glasilo skupine Hidria IMP Klima

Transcript

1 September klima@hidria.com glasilo skupine Hidria IMP Klima 1

2 Uvodnik TANJA TOMINEC, tr`enje Presti`na gradnja Danes ga je zaslediti vsepovsod in ga je vedno ve~. Presti`a namre~. Ko je govora o presti`nih avtomobilih, jahtah, oblekah in modnih dodatkih, to nakazuje njihov ugled. Nadalje, ko se govori o blagovnih znamkah dru`b, sta v ospredju mo~ in veljava. Nenazadnje so tukaj {e presti`na potovanja, hoteli, restavracije, objekti, nadstandardna stanovanja. PARTNER informativni časopis Izdajatelj Hidria IMP Klima d.o.o. Godovič Godovič tel.: fax: Urednica Tanja Tominec Naslovnica Hotel Palace, Portorož foto: Blaž Jereb Oblikovanje in tisk Gaya Cerkno Naklada izvodov Letnik IX, št. 3/2008 september 2008 Glasilo je objavljeno tudi na naših spletnih straneh: glasilopartner.asp 2 V edno več je storitev, ki jih oglašujejo kot prestižna: paketi za sprostitev in zdravje, šole in izobraževanja, zasledila sem celo delovna mesta, ki označujejo kariero kot prestiž. Kam nas pelje prestiž? V preteklosti so prestiž povezovali z objekti v smislu tekmovanja: biti najvišji, najdaljši, najhitrejši, največji, najlepši. Človeška obsedenost s preseganjem rekordov ne pozna meja. Tekma za najmogočnejšo zgradbo na svetu poteka že od nekdaj, zato so leta 1969 v ZDA ustanovili posebno komisijo, kjer so določili kategorije za merjenje višine stavb. Trenutno so med najvišjimi trije velikani: Sears Tower v Chicagu, World Trade center v New Yorku in malezijski Petronas Towers. Pripravljeni projekti osupljivih višin zgradb pa že čakajo na izvedbo; 495- metrski Grollo Tower v Melbournu, 516-metrski Chongquin Tower na Kitajskem, 610-metrski South Dearborn Street Building v Chicagu. Nebotičnik je torej ikona in arhitekturni spomenik 20. stoletja in bo, kot kaže, tako tudi v prihodnosti. V zadnjih skoraj 150 letih obstoja se je tipologija nebotičnikov zelo malo spreminjala, saj je logika, ki jih prežema, venomer ista: majhen odtis v mestni strukturi, vrh njihovega telesa pa čim višje na nebu. Toda problemi najvišjih zgradb ostajajo. Vase zaprti stolpi le redko prispevajo k intenzivnosti urbanega življenja, mestna središča tako postajajo zbirka ločenih stavb, povezanih le s prometno infrastrukturo. S potratno porabo energije pa so največji onesnaževalci urbanega okolja. Ena od smernic prihodnjega razvoja nebotičnikov je nedvomno ekološki nebotičnik. Z učinkovitim sistemom porabe energije se ponaša najvišja stavba v Evropi, 299 metrov visoka Commerzbank v Frankfurtu. Vendar v Evropi še vedno vlada strah pred višino in zato projekt 450 metrov visokega ekološkega nebotičnika v Londonu ne dočaka belega dne. Revizija tradicionalnih metod uporabe energije je nujna zlasti v tropskem podnebju. Ken Yeang, oče bioklimatskega nebotičnika, v svojih zasnovah izkorišča naravne vire toplote in ventilacije. V nasprotju z vase zaprtim modelom klasičnega nebotičnika, so njegovi ekonebotičniki odprti in od vrha do tal poraščeni z bujno vegetacijo. Tudi v Ljubljani nastaja kar nekaj lukenj za novogradnje: projekt Emonika, Stožice, stolpnici na Bavarskem dvoru, hotel v BTCju... Tudi obstoječi objekti se spreminjajo v prestižne lokale: namesto Globala bo restavracija, na Nebotičniku bo par prestižnih lokalov, Centromerkur bo postal sodobna trgovska hiša s prestižnimi znamkami Trendi gradenj nebotičnikov so večni urbani spomeniki tudi pri nas. Cilj današnjih poslovnih stavb je, da v svoji notranjosti s čim večjo učinkovitostjo zagotovijo možnost sprememb, ki jih zahteva življenje. Pri tem pa je pomembno to, da stavba ne raste iz betona, ampak, da je okolica urejena: igrišča, klopi, luči, igrala, zelenice Zunanja ureditev pomeni re- lativno majhen strošek znotraj cene celotne gradnje. Posajeno drevo stane zelo malo v primerjavi s kvadratnim metrom poslovne površine. Tehnološka odkritja pri načrtovanju zgradb na svetu premikajo meje domišljije. Dvigala s hitrostjo 9,1 metra v sekundi, inženirski dosežki blaženja potresnih sunkov, reševanje problemov nihanja vrhnjih nadstropij v vetru je samo nekaj alinej. Stanovanje umik pred stresom Dejavniki, ki sodelujejo pri odločitvi o gradnji, so še vedno ekonomija, ponudba in povpraševanje, razpoložljivost parcel, stroški gradnje in vzdrževanja, pravica do prostora v zraku ipd. Višina stanovanjskih blokov je čedalje nižja, saj je težnja načrtovalcev k čim večji pripadnosti stanovalcev v enoti, kjer živijo. Če je v bloku trideset ali štirideset stanovanj, se medsebojno lahko spoznajo vsi sosedi. Bistvo stanovanjskih naselij je v tem, da se ljudje pod stresom in po dolgem urniku umaknejo v dom, kjer čutijo diskretnost in mir. Pod nadstandardna stanovanja spadajo vrhunski materiali, računalniški, informacijski, kombinirani ogrevalni in klimatizacijski sistemi ipd., ki nudijo popolno udobje. Tovrstni bloki imajo predvideno recepcijo in tako bodo stanovalci odmaknjeni od nadležnih obiskovalcev. Ideja o združevanju se uveljavlja v večjih mestih in postaja bolj množična alternativa težko dosegljivim socialnim stanovanjem. Investitor in uporabnik lahko izbirata pri lokaciji, sodelujeta pri nastajanju projekta, kar omogoča tudi prilagajanje individualnim potrebam. Potencial kolektivne individualne gradnje izpolnjuje tudi sanje slovenskega povprečja o individualni hiši z vrtom. Naselja medgeneracijsko dru`enje Združevanje več gospodinjstev pod eno streho ima v Sloveniji tradicijo. Če je nekoč šlo za večgeneracijsko združevanje znotraj družine, gre danes vedno bolj za medgeneracijsko združevanje prijateljev. Spremembe so se zgodile v organizacijskem smislu oziroma v zasnovi naselij. Sodobni koncepti načrtovanja stanovanjskih sosesk ne obravnavajo soseske kot skupek objektov, temveč na podlagi dejavnosti. Večjo svobodo oblike omogočata tudi razvoj gradbenih materialov in tehnologija gradnje. S takim oblikovanjem se ustvarjajo dinamični prostori. Menjava odprtega in zaprtega, ozkega in širokega ter drugih kontrastnih razmerij vnaša v prostor pestrost in zanimivost. Mešanje javnega in zasebnega prostora je precejšnje. Tudi mi se trudimo, da s svojo ponudbo sistemskih rešitev pripomoremo k prestižnemu ugodju v vsakem prostoru. V tokratni izdaji predstavljamo prestižni hotel Palace, ki je naš kulturni spomenik na Obali, pišemo o energetsko in okolju prijaznih sistemih Vzemite si prestižnih 15 minut časa za branje glasila Partner!

3 Novosti KLIMATSKA NAPRAVA D33 OPTIMA STANDARD Ve~ prednosti za ni`jo ceno Klimatska naprava d33 Optima ima tanj{e stene, debeline 33 mm, z dolo~enim razlogom. Cilj razvoja je bil jasen ponuditi trgu konkuren~en proizvod. Uspelo nam je razviti napravo, ki jo odlikujejo cenovna konkuren~nost, kakovost in kratki dobavni roki, hkrati pa je bistvo v tem, da je ve~ina tehni~nih karakteristik ostala nespremenjenih. Tekst: mag. Alid Adilagi}, Uniklima d.o.o., vodja baznega razvoja O program klima Napravo odlikujejo visoka stopnja fleksibilnosti, ekonomičnosti in ekološka neoporečnost do okolja. Proizvodnja OPTIMA se izvaja po sistemu kakovosti ISO 9001 in izpolnjuje iste zahteve kot izvedba pri d50. Tako so naprave OPTIMA namenjene centralni pripravi zraka v poslovnih objektih, hotelih, restavracijah, športnih in kulturnih ter tudi industrijskih objektih. Naprave so predvidene za notranjo vgradnjo, bodisi v ležeči, dvoetažni ali stoječi izvedbi. Ni`ja cena Zaradi prihrankov materiala so cene izvedbe OPTIME od 5 do 8 % nižje od prodajnih cen klimatskih naprav, ki imajo debelino sten d50 (Klimair2). Pri tem pa poudarjamo, da kakovost te izvedbe ni nižja. Gre za zamenjavo aluminijastih delilnih profilov s pocinkanimi, aluminijastih vogalnikov s plastičnimi, uvedbo tanjšega pokrova in hitrejšo sestavo. Rezultati merjenja hrupa po standardu DIN EN Frekvenca (Hz) U~inek du{enja Dp (db) D 33 BH , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,4 Prednosti naprave KK d33 OPTIMA: Velika fleksibilnost s pomočjo prilagodljive modularne konstrukcije. Kombinacije različnih širin in višin klimatskih naprav nam omogočajo izbor petnajstih različnih čelnih presekov. Široko področje uporabe (nazivni pretok zraka od do m 3 /h) Mogoče so vse funkcije obdelave zraka: prezračevanje, filtracija, gretje, hlajenje, vlaženje in sušenje zraka. Enostavna montaža na samem objektu zaradi kompaktnosti ohišja. Možnost delitve naprave na več kompaktnih sklopov, ki omogočajo lažji transport in vgradnjo na težko dostopnih mestih. Dobra zvočna izolacija. Dolga življenjska doba pri uporabi dodatne antikorozijske zaščite s praškastim barvanjem ali z uporabo nerjavečih materialov. Enostavno vzdrževanje in dostop do vseh komponent. Kakovostno izdelano ohišje z ravnimi in gladkimi notranjimi površinami; higiensko neoporečna konstrukcija. Odlična toplotna izolacija iz negorljive mineralne volne debeline 33 mm in tesnost ohišja pomenita prihranek energije in preprečujeta nastanek kondenzata. Možnost izbire optimalnega sistema z izkoriščanjem energije odpadnega zraka s pomočjo vgrajenega ploščatega rekuperatorja, sistema z rotacijskim regeneratorjem, sistema z lamelnim (glikolnim) rekuperatorjem ali pa sistema s toploto črpalko. Klimatske naprave je mogoče opremiti s celotno regulacijo in avtomatiko. Prav tako je možna dobava regulacijske opreme za toplotne in hladilne postaje, kakor tudi centralno nadzorne sisteme. Hiter in zanesljiv izbor Na voljo je tudi izborni program Aircalc, ki omogoča izbor optimalne velikosti naprave z željeno konfiguracijo, izris risb z vsemi potrebnimi merami in projektantski popis preračunov z vsemi parametri. Na Hidria Inštitutu Klima v Godoviču so bile izvedene meritve toplotnih karakteristik in šumnosti. Rezultati so pokazali, da naprava d33 OPTIMA daje dobre rezultate z vidika šumnosti in koeficienta Kb. Soavtor ~lanka: Azur Mand`uka, Uniklima d.o.o., inženir razvoja Standardne velikosti velikost B (mm) H (mm) 6/ / / / / / / / / / / / / / /

4 Novosti VAV SISTEMI IN Z NJIMI POVEZANA NA[A PONUDBA Precizni ERP-3N Tekst: Samo Venko, u.d.i.s., vodja projektov v razvoju VAV sistem z OD-14 VAV (Variable Air Volume) sisteme, ki temeljijo na VAV regulatorjih pretoka, se v praksi uporablja za natančno zagotavljanje zahtevane količine zraka, uravnavanje temperatur, za zagotavljanje podtlaka ali nadtlaka v prostorih ipd. Na Hidria Inštitutu Klima smo si zadali zahtevo, da naredimo VAV sistem v kombinaciji z distributivnim elementom, ki bo zagotavljal nespremenjeno bivalno ugodje ob različnih količinah vtočnega zraka in omogočal učinkovito rabo energije. Vse te zahteve izpolnjuje novo razviti VAV sistem v kombinaciji z aktivnim variabilnim difuzorjem OD-14. Sistem temelji na ideji konstantnega statičnega tlaka v kanalu pred difuzorjem ne glede na pretok, kar omogoča regulacijskemu elementu difuzorja OD-14 enako dometno razdaljo, kot pred spremembo pretoka. Za spremembo pretoka pošlje CNS signal na motor difuzorja OD-14, ki nastavi regulacijski element na pozicijo za zahtevani pretok. Istočasno pošlje signal še na AVC-master, ki stalno nadzira količino vtočnega zraka, ta pa signal posreduje še na M slave, ki glede na razmerje master-slave uravnava pretok. Zaradi spremenjenega pretoka in položaja regulacijskega elementa v OD-14 pride do spremembe tlaka v kanalu, kar zazna enota PS, na podlagi njenega signala pa enota R+M nastavi dušilno loputo v položaj, da je kljub spremenjenemu pretoku statični tlak v kanalu pred difuzorjem nespremenjen konstanten. Novo razviti sistem zagotavlja enako dometno razdaljo, ne glede na spremenjen pretok vtočnega zraka. To pa pomeni, da se lahko ob nespremenjenem ugodju zagotavlja natančno potrebno količino zraka, kar opazno poveča energetsko učinkovitost celotnega prezračevalnega sistema. ERP-3N Osnovni gradniki VAV sistemov so VAV regulatorji v okroglih in pravokotnih izvedbah. Dosedanje enote ERP-3 z regulacijskimi žaluzijami bomo nadgradili s povsem na novo razvitimi enotami ERP-3N v razponu dimenzij po standardu EN1505 in še z dodatnimi dimenzijami, kar bo projektantom olajšalo dimenzioniranje kanalske mreže. Med samim razvojem je bil velik poudarek na senzorju (zaslonki) za zajem totalnega in statičnega tlaka, ki omogoča natančno delova- nje VAV regulatorjev med pretoki s povprečno hitrostjo zraka od 2 do 10 m/s. Analizirana sta bila vpliva postavitve zaslonke glede na višino ohišja in glede na oddaljenosti od regulacijske žaluzije. Z meritvami na merilni progi, narejeni po Standardu ISO 5801, je bila določena optimalna postavitev zaslonke, ki ima na profilu zaslonke zajemne elemente porazdeljene po priporočilih iz literature organizacije Ashrae. V razvojnih fazah se je z meritvami preučevalo tudi vpliv kota lamel žaluzije na zajem tlačne diference na zaslonki. Ugotovitve se je upoštevalo pri parametrizaciji karakteristik delovanja VAV pogonov Belimo 1 in Siemens 1. Pri razvoju novih regulacijskih enot ERP-3N so preko slovenskih zastopstev sodelovali tudi razvojni strokovnjaki Belima in Siemensa. Z raziskovalnim delom je bilo odkritih mnogo zakonitosti, ki vplivajo na natančnost regulacije pretoka. Vse ugotovitve so v največji meri implementirane v tehnične rešitve, zato bo šlo pri ERP-3N zagotovo za ene izmed najnatančnejših regulacijskih enot na trgu. 1 Dobavitelja sta navedena po abecednem vrstnem redu. N a osnovi Direktive /ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti stavb (UL RS 1/2003) je bil pripravljen predlog Pravilnika, ki ima za cilj zagotoviti uresničevanje načel Direktive ob realnih pogojih na trgu in z možnostjo kontrole kakovosti zgrajenih stavb. Načelo, ki ga zasleduje Direktiva, je učinkovita raba energije (Performance oriented). Usmeritve in priporočila o uporabi pripravljene metodologije so v predlogu Pravilnika uresničene z načeli: uporabe principa energijske učinkovitosti izdelkov (vgrajene opreme), zagotavljanja enostavne uporabe v praksi, zagotavljanja kontrole po izvedbi, učinkovite izolacije stavb, kot primarnega ukrepa, zagotavljanje visoke kakovosti opreme, vgrajene v stavbe, vključevanja obvezne uporabe OVE (v skladu z Nacionalnim akcijskim načrtom za energetsko učinkovitost za obdobje , Vlada RS /2008/13) s pripravo izkaza toplotnih karateristik stavbe (v skladu s 5. odstavkom člena 89, ZGO in 19. členom Pravilnika o projektni dokumentaciji, oba UL RS 127/07) kot osnovo za energijsko izkaznico po izgradnji. Pravilnik v prvih treh členih opredeljuje vsebino, področje veljavnosti in odnose do drugih predpisov. V četrtem členu podaja definicije in v petem členu vrste zahtev, ki jih predpisuje. Bistvena člena pravilnika sta šesti in sedmi člen v katerem so podane zahteve o največji dovoljeni dovedeni energiji in največji dovoljeni moči naprav. 4

5 Novosti INFORMACIJA O VSEBINI NOVEGA PRAVILNIKA O U^INKOVITI RABI ENERGIJE V STAVBAH (PURES 1) PURES 1 Tekst: prof. dr. Peter Novak, Energotech d.o.o. Zaradi svoje zasnove pravilnik omogoča enoznačno planiranje energetike pri urbanističnem urejanju posameznega področja, naselja in stavb. Vsi ti postopki so vezani na nekatere vhodne podatke o moči bodočih naprav. Zato na samem začetku pravilnik določa postopek, po katerem se poleg dovoljene toplote za gretje ali hlajenje izračuna tudi potrebna toplotna moč naprav. To je primarni podatek, ki ga v nadaljnih postopkih uporabimo: za dolgoročno urbanistično planiranje, saj pri znanem volumnu planiranih objektov urbanist lahko dobi podatke o največji dovoljeni moči naprav. S temi podatki se nato določi potrebno komunalno opremo (toplovode, plinovode, kotlovnice za daljinsko gretje, itd). Ker je to največja dovoljena moč, ni nevarnosti, da bi prišlo do napak pri planiranju energetske oskrbe naselij. To je še posebej pomembno pri načrtovanju lokalnih energetskih konceptov LEK. za izračun povprečne toplotne prehodnosti stavbe, ki jo projektiramo. Dovoljene toplotne izgube v času gretja so osnova za izračun povprečne toplotne prehodnosti stavbe. Na osnovi zasnove stavbe in največjih dovoljenih toplotnih prehodnosti za posamezne konstrukcije iz tabele 1 v prilogi 1, projektant določi toplotne lastnosti ovoja stavbe. S tem je delo na arhitekturnem delu projekta končano. Izdela se projekt gradbene fizike, ki zagotavlja pravilno razmestitev izolacijskih plasti v gradbenih konstrukcijah. Projektanti instalacij imajo osnovo za nadaljne delo, brez nevarnosti, da bodo morali projekt med nadaljnim delom popravljati. V projektu izbrana povprečna toplotna prehodnost z dodatkom za toplotne mostove služi za izračun transmisijskih toplotnih izgub in dobitkov stavbe po standardih, ki so sprejeti v skladu z zadnjim stanjem gradbene tehnike in so v mednarodni uporabi. To je tudi osnova za izračun vseh potrebnih instalacij v stavbi. Projektant ni omejen samo na domače standarde, ampak lahko uporablja vse, ki so v skladu s stanjem gradbene tehnike. Potrebna dovedena toplota za gretje stavbe se izračuna na osnovi temperaturnega primanjkljaja, ki je odvisen od lokacije stavbe. Z njim upoštevamo vpliv okolja na stavbo. Potrebna toplota za hlajenje stavbe se izračuna v odvisnosti od temperaturnega presežka, ki upošteva zunanje parametre in predvidenih notranjih virov, v skladu s projektom. Pravilnik med prvimi na svetu uvaja obvezno rabo obnovljivih virov energije (OVE), saj v osmem členu zahteva, da ima vsaka nova stavba naprave za uporabo OVE. Postavljeno je načelo, da moramo v vsaki stavbi nadomestiti vsaj 25 % vseh potreb za gretje, hlajenje in pogon naprav z OVE (skupaj ali posamično). Stavba se lahko priključi tudi na zunanji vir, ki zagotavlja predpisani delež. Na ta način bo veliko lažje izpolniti zahteve 2 x 20 % (zmanjšanje emisij in rabe končne energije) in + 25 % (delež OVE v Sloveniji), oziroma izpolniti program AN URE (Akcijski načrt URE do 2016, ki ga je sprejela vlada RS januarja letos). Nato sledijo členi z zahtevami za gradbeno fiziko, grelne in hladilne naprave, za prezračevalne in klimatizacijske naprave, za električno razsvetljavo in posebnosti. Posebno poglavje predstavljajo napotki za izdelavo izkaza toplotnih karakteristik stavbe in prehodne določbe. V njem je dovoljena uporaba mednarodno uveljavljenih metod izračuna potrebne in dovedene energije v primeru, da se projektant za tak način odloči. Po pravilniku se vedno primerja projektne vrednosti z dovoljenimi, pod enakimi pogoji. Izračuni po metodah, ki so različne od navedene v Prilogi 2 Pravilnika, bodo dali vedno ugodnejše rezultate, kar pomeni, da v projektu ne bodo potrebni popravki, če so izpolnjene vse ostale zahteve. Pravilnik daje s tem primerno Bistvo novega pravilnika lahko strnemo v naslednje zaklju~ke: izpolnjuje zahteve EU Direktive o učinkoviti rabi energije v stavbah, omogoča kontrolo izpolnjevanja zahtev pravilnika ob končani izgradnji stavbe, oziroma pri njenem prevzemu ali prodaji. Določila o dovoljeni izolaciji in dovoljenih močeh naprav je zelo enostavno kontrolirati na objektu samem, zagotavlja gradnjo človeku prijaznih nizkoenergijskih stavb pri najmanj dvakrat nižjih toplotnih izgubah in ~ 25 % deležu moči naprav za uporabo obnovljivih virov energije, kar pomeni zmanjšanje porabe fosilnih goriv v novih stavbah od 100 % po sedanjem na ~ 40 % po novem predpisu, omogoča urbanistično in komunalno planiranje na področju energijske oskrbe, projektantom omogoča enostavno določanje glavnih energijskih parametrov stavbe, uvaja obvezno uporabo OVE v stavbah, svobodo projektantom, da uporabljajo že osvojene metode, mednarodno priznane programske pakete ali standarde in svoja praktična izkustva. V Prilogi 1 so podane zahteve o največjih dovoljenih toplotnih prehodnostih, najnižjih izkoristkih kotlov in generatorjev hladu, največji dovoljeni gostoti moči svetilk in specifične emisije. Toplotne prehodnosti se gibljejo od 0,28 W/m 2 K za zunanji zid do 0,20 W/m 2 K za strop, ki meji na zunanji zrak in za okna 1,3 W/m 2 K (kovinska 1,6 W/m 2 K). Specifična moč ventilatorjev je omejena na 1,5 kw/m 3 /s zraka za dovod in na 1,0 kw/m 3 /s za odvod. Podobno so podane omejitve rabe energije za pogon obtočnih črpalk od 15 do 30 W/kW toplote, ki se prenaša. Grelni sistemi imajo omejeno temperaturo dovoda na 55 C, hladilni na 6 C, razen za daljinske zagotavlja uporabo najkvalitetnejših in okolju prijaznih naprav (kondenzacijskih kotlov, toplotnih črpalk, kakovostnih oken in vrat, sprejemnikov sončne energije, sončnih celic, itd), zagotavlja dobre higienske pogoje bivanja z minimalnim predpisanim prezračevanjem stavb, zagotavlja enostavno uporabo in ne preprečuje različnih rešitev ali pristopov pri projektiranju in gradnji, zagotavlja bistveno večjo uporabo domačih kakovostnih izolacijskih materialov, povečuje zaposlenost, saj bodo odprta številna delovna mesta za izboljšanje toplotnega ovoja stavb in rekonstrukcijo istalacij, gradnja se bo, po oceni in tujih izkušnjah, podražila za dva do tri odstotke, ob sočasnem znižanju rabe energije v novih stavbah za več kot dvakrat. sisteme ter pripravo zraka in tople pitne vode. V Prilogi 2 je podana osnovna metodologija izračuna energijskih karakteristik po metodi TP (temperaturnega primanjkljaja) in TPR (temperaturnega presežka hladilnih ur). V Prilogi 3 pa je podan vzorec izkaza toplotnih karakteristik stavbe, kot osnova za energijsko izkaznico stavbe. Nihče ni popoln, zato tudi ta pravilnik ne bo vsem v veselje. Gradbena podjetja in dobavitelji opreme se bodo morali prilagoditi novim zahtevam. Ker so te približne enake, kot v bližnjih državah, jim bodo doma izvedena dela lahko služila tudi za reference v tujini. Dobavitelji opreme, ki ne zadošča postavljenim kriterijem, pa bodo morali dvigniti kakovost. Pravilnik bo uvrstil Slovenijo med države z visoko skrbjo za učinkovito rabo energije v stavbah. 5

6 Reference PRENOVA IN DOZIDAVA STAREGA HOTELA PALACE, Hotel Palace Tekst: Matja` Mo{kri~, u.d.i.s., Biro ES d.o.o. O bjekt Hotel Palace v Portorožu obsega stari objekt, prizidek starega objekta in novo hotelsko krilo, za hotelom pa sta še dve etaži garaž. Pritličje starega dela, kjer se nahajajo kristalna dvorana ter saloni, je spomeniško zaščiteno in restavratorsko obnovljeno. V starem objektu so pomožni prostori, restavracije, del kongresnega centra in del recepcije ter hotelske sobe v štirih etažah. V prizidku starega objekta so strojnice za namestitev strojne opreme, pomožni prostori, kuhinja, hall in kongresni center. Novi del pa je namenjen razvajanju gostov tam so bazen in savne, wellnness center, hall z recepcijo in hotelske sobe. Na voljo je približno 200 sob in nekaj apartmajev, vključno s prestižnim Predsedniškim apartmajem. Celotna površina hotelskega dela objekta znaša cca m 2, garažnega dela pa m 2. V nadaljevanju podrobneje predstavljamo sisteme strojnih instalacij za: energetske sisteme, sisteme za ogrevanje in hlajenje objekta ter klimo in prezračevalne sisteme. Projektirali pa smo tudi vodovod in vertikalno kanalizacijo, plinsko instalacijo in bazensko tehniko. Energetski sistemi Kotlovnica Za oskrbo objekta s toplotno energijo sta predvidena dva toplovodna kotla z neto ogrevno močjo 2 x 895 kw. Opremljena sta z moduliranim gorilnikom na ekstra lahko kurilno olje. Sistem ima predvideno napravo za vzdrževanje konstantnega tlaka s funkcijo razplinjanja in dopolnjevanja vode. Polnitev in dopolnjevanje sistema poteka prek mehčalne naprave. Priprava sanitarne tople vode (STV) Izvedena je ločena priprava sanitarne tople vode (STV) in sicer za stari del objekta s kuhinjo ter 6 Presti`na dvorana, na novo izdelana v nekdanjem bli{~u, z medeninastimi re{etkami novi del objekta z bazenom in wellnessom. Pripravo sestavljata predgrevanje s kondenzatorsko odpadno toploto in dogrevanje s toplo vodo iz kotlovnice. Hladilna strojnica Za pripravo hladne vode temperature 7/13 C je predviden sistem z dvema zračno hlajenima hladilnima agregatoma tihe (LN) izvedbe. Hladilna agregata imata vgrajeno opremo za parcialno izkoriščanje odpadne toplote (PHR). Ta toplota se uporablja za predgrevanje STV. Hladilna agregata sta kapacitete 2 x 460 kw. V hladilni postaji v kleti objekta so obtočne črpalke, ekspanzijske posode, razdelilniki. Od tu je predviden razvod do posameznih porabnikov (klimatske naprave, ventilatorski konvektorji). Sistemi obratujejo na 100 % sve`i zrak, razen bazenskega klimata. Da se zmanj{a poraba primarne energije, so v klima komore vgrajeni plo{~ni rekuperatorji za izkori{~anje toplote odpadnega zraka (izkoristek η > 60 %). Za ogrevanje zraka se uporablja topla voda temperature 70/50 C, za hlajenje zraka hladna voda temperature 7/13 C. Vlaženje zraka za sisteme za prezra~evanje sob poteka s kanalskimi elektri~nimi vla`ilniki. Ogrevanje in hlajenje Za ogrevanje in hlajenje objekta so predvideni različni sistemi. Radiatorsko osnovno ogrevanje za garderobe, pomožne prostore ipd. Ogrevanje in hlajenje z ventilatorskimi konvektorji, 4-cevni sistem (hotelske sobe, pisarne). Za ogrevanje in hlajenje hotelskih sob ter ostalih prostorov so predvideni ventilatorski konvektorji za 4-cevni sistem. Glede na položaj vgradnje so konvektorji vertikalne izvedbe, za parapetno vgradnjo, z ali brez maske, z zajemom zraka od spodaj ter vpihom ob oknu navzgor, lahko pa tudi stropne izvedbe. Ventilatorski konvektorji so izbrani tako, da v poletnem času vzdržujejo temperaturo prostora 26 C, v zimskem času pa 20 C. Regulacija temperature v prostoru se izvaja prek CNS-a ali sobnega termostata. Ogrevni medij je topla voda konstantne temperature 70 C, za hlajenje pa hladna voda temperature 7 C. V tistih prostorih, ki se intenzivno prezračujejo, je regulacija FC vodena preko CNS, delovanje pa

7 je usklajeno z delovanjem klima/ prezračevalne naprave. V načrtu elektro inštalacij so zajeti sobni korektorji temperature. Razvod tople/hladne vode je skupen za ventilatorske konvektorje v hotelskih sobah in ostale ventilatorske konvektorje (4-cevni sistem). Ogrevanje in hlajenje s talnimi ventilatorskimi konvektorji, 2- cevni sistem (v hallu, foyerjih, lokalih, ipd.). Za ogrevanje in hlajenje prostorov s steklenimi površinami do tal so predvideni talni konvektorji s prisilno konvekcijo, dvocevnega sistema. Za hlajenje je previden temperaturni režim 7/12 C, za ogrevanje pa ogrevna voda temperature 70 C. Regulacija temperature v prostoru se izvaja v kombinaciji s klimati prek CNS. Preklop ogrevanje/hlajenje se izvaja avtomatsko prek CNS-a s tropotnima preklopnima ventiloma v toplotni postaji v kleti. Za prostore masaž in prostore v pritličju poleg bazena so vgrajeni talni konvektorji z naravno konvekcijo, ki služijo samo za ogrevanje. Regulacija vklop/izklop pri nastavljeni temperaturi je s prostorskimi termostati in elektrotermičnimi ventili na konvektorju. Razvod ogrevne vode za talne konvektorje z naravno konvekcijo je priključen na ogrevno vodo za ventilatorske konvektorje v sobah, razen konvektorjev v nutricionistični restavraciji, ki so priključeni na razvod za predgrevanje bazenske vode. Talno ogrevanje bazenskega dela (bazen, wellness, garderobe, tuši). Talno ogrevanje je izvedeno v prostorih bazena, masaž in spremljajočih prostorih ter v prostorih ob južni fasadi pritličja starega dela objekta. Talno ogrevanje je izvedeno na sistemski plošči brez izolacije (folija z izbočki), ki se jo pritrdi na izolacijo, ki je bila predvidena s strani arhitekta. Gostota talnega ogrevanja je prilagojena toplotnim potrebam posameznih prostorov. Regulacija temperature v prostoru se izvaja s pomočjo CNS centralno v odvisnosti od zunanje temperature. Temperaturni režim talnega ogrevanja je 45 C, voden je v odvisnosti od zunanje temperature. Maksimalna dovoljena temperatura tal v bazenskih prostorih Pogled na tikovo teraso skozi stekleno pro~elje s talnimi konvektorji Za vpih zraka v prostor skrbijo vpihovalni difuzorji Hidria in re{etke, za odvod zraka pa so predvidene odvodne re{etke. Elementi so tehni~no ustrezni in sovpadajo z arhitekturo prostorov. SEZNAM KLIMA IN PREZRA^EVALNIH SISTEMOV Naziv sistema Kol. zraka m 3 /h Tip sistema Filtracija Izkoristek rekuperacije Skladi{~a KGHR G4 60% Kantina KGHR G4 60% Garderobe KGHR G4 60% Restavracija a-la-carte KGHR F6 60% Kristalna dvorana KGHR F6 60% Vinoteka KGHO G4 50% Glavna kuhinja KGH F6 Kongres KGHR F6 60% Posebne sobe KGHR F6 60% Loby - mezzanin KGHR F6 60% Sobe - stari del KGHRV F6 60% Hall, recepcija KGHR F6 60% Jazz klub KGHR F6 60% Savne, garderobe KGHR F6 60% Bazen KGHR F6 60% Wellness KGHR F6 60% Sobe - novi del KGHRV F6 60% Gara`a Od - - Pomo`ni prostori (12x) Od - - Nadtlak v stopni{~ih 4x7.500 Do - - LEGENDA: K klimat, G grelnik, H hladilnik, R rekuperator, V vla`ilnik, Do samostojni dovod, Od samostojni odvod znaša 33 C v bivalnih prostorih pa 29 C. Razvod tople/hladne vode za klima naprave. V toplotni podpostaji v kleti so razdelilci za hladno in toplo vodo. Vsi razvodi ogrevne in hladne vode potekajo iz podpostaje pod stropom do posameznih klima strojnic, kjer so izvedeni priklopi na toplotne porabnike. Priklop toplotnih menjalnikov na omrežje tople in hladne vode se sestoji iz povezovalnih cevovodov, regulacijskega ventila, termometrov, manometra in armaturnih elementov (pipe ali lopute, dušilna loputa, lovilec nesnage, odzračevalni lončki, pipice za polnjenje in praznjenje). Za potrebe izmenjevalnikov bazenske tehnike je za predgrevanje izveden razvod ogrevne vode sistema PHR (temp. 45 /37,5 C ), za dogrevanje pa razvod ogrevne vode iz kotlarne temperaturnega režima 70 /50 C. Klimatizacija in prezra~evanje Pri zasnovi klima in prezračevalnih sistemov je bila upoštevana funkcija prostorov ter njihova lokacija. Tako so predvideni samostojni sistemi za prezračevanje in klimatizacijo hotelskih sob, restavracij, kuhinje, hola in recepcije, bazenskega prostora, savn, masaž, garderob in pomožnih prostorov. Klima sistemi se sestojijo iz dovodno/odvodnih klima naprav, elementov za distribucijo zraka in avtomatske regulacije sistema. Primer rešitve ogrevanja in hlajenja hotelskih sob Prezračevanje dovod klimatiziranega zraka (primarni zrak) v sobo prek vpihovalne rešetke ventilatorskega konvektorja ter odvod zraka iz kopalnice, količina zraka za eno sobo je minimalno 80 m 3 /h. Za vzdrževanje temperature zraka v sobi so vgrajeni ventilatorski konvektorji za ogrevanje/hlajenje v stropu hodnika sobe ali v parapetu. Izbran je 4-cevni sistem. Požarne lopute (odpornost minimalno 90 minut, opremljene z elektromotornimi pogoni) so vgrajene v vse prehode kanalov skozi različne požarne sektorje in celice. Predvideno je krmiljenje požarnih loput na mejah požarnih sektorjev, prav tako tudi delovanje prezračevalnih naprav. 7

8 Reference NAJVE^JI MERKUR DO SEDAJ Merkur Sarajevo Tekst: David Pi{ljar, udie, vodja projektov, Hidria In`eniring O bjekt v Sarajevu s površino m 2 je doslej največji Merkurjev center. Predvidoma pa bo kmalu na drugem mestu, saj bo še večji stal v Mariboru. Tudi v Mariboru načrtujemo izdelavo načrtov in izvedbo centralno nadzornega sistema. Centralno nadzorni sistemi v trgovskih objektih so že uveljavljeni sistemi med našimi referencami so še Mercator Šentjernej, Mercator Ptuj in drugi centri. Na kratko povzemamo obseg naših del na centru Merkur Sarajevo: izdelava avtomatike za dve klimatski napravi (ena za trgovino, druga za pisarne) in zagon naprav. Njihova značilnost je, da imajo vsi rototerme in da se motorji vrtijo na maksimalno hercev, ker so brez jermenov; gre za direkten prenos iz motorja na ventilator. Izvedli smo povezavo na centralni nadzorni sistem kotlovnice in toplotne postaje (v vsaki so po štirje krogi, kar pomeni, da gre za dvocevni sistem). V sistem so povezani tudi motorne požarne lopute, sprinkler sistem, ki je v trgovini in garažni hiši, ter razsvetljava. Sprojektirali smo sistem za upravljanje požarnih loput in klimatskih naprav, ostalo pa je bilo projektirano v Sarajevu. Kot dobavitelji pa smo dobavili variabilne 8 Sarajevčani lahko izbirajo med različnimi izdelki, ki se nahajajo na m 2 prodajnih površin, več kot 4000 m 2 zunanjih površin pa je namenjenih zlasti vrtnemu programu, črni metalurgiji in gradbenemu materialu. Obsežno ponudbo zagotavlja še dodatnih m 2 veliko skladišče. Center ima tudi podzemno garažo s skoraj 300 parkirnimi mesti ter zunanja parkirišča. Z odprtjem centra pa je dobilo delo kar 100 zaposlenih. Pestra ponudba Merkurjevih centrov Centralni nadzorni prostor varnostne slu`be v Merkurju Sarajevo difuzorje in požarne lopute. Gradnja objekta je potekala bliskovito, februarja so začeli, sredi junija pa je bil center že odprt. Zraven Merkurja pa se gradi tudi TUŠ. Zaradi specifike upravljanja razsvetljave na tipke namesto na stikala, se nam je izvedba precej zakomplicirala. Projektant iz Sarajeva je namreč v projektu določil tipko za vklop in tipko za izklop, kar pa je glede na današnje izvedbe zastarel sistem. Zaradi tega je bilo potrebno predelati elektro omarice. Gre za 128 linij luči s šestimi krmilniki za notranji del razsvetljave, dodatni pa so zunanja razsvetljava in reklamni panoji, ki so vezani na urnik in fotosondo. Prednost sistema je v spremljanju in nadzoru porabe električne energije iz centrale v Sloveniji. CNS zazna alarmna stanja. Lokalni nadzor v centralno nadzornem prostoru upravlja varnostnik, ki ima več kamer za spremljanje notranjega in zunanjega objekta. Na voljo je tudi GSM alarmiranje. Poudariti bi želel naše dobro sodelovanje s Hidrio BH v Sarajevu, ki nam je nudila veliko pomoči, predvsem pri nabavi materiala. Za to se jim zahvaljuje vsa ekipa Hidria Inženiringa. Trendi CNS Povezava prezračevanja, gretja, hlajenja in razsvetljave v centralno nadzorni sistem v trgovskih objektih je danes že tako rekoč neobhodna za upravljanje tovrstnih objektov. Pričakujemo pa razvoj nadgradnje sistemov z uporabo naravne konvekcije, kjer se odprejo kupole (običajno so to lopute za odvod dima iz prostorov) s sondo. Slednja meri osvetljenost, hitrost vetra, dežja... in če so izpolnjeni pravi pogoji, se odprejo kupole za dovod svežega zraka. Gre za sistem prezračevanja, kar pomeni prihranek na energiji, saj ni uporabe klimatske naprave. Uveljavlja se tudi spremljanje solarnih sistemov prek centralno nadzornega sistema. Vse več je namreč solarnih sistemov, ki so vgrajeni kot kombinirani sistemi za pripravo tople sanitarne vode ter pomoč dogrevanju prostorov. Ti sistemi so postali vse bolj zapleteni, tako z vidika montaže, kot kasnejšega upravljanja. Nadzor ter pravilno delovanje sistema vodi enotna avtomatika. Solarni sistem potrebuje za nadzor pravilno postavljena temperaturna zaznavala, tlačna zaznavala, povezana na avtomatiko. Le ta potem skrbi, da se vse obtočne črpalke, mešalni in preklopni ventili vklapljajo z namenom čim večjega koriščenja sončne energije. Za spremljanje pridobljene energije se vgradi tudi kalorimeter, ki nam izkazuje količino pridobljene energije.

9 Reference SODELOVANJE ENERGOPLANA IN HIDRIE Integralne storitve Tekst: Simon Jan, izvr{ni direktor Energoplan d.d. P oslovno skupino Energoplan s sedežem v Sloveniji sestavlja več družb. Poleg Energoplan holdinga d.o.o., ki obvladuje celotno Skupino Energoplan, je Energoplan d.d. največja družba v skupini. Glavna dejavnost Energoplana d.d. je izvedba, poleg tega pa se družba ukvarja tudi z investicijami. V 18. letih delovanja smo razvili mrežo podjetij in tako sedaj delujemo na naslednjih trgih: v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Črni gori ter Rusiji. V Sloveniji ima sedež tudi družba Parkplan, ki se ukvarja z razvojem projektov, prodajo nepremičnin in upravljanjem objektov. Tu ima sedež tudi Slovenijaprojekt, ki se ukvarja z inženiringom v pripravi in projektiranjem. V vseh državah, kjer poslujemo, imamo hčerinska podjetja, na Hrvaškem in v Ruski federaciji pa tudi predstavništva matične druž- Globex banka, Moskva Objekt na Prospektu 6, Moskva Moskvi in dogradili upravni objekt Zahodno-uralske banke Sberbanke v Lisvi. Lepa referenca je dograditev m 2 poslovnih površin za Globex banko v poslovnem objektu Novinsky boulevard 31 v Moskvi, dograditev tiskarne v Krasnogorsku v velikosti m 2 za podjetja Extra M., izgradnja poslovnega objekta v Moskvi velikosti m 2 ipd. Glede na naše zmožnosti in število zaposlenih menim, da je naše podjetje sposobno uspešno izvajati dela na področju Moskve in njene okolice v krogu 500 km. Za primer naj ponovno omenim projekt v Jaroslavu, ki je oddaljen od Moskve okoli 300 kilometrov in ga je z avtom mogoče obiskati v vsakem času; tudi večkrat na teden. Energoplan gradi v Rusiji na račun dveh smeri financiranja: gradnja za znanega investitorja z lastnimi finančnimi sredstvi ali pa gradnja s sredstvi evropskih kreditov. Koristijo se v glavnem krediti NLB d.d., ki so običajno zavarovani s strani Slovenske izvozne družbe. Eden od pogojev pri podbe. Tako je v Sloveniji v skupini zaposlenih 150 ljudi, z družbami v tujini pa nas je okrog 250. Na Energoplanu d.d. pa je prek izvajalcev v Sloveniji 83 zaposlenih. Lansko leto je družba Energoplan zabeležila skupno 135 milijonov EUR prihodkov, od tega Energoplan d.d. 110 milijonov (približno 85 mio v Sloveniji, ostalo pa večinoma v Rusiji). Lani je znašala realizacija v Rusiji skoraj 30 mio EUR, kar je izjemen rezultat, letos pa predvidevamo, da bo nekoliko nižja. Letos načrtujemo nekaj manj kot 100 mio realizacije, od tega med 15 in 20 milijoni v Rusiji. Veliko je aktualnih projektov tudi v Sloveniji: razvijamo poslovno-proizvodno cono na Dolskem, gradimo stanovanja v Logat- cu, Poslovno šolo na Bledu, Mercator v Sevnici in na Šmartinski v Ljubljani, poslovna objekta za Scanio in LE Tehniko in drugo. Kot zasebni partner smo zelo ponosni, da smo vključeni v največji slovenski projekt Športni park Stožice. Vizija oziroma cilj skupine Energoplan je ponuditi naročniku čim bolj integralno storitev: od priprave projekta, nakupa zemljišča, preko kalkulacij, projektiranja, pridobitve dovoljenj do financiranja, izvedbe in prodaje. Na tujih trgih, predvsem v Ruski federaciji, pogrešamo medsebojno sodelovanje slovenskih podjetij, saj prav poznavanje partnerja prinaša prednosti pri realizaciji novih projektov. Hidria in Energoplan sta prav v Rusiji dober primer takega sodelovanja iz prakse. Skupne projekte podrobno pozna naš tehnični direktor v Rusiji, gospod Matej Resnik, kateremu predajam besedo. Matej Resnik, tehni~ni direktor Predstavni{tva Energoplan d.d. v Moskvi ****** Naša družba je prisotna na ruskem trgu že vrsto let in ima trenutno v Rusiji registrirano svoje predstavništvo in hčerinsko podjetje. Obe organizaciji imata vsa dovoljenja in licenci za projektiranje ter izvajanje del na področju visokogradnje. V dolgoletnem sodelovanju z rusko Sberbanko, ki je naš največji investitor naročnik, projektiramo in gradimo objekte na ključ, iz česar izhajajo tudi naše skupne reference: pravkar odprt poslovni objekt regionalne Jugo-zahodne banke velikosti m 2 v Rostovu na Donu, zgrajen in v uporabo predan upravni objekt velikosti m 2 v Sočiju, sprojektiran objekt Bajkalske banke velikosti m 2 v Irkutsku (realizacija žal še ni stekla) in poslovni objekt Severne banke velikosti m 2, ki je trenutno v gradnji v Jaroslavu. V preteklem obdobju smo prenovili več kot 20 filialov Sberbenke po 9

10 Primer iz prakse STAREGA IN NOVEGA SISTEMA IJS v funkciji Tekst: mag. Radivoje [u}ur, uni.dipl.in`.var., Institut Jo`ef Stefan Rostova na Donu pisu pogodbe je tudi ta, da projekt vključuje najmanj 30 % slovenskih materialov in opreme ter storitev slovenskih podjetij. Podjetje v Rusiji trenutno zaposluje 53 sodelavcev. Na razpolago imamo tudi lastno opremo kot so delovni stroji, žerjav, opaži in skladišče. Naši podizvajalci prihajajo iz Rusije, Belorusije, Ukrajine, Moldavije in republik bivše Jugoslavije. Kot sem že omenil, projektiranje običajno poteka po naslednjem vrstnem redu: naša družba Slovenija projekt izdela arhitekturo, tehnološke načrte, dizajn projekt, projekte inštalacij pa običajno izdelajo pogodbeni partnerji iz Srbije beograjski biroji kot so Avala, Montažo Beograd, PATI (Instateh) in drugi. V Sloveniji primanjkuje strokovnega kadra s področja inštalacij, tako projektiranja, kot izvedbe. Projekt konstruktivnih elementov za naše podjetje običajno na podlagi podpisane pogodbe izdela ruski projektivni biro. Menim, da je osnovni pogoj za uspešnost tujega podjetja v Rusiji korekten (posloven) odnos do naročnikov, kar potrjuje npr. večletno sodelovanje s Sberbanko. Sprejeli so nas kot stalnega partnerja pri širitvi svoje infrastrukture in poslovnih prostorov. Naše prednosti pred ostalimi, predvsem ruskimi konkurenti so v spoštovanju dogovorjenih rokov, profesionalni organizaciji in kakovosti izvedbe. Velikokrat je podjetje za izpolnitev zadanih ciljev tako s strani naročnikov kot tudi podizvajalcev prisiljeno vložiti v tuj projekt tudi lastna sredstva. Podjetje Energoplan je bilo v obdobju prisotno tudi na ukrajinskem trgu. Na žalost je to tržišče zapustilo z večjo izgubo zaradi bankrota naročnika (Černomorska ladijska družba). Odločili smo se, da se vrnemo na ukrajinski trg. Pripravljamo dokumente za odprtje predstavništva v Mariupolju, saj nam tam predlagajo projektiranje in izgradnjo prvega projekta športnega kompleksa. Omenjena odločitev je bila sprejeta na podlagi načrtov in že izpeljanih razgovorov s poslovneži iz Harkova in Kijeva v prvi polovici letošnjega leta. Ukrajina je po moji oceni razdeljena na tri dele: rusko govoreči vzhodni industrijski del, centralni del preko Kijeva do Odesse in zahodni del, ki je zanimiv predvsem za politično Evropo in celo Ameriko. Glede na potrebe in načrtovana tuja vlaganja v razvoj infrastrukture in industrije se ukrajinsko gradbeništvo že srečuje z neuresničljivimi nalogami, ki so posledica pomanjkanja lastnih kapacitet, kadrov, opreme, zastarelih tehnologij, ipd. Prepričan sem, da so omenjene razmere za naše podjetje v tem trenutku najbolj primeren čas za vrnitev na ukrajinsko tržišče. Na račun predvsem dolgoletnih izkušenj na ruskem tržišču tako celotnega podjetja kot tudi nekaterih posameznikov sem prepričan, da podjetje lahko posluje na tem trgu tudi v prihodnje. Preprosto menim, da bi bila velika škoda zavreči vse dosedanje dosežene uspehe, predvsem pa bogate in cenjene izkušnje zaposlenih. K ako funkcionira inštitucija Jožef Stefan (IJS) s skoraj 900 redno zaposlenimi in še z veliko večjim številom zunanjih sodelavcev, nam opisuje mag. Radivoje Šućur, zadolžen za varstvo pri delu, varstvo pred požarom, prvo pomoč in okolje v IJS. Institut Jožef Stefan deluje na dveh lokacijah. Večji del dejavnosti je na Jamovi 39 na Viču v Ljubljani, kjer je tudi sedež, druga lokacija pa je v kraju Dol pri Ljubljani, kjer je Reaktorski Center v Podgorici. Prvi začetki inštituta segajo v obdobje pred letom Prvotno ustanovljeni Fizikalni inštitut se je leta 1952 preimenoval v Institut Jožef Stefan in preselil v novo stavbo. Področja, ki jih pokrivajo temu namenjeni laboratoriji, so: fizika, kemija materiali prihodnosti in okolju prijazne tehnologije, molekularna biologija in biotehnologija, informacijske tehnologije znanje o gospodarstvu, reaktorstvo in energija, okolje in zdravje boljše življenje. V nadaljevanju predstavljamo kompleks različnih objektov v Ljubljani, ki se razteza na površini m 2. Klimatske naprave IMP (zdaj del skupine Hidria) so iz leta Z njimi pokrivamo m 2 prostorov za ogrevanje in hlajenje ter filtracijo zraka (sistem večstopenjskih filtrov). Sistem dobro funkcionira, saj se redno vzdržuje. Vzdrževanje klimatsko ventilacijskih naprav IMP se je pokazalo za zelo ekonomično, okvare so bile redke, rezultati meritev mikroklime in prašnih delcev pa zelo kakovostni. Glavni problem je odnos vzdrževalcev uporabnika do klimatsko ventilacijskih naprav. Če se vzdrževanje za dalj časa zanemari, se lahko uniči celotni sistem. Laboratorij za okolje: ~isti prostor se dose`e s filtri, nadtlakom, uporabo ventilacijskega sistema za filtriranje zraka. Gre za neodvisen, lo~eni sistem ~rpanje zraka ~ez grobe in fine filtre Odprti sistem s KGH sistemom. v novem laboratoriju za kemijo keramike Najcenejše klimatsko-ventilacijske naprave so tiste, ki so redno vzdrževane. 10

11 Aktualno EKOLO[KI FREONI IN MANJ[A PORABA ENERGIJE Razvoj ekolo{kih plinov Tekst: Mladen Milojica, hladilna tehnika e nedavno so projektanti konstruktorji Š klimatizacijskih sistemov hladilne sisteme projektirali s freoni R12, R22 in R407, ki so jih edine uporabljali na tej stopnji razvoja. Danes so v projektiranju nove zahteve glede varčevanja energije na letnem nivoju ter varovanja okolja, saj R12 in R22 vsebujeta klor, ki je škodljiv okolju, pri servisiranju agregata z R407 pa se pojavlja problem polnitve freona R407, ki je trikomponenten. Vsak tak sistem se mora napolniti z novo količino freona R407, kar povzroča dodatne stroške. Vsi ti dejavniki so vplivali na razvoj R134A in R410A, ki sta enokomponentna in ne vsebujeta klora. Govorimo o ekološkem freonu R410A, kompresorji s freonom R134A pa imajo manjšo porabo električne energije. Razvoj in uporaba novih freonov sta povzročila tudi razvoj hladilnih agregatov z R134A in R410A. Različni freoni se razlikujejo po sestavi: R407C trikomponentni plin, mešanica R32, R125 in R134A. Vsak plin je zmešan v predpisanem odstotku. Agregati z R407 so najcenejši. Problemi so: meja obratovanja (zaradi visokega pritiska kondezacije), velika poraba električne energije in trikomponentnost (polnjenje plina). R134A enokomponentni plin. Visoki temperaturi izparevanja in kondezacije omogočata delovanje tudi pri visokih zunanjih temperaturah. Kompresorji z R134A so večji od kompresorja R407, saj morajo zagotavljati večji pretok freona. R410A enokomponentni plin. Zaradi nizke temperature izparevanja je stopnja izkoristka hlajenja visoka. R410A se veliko uporablja tako v avtomobilski industriji kot v proizvodnji klimatskih naprav (split sistemov). Tu je zelo pomembno, da je uparjalnik čim manjši, predvsem zaradi manjše naprave in čim večje učinkovitosti hlajenja klimatiziranega prostora. Kompresorji s tem freonom imajo največjo porabo električne energije, vendar zelo nizka temperatura izparevanja opraviči to potrebo. Dodatna težava so zelo visoki pritiski kondezacije, kar onemogoča projektiranje sistema za delovanje nad 500 kw. Freon R410 se veliko uporablja v ZDA, kjer je postal tudi standardni in obvezni freon za hladilne sisteme. Hladilni agregati, ki jih ima v ponudbi Hidria, vsebujejo freon R407C, R410A in R134A. S primeroma 1 in 2 so na desni prikazane zgoraj navedene razlike. Iz zgornje primerjave je razvidno, da ima agregat s freonom R410 večjo porabo električne energije, zaradi česar večina kupcev zavrača njegov nakup. Odločitev o izbiri hladilnega sredstva vpliva na razlike v tehničnih karakteristikah, ki so pogojene s cenami hladilnih agregatov. Večina kupcev žal da prednost ceni, samo pri večjih objektih je v ospredju tudi poraba električne energije. Predvidevamo, da bo trend povpraševanja po agregatih z nižjo porabo električne energije vendarle naraščal, saj naša ozaveščenost mora kreniti v tej smeri. Izzivi hlajenja S lovensko društvo hladilne in klimatizacijske tehnike prireja 7. in 8. novembra v Rogaški slatini že 9. posvetovanje z letošnjo temo Klimatske spremembe izzivi hlajenja. Tema je aktualna, saj je prevelika poraba energije, ki generira toplogredne pline, predvsem CO2, eden glavnih povzročiteljev klimatskih sprememb. Na posvetovanju bomo sodelovali s prispevkom Zvezna regulacija moči hladilnega agregata vode in predstavili novosti HT. Hladilni agregati, ki jih ima v ponudbi Hidria, vsebujejo freon R407C, R410A in R134A. S primeroma 1 in 2 so prikazane zgoraj navedene razlike: PRIMER 1: Zra~no hlajen agregat zunanja vgradnja Qh = 540 kw mo~ hlajenja Tw = 7/12 C temperatura hladne vode (brez glikola) To = 35 C temperatura okolice in agregat deluje do te temperature Rezervoar obto~na ~rpalka R407C: KVA 2202-V SPU Qh = 541 kw Qe = 189 kw uporaba el. energije pri 35 C zunanje temperature Qe = 219 kw uporaba el. energije pri 45 C zunanje temperature Cena bruto najcenej{i R134A: KVA/Y 2602-A SPU Qh = 535 kw Qe = 172 kw uporaba el. energije pri 35 C zunanje temperature Qe = 205 kw uporaba el. energije pri 45 C zunanje temperature Cena bruto najdra`ji Tukaj ni mo`na primerjava z R410A, ker agregat s tako mo~jo ni na voljo. Zaklju~ek: izra~un poka`e, da ima agregat R134A ni`jo porabo elektri~ne energije. Na{e priporo~ilo: ta opcija je za naro~nika najbolj ugodna. Opomba: Poraba energije je odvisna od velikosti agregatov (agregati z ve~jo hladilno mo~jo). Hladilni agregat vode je bil kot stranski produkt razvit za laboratorijske potrebe klimatskih naprav v okviru projekta ESRR1.1 Razvoj elementov energetsko varčnih in okolju prijaznih KGH sistemov. Agregat ima zvezno regulacijo hladilne moči od 0 do 100 %, ki zagotavlja stabilno temperaturo hladne vode v rezervoarju v toleranci ± 0,2 K ne glede na režim porabe in je novost v svoji kategoriji velikosti. Uporabljen je bil hladilni krog s spreminjanjem vrtljajev kompresorjev in vodenim bajpasom vročih plinov hladiva. PRIMER 2: Zra~no hlajen agregat zunanja vgradnja Qh = 71 kw mo~ hlajenja Tw = 7/12 C temperatura hladne vode (brez glikola) To = 35 C temperatura okolice in agregat deluje do te temperature Rezvoar sekundarna ~rpalka R407C: KVA 262-P SI/PS Qh = 71,2 kw Qe = 22,4 kw uporaba el. energije pri 35 C zunanje temperature Qe = 26,6 kw uporaba el. energije pri 45 C zunanje temperature Cena bruto najcenej{i R410A: KVA/K 262-P SI/PS Qh = 72,9 kw Qe = 25,0 kw uporaba el. energije pri 35 C zunanje temperature Qe = 30,2 kw uporaba el. energije pri 45 C zunanje temperature Cena bruto pribli`na kot R407. V kolikor uporabljamo agregat s freonom R410A, se cenovno lahko približamo ceni R407, vendar le z uporabo opcije aqualogic. Aqualogic je opcija, ko imamo inverter obto~no ~rpalko, ki prilagaja pretok po potrebi hlajenja na objektu. Projekt je delno sofinancirala EU Oba sistema, vodni in freonski, sta vodena s programabilnim regulatorjem z doma razvitim programom. Agregat je primeren za zahtevne laboratorijske aplikacije, izvedene rešitve pa so uporabne v vseh aplikacijah, kjer je zahtevana energetsko varčna regulacija hladilnega sistema. Tehnične rešitve iz tega agregata so bile uporabljene že na dveh večjih projektih in so bile odločilne za izločitev prvotno projektirane konkurence za pridobitev celotnega posla klimatskih naprav. Janez Dolinar, hladilna tehnika 11

12 Vesti iz podjetij Tekst: Zorica Vojinovi}, Hidria d.o.o., Beograd in Slawek Milewski, Hidria Poljska HIDRIA BEOGRAD V NOVIH PROSTORIH Hidria Beograd d.o.o. združuje divizije družb Hidria Perles, Tomos in Hidria IMP Klima. Osem zaposlenih se je konec poletja preselilo v nove prostore poslovnega centra Samson v Novem Beogradu. Pisarne so sodobne urejene, po standardu Hidrie, tako da je delovno okolje na 300 m 2 površine prijetno. Na voljo je tudi manjši razstavni prostor za vzorce in novosti, na novo je pridobljeno tudi skladišče velikosti 160 m 2. Hidria Beograd d.o.o. je bila ustanovljena leta 2002, pred tem pa smo že imeli predstavništvo. Pod vodstvom direktorice Zorice Vojinović uspešno posluje. Letošnje leto je zabeležena nadpovprečna rast, ki botruje številnim investicijam v Srbiji. Partnerstva, ki so nastala v preteklih letih, se nadaljujejo. Vodja divizije Hidria Polska Slawek Milewski HIDRIA NA POLJSKEM Hidria Beograd se nahaja na novem naslovu: Jurija Gagarina 26V/III, Novi Beograd Hidria Polska ima sedež v Pułtusku in pod njenim okriljem delujeta dve diviziji: divizija Klima in divizija Perles, vsaka s po 8 zaposlenimi ter skupno računovodkinjo. Poleg centrale imamo še pisarno na severu Poljske v Gdansku in na jugu v kraju Jaworzno pri Katowicah. Direktorica Hidria Polske je Irena Rupnik, vodja Tržnega območja v Hidria IMP Klimi, vodja Divizije Klima na Poljskem pa sem Slawek Milewski. Kar veliko projektov je bilo realiziranih v času 13 let, kolikor smo prisotni na Poljskem, v letošnjem letu pa smo na poljskem trgu prvič predstavili novost GIFov prezračevalni strop za komercialne kuhinje. V razstavnem prostoru varšavskega podjetja Tanake, ki je na trgu prisotno že vrsto let in kot distributer in inštalater celovite opreme za profesionalne kuhinje zelo prepoznavno, smo vgradili vzorčni strop, ki vsebuje vse poglavitne komponente prezračevalnega stropa. Vstop na trg prek podjetja Tanake je bil za nas pomembna odločitev, saj imajo številne reference tako pri opremljanju hotelov in hotelskih verig kot sta Hayat in Sheraton kot tudi restavracij in šolskih kuhinj, zato bomo skupaj lahko pripravljali celovite rešitve za prezračevanje komercialnih kuhinj. Zorica Vojinovi}, direktorica Hidria d.o.o. Beograd Veseli nas, da smo sodelovali v projektu razvoja poslovno trgovske cone Mercatorja in drugih investitorjev v Kragujevcu in Sremski Mitrovici. Pomembna je tudi naša referenčna poslovna stavba centra Ušće, ki se ji letos pridružuje novi trgovski center. Ta bo predvidoma končan v začetku leta Na površini m 2 bo na voljo multikino z enajstimi dvoranami in 160 trgovinami, v skupni vrednosti 150 mio EUR. Za omenjene objekte smo letos dobavili za približno milijon evrov klimatskih naprav, distributivnih elementov in konvektorjev. Da sodelujemo s stalnimi partnerji, nam veliko pomeni, saj na ta način dokazujemo svojo kakovost in adekvatnost. U{}e, center bo velik m 2 in predvidoma kon~an leta 2009 Razstavni prostor podjetja Tanake z vgrajenim vzor~nim GIF stropom 12

13 Retrospektiva Tekst: Tanja Tominec, tr`enje POSVET MODRI KROG 16. septembra je Primorje d.d. organiziralo strokovno srečanje pod naslovom Energetski izzivi gradnje stavb. Modri krog predstavlja drugačne razsežnosti Skupine Primorje. Gre za vrsto specialističnih znanj, ki so jih razvili v zadnjih 15. letih in sodijo v vrh slovenske gradbene industrije. Med predavatelji je bila vrsta zvenečih imen, od domačih uveljavljenih strokovnjakov (prof. dr. Peter Novak, Energotech d.o.o., Marko Umberger, izvršni direktor investicij in razvoj tehnologij, Mercator d.d., Jožka Hegler, direktorica Stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana...) do tujih: prof. Brian Cody, Graz, Ove Arup Partner. Več kot 80 slušateljem se je predstavila tudi Hidria. Sisteme za varčevanje z energijo sta predstavila Ivan Habič, direktor PE Obnovljivi viri energije, in Marjan Hribljan, direktor PE Klimatske naprave in hladilna tehnika. Povzemamo kratek povzetek naših predavanj. Klimatska naprava mora že po zakonodaji vsebovati enoto za vračanje energije iz odpadnega zraka iz prostorov na sveži dovodni zrak. Tako pozimi varčujemo z grelno, poleti pa s hladilno energijo. Zaželeni so seveda čim višji izkoristki, najboljše naprave vračajo že od 85 do 90 % energije. Drugi varčevalni ukrepi so še: prilagoditev naprav urniku obratovanja, s pomočjo regulacijske opreme lahko varčujemo v prehodnih obdobjih, ko na primer spomladi in jeseni prostore najprej hladimo s povečevanjem količine zunanjega zraka, ki je v tem obdobju hladen. V primeru, da to ne zadošča, se vključijo hladilni agregati. Novejše naprave izkoriščajo hladni nočni zrak poleti, kar pomeni, da se avtomatsko vključijo ponoči v funkcijo popolnega prezračevanja. Na ta način se hlad nočnega zraka akumulira v zidovih objekta, zato se hladilni agregati podnevi lahko vključijo kasneje. Pomembna je tudi pravilna nastavitev želene temperature v prostorih. Ta naj po veljavnih predpisih pozimi ne bo višja od 22 C, poleti pa nižja od 26 C. Osnovni namen sodobnih regulacij je v varčevanju z energijo in tako so danes vsi vrteči se elementi klimatskih naprav (predvsem ventilatorji in črpalke) opremljeni s frekvenčnimi pretvorniki, ki omogočajo prilagajanje vrtljajev teh naprav vsakokratnim obremenitvam. Tudi s centralno nadzornimi sistemi se poleg nadzora lahko upravlja klimatske naprave tako, da je poraba čim nižja. V prvem letu se s korekcijami naprav prihrani do 20 % energije. Stalen razvoj komponent gre tudi v smeri ekološko prijaznejših metod, kot je npr. metoda hlapilnega hlajenja, kjer se namesto freonov uporablja le vodo. Gre za to, da s pršenjem vode v zrak in z njenim uparjenjem znižamo temperaturo zraka, dovedenega v prostor. POSLOVNA KONFERENCA V TIRANI CEEMAN Združenje za razvoj managementa v Srednji in Vzhodni Evropi (Central and East European Management Development Association) je bilo ustanovljeno leta 1993 z namenom spodbujanja razvoja managementa v državah na prehodu. Združenje povezuje 170 menedžerskih šol iz 39 držav. Predsednica združenja je direktorica IECD Poslovne šole Bled, dr. Danica Purg. Tako ni naključje, da so 15. obletnico obeležili s srečanjem diplomantov IEDC, ki se je odvijalo v Tirani, Albanija. V času od 25. do 27. septembra se je tako odvijala CEEMAN-ova 16. letna konferenca z naslovom Izobraževanje na področju mana- Primorje je organiziralo posvet Modri krog, na katerem so energetske izzive predstavili doma~i in tuji strokovnjaki Gretje in obnovljivi viri energije Slovenija se je obvezala, da bo do leta % primarne energije iz obnovljivih virov. Analize porabe primarne energije kažejo kar 51 % porabo le-te v zgradbah. Več kot 25 % se je porabi v stanovanjskih zgradbah, ostalih 26 % pa v poslovnih stavbah. Na transport je vezane 28 % primarne energije, preostanek pa na industrijske procese. V stanovanjskih zgradbah porabimo več kot 87 % energije v obliki toplote, slabih 13 % pa v obliki električne energije za kuhanje, stroje. Toplota se v zgradbah porablja na nizkem nivoju, večinoma pod 80 C. Na drugi strani pa imamo sončno energijo, ki je neizčrpen vir in idealna za uporabo na nizkotemperaturnem nivoju. Vsi ti podatki so nas spodbujali k razvoju novih sistemskih rešitev za pripravo tople sanitarne vode in sisteme v kombinaciji z dogrevanjem prostorov ter fotovoltaike. Pravilno izbran in dimenzioniran sistem zagotavlja optimalne izkoristke vgrajene opreme in hitro vračilo vloženih sredstev. Med novostmi je naš sistemski zalogovnik, v katerem se shranjuje energija za pripravo tople vode in za ogrevanje prostorov (prej so bili zalogovniki toplote ločeni od hranilnikov in so zavzemali veliko prostora). Sončna energija, ki jo zbiramo prek kolektorskega polja, ima prednost. V primeru, da ne zadostuje, je potreben dodaten klasičen vir energije, oba sistema 15 years CEEMAN CENTRAL AND EAST EUROPEAN MANAGEMENT DEVELOPMENT ASSOCIATION pa shranjujeta energijo v isti zalogovnik, le na različnih višinah in temperaturnih nivojih. Sanitarna voda se pripravlja na pretočen način v posebni enoti na zalogovniku. Iz tega izhaja več prednosti: možnost pojava legionele je minimalna, saj ni stoječe vode, zanesljivo delovanje zaradi priprave sanitarne vode v ploščatem prenosniku, ki ima veliko površino, ni nevarnosti opeklin (nastavitev temperature vode med 45 in 55 C), zmanjšanje nabiranja kamna in korozije zaradi nižje temperature vode, bolj sveža voda, možnost vgraditve črpalke za recirkulacijo na sami enoti. gementa za danosti novo nastajajočih tržišč. Konferenco je gostil Albanski center za upravljavske storitve in njegov predsednik Gazmend Haxhia, znan albanski podjetnik. Slednje sta se udeležila tudi predstavnika Hidrie, mag. Iztok Seljak, predsednik poslovodnega odbora Hidrie, in vodja tržnega območja JV Evrope, Dijana Kozadra, Hidria BH. Odlično sodelovanje z IEDC Bled ter naše izkušnje na področju sodelovanja podjetij z izobraževalnimi inštitucijami so botrovale povabilu, da se Hidria predstavi kot primer dobre prakse. Konferenca je bila dobro izhodišče za nadaljnje poslovne aktivnosti, saj smo se srečali tako s predsednico albanskega parlamenta Josefine Topalli kot tudi z ostalimi za nas pomembnimi albanskimi sogovorniki iz industrije klimatizacije, gretja in prezračevanja stavb. Hidria na ta način strateško pristopa k razvoju albanskega trga v okviru naše strategije v jugovzhodni Evropi. 13

14 Novice iz Hidrie Podjetje ustvarjamo ljudje OBISK MINISTRA ZA RAZVOJ Minister za razvoj dr. Žiga Turk je konec avgusta obiskal podjetji Hidria in Iskra Avtoelektrika. V PRVI KARIERNI KLUB V SLOVENIJI V reviji Manager, ki je izšla septembra, je Hidria na drugem mestu med štipenditorji v Sloveniji. Danes je del izobraževanja tudi spodbujanje in usmerjanje otrok k razmišljanju o izbiri poklica. Namen Kariernega kluba je posredovanje ključnih informacij in izkušenj. Združeni v tem projektu Hidria, Osnovna šola Idrija, Gimnazija Idrija in center IZID (Informacijski izobraževalni in svetovalni center) so tako podpisali dogovor o sodelovanju. VISOK OBISK RUSKIH GOSTOV V drugi polovici julija sta bila na obisku v Hidrii namestnik gubernatorja tulske gubernije Aleksander Petrovič Evtuhov in direk- okviru obiska si je minister Turk ogledal Hidria Inštitut Klima v Godoviču, v nadaljevanju pa je v Tolminu obiskal Hidria Inštitut za avtomobilsko industrijo ter družbo Hidria AET. Minister Turk je pohvalil rezultate Hidrie ter poudaril, da bi bila lahko zgled drugim. dr. Erik Pavlovi~, direktor Hidria In{tituta Klima, in minister za razvoj Turk ob predstavitvi inovacij Hidria tor oddelka tujih ekonomskih vlaganj in investicij Denis Vladimirovič Tihonov. Visoka gosta sta si ogledala Hidria Inštitut Klima in proizvodnjo Hidria IMP Klime v Godoviču ter družbi v Spodnji Idriji in Tolminu. Obisk je bil v prvi vrsti namenjen predstavitvi Hidriinih načrtov za gradnjo proizvodnje v Rusiji. Kot je znano se načrtuje gradnja proizvodnje v mestu Aleksin za drugo leto, proizvodnja pa naj bi stekla leta PRIDOBLJEN CERTIFIKAT Program gredi v družbi Hidria Perles je sredi julija uspešno zaključil certifikacijsko presojo za pridobitev certifikata po zahtevah standarda ISO TS 16949:2002 za vodenje sistema kakovosti v avtomobilski industriji. + energija Tekst: Tanja Tominec, tr`enje P rodajna ekipa, na čelu z direktorjem Ivanom Habičem, ima resnično pozitivno energijo. Letošnje leto smo formirali prodajno in razvojno strategijo za program Obnovljivi viri energije (OVE) ter jo tudi v glasilu Partner že večkrat predstavili. Hkrati smo se predstavili javnosti prek različnih medijev, organizirali smo akcije in se udeležili sejmov Energetika in MOS v Celju ter Tegra in izvedli mnogo izobraževanj za montažerje in projektante. Programska ponudba zajema več pristopov; od svetovanja končnim uporabnikom do servisiranja montažerjev in projektantov ter seveda vodenja celovitih projektov za investitorje. Množica ponudb, energetskih in ekonomičnih analiz, strokovnih usklajevanj, operativnih in logističnih komunikacij, zahteva veliko pozitivne naravnanosti celotnega tima. Program OVE ima sedež v Ljubljani. Ivan Habič, univ. dipl. inž. strojništva, se je na začetku kariere ukvarjal s programom toplotnih prenosnikov, zadnja leta pa se je specializiral na obnovlji- Ivan Habi~ vih virih energije in od leta 2007 tudi vodi inkubator OVE. Že v času študija je bil zagovornik sončne energije, kar je prenesel tudi na poslovno okolje. Najpogostejši stavek, ki ga izgovori na to temo je: Sonce je edini vir energije, ki ne izstavlja računa. Bogate izkušnje s področja energetike ima tudi Josip Mesarič, ki skrbi za razvoj distributersko-inštalaterske mreže v Sloveniji in na Hrvaškem. S solarnimi sistemi se aktivno ukvarja od leta 2001, ko je pripravil solarni paket s sprejemniki sončne energije in domačimi proizvajalci grelnikov vode, peči, toplotnih črpalk, ekspanzijskih posod, avtomatike, mešalnih ventilov in obtočnih črpalk. Matija Puš se je že med študijem strojništva seznanil s programi podjetja. Prijavil se je na razpisano mesto praktikanta za delo v laboratoriju meritev toplotnih prenosnikov in sončnih kolektorjev. Leta 2007 se je v podjetju zaposlil ter prevzel naloge svetovanja investitorjem z vodenjem projektov in svetovanja projektantom za področje termosolarnih sistemov. Letos spomladi se je timu pridružil še Klavdijo Kržišnik. Prihaja iz Idrije, zato ni naključje, da je v desetih letih pridobil izkušnje v Spodnjeidrijski Hidria Rotomatiki na področju komerciale, logistike in vodenja nabave. Sedaj vodi prodajo, nabavo in marketing za program OVE. Pišite jim na sonce@hidria.com. Ruski predstavniki so bili seznanjeni z na~rti Hidrie v Rusiji Z leve proti desni: Matija Pu{, Klavdijo Kr`i{nik, Josip Mesari~ 14

15 Obvestila Zanimivosti 1. in 2. oktober 2008, Kongresni center, Brdo pri Kranju Pred letom dni smo se v hotelu Mons pod naslovom (Od)rešitev prostora arhitektom in projektantom prvič skupno predstavila podjetja Intra lighting, Armstrong, Kalcer, Interflooring, AVC Group in Hidria. Zgodba se nadaljuje. Na posvetu Zgradbe, okolje, energija bomo podjetja Kalcer, Intra lighting in Hidria na skupnem razstavnem prostoru predstavile najnovejše rešitve za (Od)rešitev prostora. Vljudno vabljeni! PRIDRU@ITE SE HIDRIINI AKADEMIJI IZOBRA@EVANJ Vsako leto organiziramo več srečanj, ki so namenjena izobraževanju, druženju in izmenjavi izkušenj. Letos smo začeli februarja s seminarjem Sistemske rešitve v prostoru, aprila smo skupaj s partnerjem Belimo izvedli izobraževanje na temo krmiljenja požarnih loput, maj je bil namenjen predstavitvi novosti v okviru sejma Energetika, jeseni pa potekajo delavnice pod naslovom Optimalno načrtovanje KGH sistemov z rešitvami Hidria. Veliko pozornosti namenjamo tudi individualnim predstavitvam, bodisi vezanih na konkreten projekt, bodisi so izobraževanja organizirana za posamezna podjetja. Tako vas vabimo, da posredujete svoje predloge in dogovorili se bomo za vsebino predavanj, prilagojeno vašim zahtevam. Jesenske delavnice obravnavajo sledeče tematske sklope: Delavnica 1: Izborni programi za načrtovanje strojnih inštalacij nadgrajena verzija za izbor in izračun elementov za distribucijo zraka Klima ADE 5.4, program za izbor klimatskih naprav AirCalc++, katerega nova verzija omogoča preračun večjega spektra funkcijskih enot; programi za izbor naprav za ogrevanje in hlajenje: radiatorski konvektorji RK, talni konvektorji TK, ventilatorski konvektorji C4 in stropne enote CC2. Delavnica 2: Načrtovanje in svetovanje pri optimalni izbiri kombiniranega solarnega sistema Energetske študije porabe objektov in vključevanje obnovljivih virov v projekte sta danes osnova vsake investicije. Predstavili smo ponudbo termosolarnih sistemov Hidria ter skupaj predebatirali primere iz prakse. Delavnica 3: Načrtovanje profesionalnih kuhinj in restavracij, ki jih omogočajo GIF prezračevalni stropi Delavnica 4: Avtomatika in centralno nadzorni sistemi v funkciji KGH sistemov Načrtovanje, vzdrževanje, možnosti uporabe, prednosti, trendi, prihranki, analiza podatkov Kako pristopiti k investitorju in mu ponuditi celovito storitev? ZAKAJ Akademija Hidria? Investitorja zanimajo reference in partner, s katerim bodo sodelovali, zato je pomemben vtis podjetja, ki ga nanj naredimo in nič ni boljšega, kot se na lastne oči prepričati o podjetju in njegovi kakovosti; projektantom svetujemo pri izbiri optimalnega sistema: z lastnim razvojem, meritvami in prikazom delovanja izdelkov v enem od naših številnih laboratorijev stojimo za rezultati; izvajalce in vzdrževalce servisiramo z vsemi potrebnimi tehničnimi podatki in jim nudimo podporo in nenazadnje uporabnikom zagotavljamo prijetno klimo. ZATO, ker smo VAM na voljo. Informacije: Tanja Tominec, T: , E: tanja.tominec@ hidria.com PRVI PASIVNI VRTEC PRI NAS V Gornji Radgoni so odprli prenovljeni vrtec, ki je postal prva javna stavba v Sloveniji, ki ustreza merilom pasivne gradnje in bo gotovo vzor za energijske sanacije javnih stavb pri nas. Sanacija je stala 2,4 milijona evrov. Gre za prenovo prve stavbe od skupno dveh. Prva je bila zgrajena leta 1975, druga pa leta 1982 in obe sta bili energetsko zelo potratni. Prenova se je začela januarja letos, od stare zgradbe pa so ostali le zidovi, ki so dobili 30 cm debel ovoj toplotne izolacije. Enako debela toplotna izolacija je v tleh, strop proti neogrevanemu podstrešju pa je izoliran s 40 cm celuloznih kosmičev. Toplotna prehodnost ovoja stavbe je tako padla pod 0,15 W/m 2 K. Nova okna so trislojna, zastekljene površine na južni strani stavbe pa so povečane, da v hladnejšem delu leta zajamejo čimveč toplote sonca. V stavbi je vgrajen sistem prezračevanja z možnostjo vračanja toplote izrabljenega zraka, na strehi pa so sončni kolektorji za ogrevanje sanitarne vode. Vsaka stavba bo imela svojo toplotno črpalko voda/voda z močjo 12 kilovatov. Specifična raba energije na letni ravni bo v obeh stavbah približno 15 kilovatnih ur na kvadratni meter uporabne površine, kar radgonski vrtec dejansko uvršča med pasivne zgradbe. (Vir: Deloindom, l. 2008, št. 16, povzetek članka avtorja Jožeta Pojbiča) PREDVOLILNA KAMPANJA V AVSTRIJI V Avstriji pravkar poteka predvolilna kampanja za volitve v državni zbor. Stranka Zelenih na inovativen način poskuša prepričati čim več volilcev s sloganom: Kdaj, če ne sedaj! Razpolovite stroške ogrevanja, stran s kurilnim oljem in plinom! Slika pa pove vse, zraven so fotovoltaični kolektorji. Predvolilna kampanja Zelenih na Dunaju BIOGORIVA Petindvajset Nobelovih nagrajencev je na srečanju Lindau v Bodenskem jezeru obravnavalo klimatske spremembe in energetske izzive. Zmagovalni paket ukrepov, ki ga podpirajo, je iskati rešitve v tehnologiji, ki jo imamo na voljo danes in ne v prihodnjih 50 letih. Podprli so gradnjo nukleark in hkrati uporabo solarne toplote ter elektrike, pri čemer pa so kritizirali usmeritve k biogorivom. Ideja: kuhanje kosila s pomo~jo son~ne toplote Narava je poskušala izboljšati pretvorbo energije s fotosintezo, a je do sedaj uspela zajeti le med 0,7 do 0,8 sončne energije. Če bi hoteli povečati učinek, bi rastline ožgali in uničili. Kmetovalcem priporočajo, naj na delu zemljišč raje postavijo fotovoltaične sisteme, kot pa da pridobivajo energijo iz koruze. Ko namreč kmetovalec pretvarja biomaso v energijo, se mu pri tem povrne samo 0,03 % sončne energije. 15

16 V vrtincu... Na pred kratkim zaklju~enem Mednarodnem obrtnem sejmu MOS 2008 v Celju je Hidria razstavljala svojo ponudbo solarnih sistemov in elektri~nih ro~nih orodij Perles, ki je namenjeno profesionalni uporabi, ter orodje znamke Iskra ERO za doma~e mojstre. Hidriino ponudbo solarnih sistemov smo razdelili na: pripravo sanitarne vode s son~nimi kolektorji, v kombinaciji s klasi~nim virom toplote, pripravo tople sanitarne vode in dogrevanja prostorov, v kombinaciji s klasi~nim virom toplote ali toplotno ~rpalko, velike sisteme (hoteli), kjer gre primarno za pripravo tople sanitarne vode, pa priporo~amo kombinacijo z dogrevanjem, industrijske aplikacije, kjer se topla voda uporablja v proizvodnih procesih, fotovoltaika. Ve~ na 16