Dragi prijatelji narave!

HTML
DOWNLOAD

Μέγεθος: px

Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "Dragi prijatelji narave!"

θάνα Παχής
8 χρόνια πριν
Προβολές:

3 Dragi prijatelji narave! Knji ica, ki je pred vami, je namenjena vsem obiskovalcem in ljubiteljem narave, e posebno pa vsem mladim, ko spoznavajo naravo in njene prebivalce. Presene eni boste, koliko vam lahko povedo ivalski "napisi" na blatnih gozdnih poteh, v snegu ali ob kalu ah. Prepoznavanje sledov (stopinj) in drugih znakov prisotnosti divjih ivali je znanje, ki ga ima v obdobju vse hitrej ega razvoja in odtujevanja naravi al vse manj ljudi. Radi bi vam pribli ali to tiho, a "zgovorno" govorico divjih ivali. Lovci s poznavanjem stopinj, sledov in drugih znakov prisotnosti divjadi prepoznavamo, katera vrsta ivali je la pred nami, koliko ivali je bilo v tropu, v asih pa sku amo oceniti tudi njihovo starost, velikost in celo te o (maso). Ne zato, da bi jo la e lovili, pa pa da bi odgovorneje ocenili tevil nost posameznih vrst, da bi pravilneje upravljali s populacijami divjih ivali in divjad im bolje poznali. Zato, ker jo imamo radi, eprav jo tudi lovimo! Lovska zveza Slovenije, ki zdru uje domala slovenskih lovcev, Vam to knji ico podarja z eljo, da bi jo s pridom uporabljali med svojimi obiski v naravi. Obenem pa Vas prosimo, da ste do narave in njenih prebivalcev obzirni in spo tljivi ter da jih s svojim obna anjem sku ate im manj vznemirjati v njihovem naravnem, vendar edalje bolj okrnjenem in vznemirjenem ivljenjskem okolju. Lovski zdravo! Va a Lovska zveza Slovenije

4 Sled Srnjad Foto: M. Cerar, Diana 25 do 30 kg. Ple na vi ina 65 do 75 cm. Sredina julija / sredina avgusta. maj / junij. 1 do 3. Gozd, travniki in polja, pogosto tudi v neposredni bli ini loveka. Najpogosteje jih vidimo v ve ernih in jutranjih urah (pozimi tudi v zimskih tropi ih). Pre vekovalec; najpogosteje se ogla a z zna ilnim "baav, baav". Stopalo 4 cm

5 Sled Jelenjad Foto: M. Cerar, Diana Mo ki spol 150 do 250 kg, enski spol 100 do 150 kg. Ple na vi ina 90 do 130 cm. Za etek septembra / za etek oktobra. Maj / junij. 1, le izjemoma 2. Ve je gozdne povr ine in polja. Najpogosteje aktivna v mraku in pono i, ivi ve inoma v tropih. Pre vekovalec; uspe no se prilagaja na lovekovo prisotnost v svojem okolju. Stopalo 8 cm

6 Sled Muflon Foto: J. Pape. Diana 30 do 60 kg. Ple na vi ina 65 do 80 cm. Oktober / december. Konec marca / za etek maja. 1, redko 2. V Sloveniji ivi v nekaj kolonijah, ve inoma v gozdnem prostoru sredogorja. Ωivi v skupinah (tropih) in je v mirnih predelih aktiven podnevi. Pre vekovalec, rogar; samcem rastejo rogovi vse ivljenje in jim ne odpadejo. Njihova prvotna domovina je Srednja Azija, Sardinija in Korzika. Stopalo 5 cm

7 Sled Gams Foto: M. Rou ek, Diana 30 do 55 kg. Ple na vi ina do 85 cm. Za etek novembra / sredina decembra. Maj / junij. 1, izjemoma 2. Sredogorje in visokogorje, posamezne izolirane skupine tudi v ni jih predelih. Dnevna ival; ivi v tropih, odrasli kozli so samotarji. Pre vekovalec; oba spola imata roglje, ki rastejo vse ivljenje. Stopalo 5 cm

8 Sled Divji pra i Foto: C. πtrumbelj 70 do 250 kg. Ple na vi ina 70 do 100 cm. Za etek novembra / konec decembra. Marec / maj. 3 do 8. Gozd, travniki in polja, pogosto tudi v neposredni bli ini loveka. No na ival; ivi v tropih, odrasli merjasci so samotarji. Vsejed; v kmetijstvu lahko povzro a velike kode, zlasti na koruzi, itu in gozdu ter zaradi ritja travnikov. Stopalo 6 cm

9 Sled Volk Foto: M. Poga nik, Diana 40 do 55 kg. Ple na vi ina 70 do 90 cm. Konec januarja / konec februarja. April / sredina maja. 3 do 8. Ve ji strnjeni jelovo-bukovi gozdovi na kra kem svetu. Ωivi v dru inskih tropih, njihov teritorij obsega ve ha. Samci so samotarji. Za razliko od pravljice o Rde i kapici je volk pla na ival, ki se loveka zelo boji. Stopalo 8 cm

10 Medved Foto: S. Lavri, Diana 120 do 400 kg. Ple na vi ina 90 do 120 cm. Sredina junija / za etek avgusta. Konec decembra / za etek februarja. 1 do 4. Predvsem ve ji strnjeni jelovo-bukovi gozdovi na kra kem svetu. Samotar, zimo predremlje. Veliko barvnih razli ic rjave barve ko uha. Zadnje desno stopalo medveda

11 Stopinje prednjega in zadnjega stopala 30 cm Odtis sprednje desne ape Odtis zadnje leve ape Sled

12 Sled Ris Foto: M. Masterl, Diana 25 do 35 kg. Ple na vi ina 60 do 70 cm. Marec / april. Maj / junij. 1 do 4. Ve ji strnjeni gozdovi, predvsem na kra ki podlagi. Samotar, plen lovi prete no s akanjem (pre anjem). odraslega risa obsega tudi do nekaj ha. Stopalo 7 cm

13 Sled Divja ma ka Foto: L. Skvar a, Diana 5 do 12 kg. Ple na vi ina 30 do 40 cm Februar / marec. April / maj. 2 do 6. Ve ji strnjeni gozdovi, zlasti na toplih legah. V Sloveniji je pogostej a ju neje od Save. Samotar, prete ni del prehrane predstavljajo mali glodavci in pti i. Znana je tudi kot spretna plenilka rib. Stopalo 4 cm

14 Sledovi Lisica Foto: J. Pojbi 6 do 12 kg. Ple na vi ina 30 do 40 cm. Konec decembra / konec februarja. Marec / april. 3 do 7. Stopalo Gozdovi, polja, parki, ponekod celo v ve jih mestih. Zelo prilagodljiva in previdna vrsta, aktivna v mraku in pono i. Podnevi ve inoma po iva v rovu - lisi ini. Prena a nekatere, za loveka nevarne bolezni, zlasti steklino. Prehranjuje se pestro, z mesom, sadjem in najrazli nej imi odpadki. 5 cm

15 Sled Jazbec Foto: M. Cerar, Diana 10 do 20 (25) kg. Ple na vi ina 30 do 35 cm. Od marca / avgusta. Februar / marec. 2 do 6. Gozdovi z vmesnimi kmetijskimi povr inami, travniki in sadovnjaki. Aktiven predvsem v mraku in pono i, zimo predremlje. Ωivi v rovih jazbini, je vsejed. Stopalo 4,5 cm

16 Sled Vidra Foto: M. Hönigsfeld 6 do 11 kg. Telesna dol ina z repom 65 do 90 cm Februar / junij. April / junij. 2 do 5. Neonesna ene teko e in mirne vode. Glavni vir hrane so vodne ivali (prete no ribe, raki, koljke, dvo ivke ). Vidra je simbol ogro enosti evropskega ivalstva zaradi lovekovega onesna evanja voda, povzro anja nemira in regulacij vodotokov. Stopalo 6,5 cm

17 Sled Kuna belica Foto: L. Skvar a, Diana 1,5 do 2,5 kg. Telesna dol ina z repom 65 do 80 cm. Junij / avgust. April / maj. 2 do 4. Gozdni robovi, tudi neposredna bli ina lovekovih bivali ; tudi v ve jih mestih (mestni parki). Aktivna, pono i izredno prilagodljiva. Je mesojeda vrsta, ki pa ima zelo rada tudi sadje in druge rastlinske plodove. Zlasti v naseljih in mestih jo poznajo, da rada brez vzroka grize avtomobilske elektri ne napeljave. Sorodna vrsta je kuna zlatica, ki pa ivi v bolj strnjenih gozdovih. Od kune belice jo razlikujemo po tevilnih zna ilnostih (lisa zlato rumene barve, spodnja stran ta k je odlakana, je nekoliko la ja in dalj a - bolj prilagojena za plezanje, bolj mesojeda). Stopalo 3,5 cm

18 Sled Poljski zajec Foto: L. Skvar a, Diana 3,5 do 6 kg. Telesna dol ina 50 do 70 cm. Januar / avgust (3-4 legla). Marec / september. 1 do 4 (3- do 4-krat na leto). polja, gozdovi. Samotar, teritorialen, v nevarnosti se pritaji in pritisne k tlom. Mladi i se skotijo odlakani, tedaj e vidijo in so v za etku brez vonja. Podobna vrsta je planinski zajec, ki ivi v obmo ju zgornje gozdne meje. Poleti je rjavo-siv, pozimi pa bel. 5 cm

19 Sled Veverica Foto: E. Mlinari 0,5 do 1 kg. Telesna dol ina 30 do 40 cm. Dvakrat na leto. April / julij. 3 do 7 (2 legli). Gozdovi, gozdni robovi in parki. Samotarka, zimo le predremlje. Manj i dele v prehrani so tudi manj e ivali in pti ja zalega. Aktivna je celo leto, v hudi poletni vro ini miruje. 5,5 cm

20 Sled Je Foto: M. Cerar, Diana 0,5 do 1,2 kg. Telesna dol ina 20 do 30 cm. Maj / julij. Junij / avgust. 3 do 6. Predvsem gozdni rob, parki, vrtovi. Aktiven v mraku in pono i, v nevarnosti se zvije v kepo. Zimsko spanje, je u kojed. 3 cm

21 PRIMERJAVA STOPAL PARKLARJEV srnjad gams muflon jelenjad divji pra i PRIMERJAVA STOPINJ PARKLARJEV srnjad divji pra i jelenjad RAZLIKOVANJE STOPINJ ZVERI (odtisi krempljev niso vidni) ris lisica pes volk

22 NAREDITE SI LASTNE ODLITKE STOPINJ ΩIVALI! Potrebujete: nekaj razli no velikih plasti nih ali kovinskih okvirov z robom na dnu, mavec, vodo (lahko obarvano), posodo za pripravo mav ne mase, milo, vazelin ali silikon, opi, star no, ico. Postopek: 1. Primeren odtis stopinje obkro imo z nekaj ve jim okvirom. 2. V odtis po asi zlijemo zme ano mav no maso, tako da sega masa pribli no 1 cm nad povr ino tal. V povr ino nalite mase namestimo nekaj manj ih ic ali suhih pal k. 3. Po pribli no min, ko se mav na masa strdi, po asi previdno dvignemo odlitek. Ta nam predstavlja negativ odtisa. Le-tega lahko nekoliko o istimo s opi em ali celo pod teko o vodo. 4. Negativ odtisa nama emo po celotni povr ini z vazelinom ali silikonom, Pri tem si pomagamo s opi em, tako da prema emo resni no vso povr ino in vse kote. Tako pripravljen negativ namestimo ponovno v okvir in ga prelijemo z mav no maso. Podobno kot prej naj mav na masa sega pribli no 1 cm nad odtis, v zgornji del mase pa kri no namestimo ustrezne del ke ice. 5. Naslednji dan odstranimo okvir in z no em previdno lo mo oba odtisa. e elimo, da je odtis bolj naravne barve, pri pripravi mav ne mase v vodo dodamo nekaj rjave barve. 6. Na zadnjo stran odlitka napi emo podatke o asu in kraju odtisa stopinje, vrsti in na inu gibanja ivali po katerem je nastala stopinja (hoja, tek, beg ). Pri izbiri odtisa na terenu pazimo, da odtis ni preglobok in premo an. V tem primeru so robovi preve izraziti in se pri lo evanju pozitiva od negativa radi polomijo. Najprimernej i so odtisi na ne preve mokrih ilovnatih tleh. Podlaga, ki vsebuje preve delcev (kamnitih ali pe enih) ni primerna.

24 PARKLJAR Razkre enost na konicah parkljev Dol ina stopinje (jelena) 2 4 irina stopinje PES VOLK JELEN KONJ Dol ina stopinje Shematska predstavitev lege prstov na okostju prednje noge pri predstavniku zveri (volku), parkljarjev (jelenu ali divjemu pra i u) in kopitarju (konju). irina stopinje Je evi stopinji KUNA Odtis prve noge Odtis prstne blazinice Odtis srednje blazinice Odtis zadnje noge Odtis zadnje blazinice

25 KAKO NAJ IZGLEDA NATAN NA SKICA ZA DOLO EVANJE STOPINJ IN SLEDOV DIVJADI

26 Spo tovani ljubitelji narave! Vsi, ki so nam narava in njeni prebivalci pri srcu, med na imi obiski v naravi spo tujmo dolo ena pravila obna anja: ostanimo na poteh in po nepotrebnem ne vznemirjajmo divjih ivali v njihovem ivljenjskem okolju, svoje tirino ne prijatelje imejmo na vrvici, ne dotikajmo se mladi ev divjih ivali, saj so star i najverjetneje v bli ini, ne vznemirjajmo divjadi s hrupom, vpitjem, vo njo ne pu ajmo odpadkov v naravi, zavedajmo se, da uporaba ognja in kajenje v gozdnem prostoru nista dovoljena, izogibajmo se "mirnih con", zimovali in okolice krmi za divjad, zlasti e pozimi, saj jo v nasprotnem primeru po nepotrebnem vznemirjamo v asu, ki je za pre ivetje najte ji! Hvala za upo tevanje na ih nasvetov in elj! Va a Lovska zveza Slovenije

27 Stopinje in sledovi divjadi Ωepna knji ica Izdala Lovska zveza Slovenije (Komisija za izobra evanje in stike z javnostmi) zanju: Bogdan Mahne Naklada: izvodov Uredila: mag. Janko Mehle in Boris Leskovic Fotografije divjih ivali so povzete iz letnikov revije Lovec Ilustriral, grafi no obdelal in oblikoval: Igor Pi ulin Lektotirala: Marjetka πivic Prelom: Miha Ωitnik Tisk: Tiskarna UPRINT d.o.o., Limbu ka c. 49, 2341 Limbu Ljubljana 2007

28 cm

Σχετικά έγγραφα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja