. razvoj vimena v brejosti
03/11/08 1 1 Fiziološke spremembe v laktaciji 2 Koliina mleziva in mleka 3 Sestava mleziva in mleka 4 Vloga mleziva in mleka 5 Sesanje 6 Dolžina laktacije 7 Izgube pujskov LAKTACIJA 1 FIZIOLOŠKE SPREMEMBE
1.3.1 Midecamycin SPC, Labeling and Package Leaflet SI
1. IME ZDRAVILA Macropen 400 mg filmsko obložene tablete 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA 1 filmsko obložena tableta vsebuje 400 mg midekamicina. Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1.
Zdravje in zdravo življenje. Koža-zgradba, poškodbe kože in bolezni kože. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)
Zdravje in zdravo življenje 1 Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) Je organizacija v sklopu Združenih narodov s sedežem v Ženevi. Ustanovljena je bila 7. aprila 1948. Njen namen je pomagati vsem ljudem
Splošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Družina globinov pri človeku in bolezni.
Družina globinov pri človeku in bolezni www.muhlenberg.edu/ Mioglobin in hemoglobin spadata v družino globinov Globinsko zvitje Mb β podenota Hb Podobnost aminokislinskega zaporedja Podobnost 3D strukture
ALGE predstavitev alg
25 ALGE predstavitev alg celice. Prav zato jih moderna mikrobiološka literatura uvršča med bakterije s strokovnim imenom Cyanobacteria (1). Z imenom alge, ki ima izvor v latinski besedi algae, kar pomeni»morska
Termodinamika vlažnega zraka. stanja in spremembe
Termodinamika vlažnega zraka stanja in spremembe Termodinamika vlažnega zraka Najpogostejši medij v sušilnih procesih konvektivnega sušenja je VLAŽEN ZRAK Obravnavamo ga kot dvokomponentno zmes Suhi zrak
KLONIRANJE. Lucija Smolko, Leja Antolin, Maja Jaklin
KLONIRANJE Lucija Smolko, Leja Antolin, Maja Jaklin Kloniranje je postopek nespolnega razmnoževanja, pri katerem je novo nastala celica oz. osebek (klon) genetsko identičen izvorni celici oz. osebku. Poznamo
BIOLOGIJA CELICE TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOKEMIJE
BIOLOGIJA 1 BIOLOGIJA CELICE TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOKEMIJE MARINA DERMASTIA BIOLOGIJA 2 OBLIKA IN VELIKOST RASTLINSKE CELICE 3 JEDRO 3 VAKUOLA 5 PLASTIDI 5 Proplastidi 6 Amiloplasti 6
BIOLOGIJA RASTLINSKE CELICE Teze predavanj. Marina DERMASTIA
BIOLOGIJA RASTLINSKE CELICE Teze predavanj Marina DERMASTIA UVOD 5 KEMIČNA SESTAVA RASTLINSKE CELICE 6 ATOMI IN MOLEKULE 6 VELIKE MOLEKULE: POLIMERI IN NJIHOVI MONOMERI 6 OGLJIKOVI HIDRATI 7 STRUKTURNI
Magdalena Avbelj, Nataša Bratina, Mirjam Stopar Obreza, Nina Bratanič, Mojca Žerjav Tanšek, Ciril Kržišnik, Tadej Battelino
GENETIKA SLADKORNE BOLEZNI TIP 1 Magdalena Avbelj, Nataša Bratina, Mirjam Stopar Obreza, Nina Bratanič, Mojca Žerjav Tanšek, Ciril Kržišnik, Tadej Battelino Uvod Sladkorna bolezen tip1 (SBT1) nastane zaradi
PROCESIRANJE SIGNALOV
Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:
TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )
TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ (17. 12. 03) Pazljivo preberite besedilo vsake naloge! Naloge so točkovane enakovredno (vsaka 25%)! Pišite čitljivo! Uspešno reševanje! 1. Deformiranje telesa je podano s poljem
1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ
TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri
Celične strukture. mikroskopija. površina celic. celična stena. citoplazemska membrana. citoplazma. spore in sporulacija
Celične strukture mikroskopija površina celic celična stena citoplazemska membrana citoplazma spore in sporulacija Mikroskopija mikrobiologija v svetlem polju mikroskopija v temnem polju stereomikroskopija
Proteini. Struktura proteinov. Analiza proteinov. Proteini (proizvodnja, analiza, struktura, funkcija)
Proteini (proizvodnja, analiza, struktura, funkcija) Celična biologija z genetiko 1. letnik UŠ LBM, Kozmetologija šol. leto 2012/13 Proteios (Gr.) = prvega reda Makromolekule polimeri aminokislin, ki so
Rešitve nalog. Biologija. za gimnazije
Rešitve nalog Biologija za gimnazije 1 Značilnosti živega (str. 8) 1. Citoplazma, celična membrana, metabolizem (celici lastni presnovni mehanizmi). 2. a) velikost Virusi so zelo majhni, v splošnem 50-
Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Biologija celice. ločljivost: oko 0'2 mm,svetlobni mikroskop 0'2 μm, elektronski 0'2 ηm
Biologija celice Živa bitja: - so kemijsko kompleksna in visoko organizirana (celična zgradba) - imajo presnovo (metabolizem), uporabljajo in pretvarjajo energijo o disimilacija (katabolizem)-razgradnji
Razdelitev vitaminov
VITAMINI razdelitev vitaminov vitamin B1- tiamin vitamin D kalciferol vitamin A retinol vitamin C askorbinska kislina motnje pri pokrivanju potreb po vitaminih ohranjanje vitaminov pri pripravi hrane Razdelitev
Organizacijski tip: PROKARYOTA - prokarionti
PREGLED SISTEMA Organizacijski tip: PROKARYOTA - prokarionti Njihova celica je protocita.ni organiziranega jedra in organelov. Organeli za premikanje so sicer večkrat prisotni, vendar zgrajeni drugače
MIKROSKOP IN MIKROSKOPIRANJE
Gimnazija Murska Sobota POROČILO K LABORATORIJSKI VAJI MIKROSKOP IN MIKROSKOPIRANJE Sandra Gorčan, 4.c prof. Edita Vučak Murska Sobota,8.10.2003 UVOD: Mikroskop je naprava, ki služi za gledanje mikroskopsko
Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik
Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva
DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA
29.03.2004 Definicija DFT Outline DFT je linearna transformacija nekega vektorskega prostora dimenzije n nad obsegom K, ki ga označujemo z V K, pri čemer ima slednji lastnost, da vsebuje nek poseben element,
RANKINOV KROŽNI PROCES Seminar za predmet JTE
RANKINOV KROŽNI PROCES Seminar za predmet JTE Rok Krpan 16.12.2010 Mentor: izr. prof. Iztok Tiselj Carnotov krožni proces Iz štirih sprememb: dveh izotermnih in dveh izentropnih (reverzibilnih adiabatnih)
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov
Ogljikovi hidrati - monosaharidi
Ogljikovi hidrati - monosaharidi V tem poglavju se boste naučili (ponovili) - kaj so osnovne lastnosti ogljikovih hidratov, - kaj so monosaharidi, - katere so dokazne reakcije za monosaharide. Enostavni
Izločanje zdravilnih učinkovin iz telesa:
Izločanje zdravilnih učinkovin iz telesa: kinetični vidiki Biofarmacija s farmakokinetiko Aleš Mrhar Izločanje učinkovin Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt = k e U očistkom in volumnom, Cl = k e V Hitrost
1. ŽIVLJENJE NA ZEMLJI
1. ŽIVLJENJE NA ZEMLJI Biologija (bios logos) naravoslovna veda o življenju vede/področja: -botanika -zoologija -antropologija -mikrobiologija (bakterije, virusi, glive) discipline/panoge: -morfologija
Biologija rastlinske celice
Barbara Vilhar Biologija rastlinske celice Teorija za vaje Predmet Splošna botanika Pedagoška fakulteta, 1. letnik Interno študijsko gradivo Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Ljubljana, 2006
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Bakterije. Tipična bakterijska celica je velika. ~ 1 µm in je s prostim očesom. nevidna. Lahko je pritrjena na. površino ali pa je prosto gibljiva v
Bakterije Tipična bakterijska celica je velika ~ 1 µm in je s prostim očesom nevidna. Lahko je pritrjena na površino ali pa je prosto gibljiva v raztopini. Izgled bakterijske populacije Makroskopska manifestacija
Osnove sklepne statistike
Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo Osnove sklepne statistike doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo e-pošta: mitja.kos@ffa.uni-lj.si Intervalna ocena oz. interval zaupanja
CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih.
poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih. Izhodne spojine:, laktat, in drugi intermediati cikla TKK glukogene aminokisline, glicerol Kaj pa maščobne kisline? Ireverzibilne
Sintezna genomika. Ponovno zapisovanje (Rewriting) Preoblikovanje kode (Refactoring) Transplantacija genoma Sintezni genomi Sintezni organizmi
Sintezna genomika Ponovno zapisovanje (Rewriting) Preoblikovanje kode (Refactoring) Transplantacija genoma Sintezni genomi Sintezni organizmi Koncept sinteznega življenja Celic, kot so se razvile v evoluciji,
1 Uvod v biokemijo. Slika. Nekakj spoznanj s področja biokemije.
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju Prehransko svetovanje - dietetika, 1. stopenjski študij Predmet: Biokemija, 1. letnik Avtorica: Doc. dr. Zala Jenko Pražnikar 1 Uvod v biokemijo Biokemijo
CENTRALNI LABORATORIJ
CENTRALNI LABORATORIJ I.ODVZEM IN POŠILJANJE VZORCEV 1 KAPILARNI ODVZEM KRVI DA DA 30min/15min 2 ODVZEM FECESA DA NE 30min/15min 3 ODVZEM URINA DA DA 30min/15min 4 POŠILJANJE BIOLOŠKIH VZORCEV ( EKSPEDIT)
Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Vaje: Električni tokovi
Barbara Rovšek, Bojan Golli, Ana Gostinčar Blagotinšek Vaje: Električni tokovi 1 Merjenje toka in napetosti Naloga: Izmerite tok, ki teče skozi žarnico, ter napetost na žarnici Za izvedbo vaje potrebujete
Aleš Mrhar. kinetični ni vidiki. Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt očistkom
Izločanje zdravilnih učinkovin u iz telesa: kinetični ni vidiki Biofarmacija s farmakokinetiko Univerzitetni program Farmacija Aleš Mrhar Izločanje učinkovinu Izraženo s hitrostjo in maso, dx/ k e U očistkom
6 ogljikovih atomov: HEKSOZE (npr. glukoza, fruktoza, galaktoza) Ločimo dve vrsti glukoze: α glukoza in. β glukoza, ki se
OGLJIKOVI HIDRATI Monosaharidi enostavni sladkorji Spojine C, H, O v razmerju 1:2:1 3 ogljikovi atomi: TRIOZE 5 ogljikovih atomov: PENTOZE (npr. riboza, deoksiriboza) 6 ogljikovih atomov: HEKSOZE (npr.
Matematika I (VS) Univerza v Ljubljani, FE. Melita Hajdinjak 2013/14. Pregled elementarnih funkcij. Potenčna funkcija. Korenska funkcija.
1 / 46 Univerza v Ljubljani, FE Potenčna Korenska Melita Hajdinjak Matematika I (VS) Kotne 013/14 / 46 Potenčna Potenčna Funkcijo oblike f() = n, kjer je n Z, imenujemo potenčna. Število n imenujemo eksponent.