8. Prevoz satelita v tirnico Izstrelitev satelita v tirnico. Perigej se nahaja na r = R 6378 km. μ =

HTML
DOWNLOAD

Μέγεθος: px

Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "8. Prevoz satelita v tirnico Izstrelitev satelita v tirnico. Perigej se nahaja na r = R 6378 km. μ ="

Οφιούχος Πολίτης
7 χρόνια πριν
Προβολές:

1 8. Preoz saela rnco 8.1. Izsrele saela rnco Predosao najbolj enosaen rer, ko za zsrele saela rnco uorabljao o. Sael, k je zsreljen se začne ba o sožnc. a rnco banja a šr ožnos, ko rkazuje sodnja slka. V reru, ko o rozede ajhen sunek sle, zsrelek ade na eljo. Izsrelek ade na la e dlje, s č ečjo hrosjo je održen. Pr doolj elk hros, se rnca zaokrož kro n elo se blje o krou s olero elje. Tej hros rao ra kozčna hros. elsa herbola krožnca Δ o Slka 27: Prera zsrele uenea saela z oa. Prer: Izračunaje najanjš orebn Δ? rakee, da korsn oor ne ade nazaj eljo. Pr zračunu zanearo renje elje. (R 678 k, μ, /s 2 ) Velka olos else 2 1 μ r a a Perej se nahaja na r R 678 k R 2 μ R 1 R μ R 7905 /s Če o rozede še ečj sunek, oooč saelu banje okro elje o els. Tak sael se eorečno rne na očko zsrele. V raks, kjer je rsono še renje ozračja, sael zub enerjo n že rej ade na eljo. Če rozede o elk sunek, se sael blje o herbol n zaus obočje zeeljske rlačnos. Hros, k je za o oreba rao drua kozčna hros. Ta rer je zan, ko hočeo s lolo r na Luno al kakšno druo nebesno elo. Prer: Izračunaje najanjš orebn Δ? rakee, da korsn oor ubež ežnosneu olju elje. Pr zračunu zanearo renje elje. (R 678 k, μ, /s 2 ) Velka olos else a Perej se nahaja na r R 678 k 2 1 μ r a 2μ R /s 8

2 a končno osae saela rnco je orebno najšj očk renosne rnce rozes dru, časono n rosorsko ločen sunek, kar sa o nkakor ne zore rozes. Iz ea razloa je o nereren za zsreljeanje saelo. Dru sunek ora zao nujno rozes raken oor. Ker je esolju je rosor skoraj razen, je edno rakčno uorabno oonsko sredso rakea. Pr sunek rakenea oorja osa lolo renosno elčno rnco, k se najnžj očk (ereju) doka oršne elje, najšj očk (aoeju) a končne rnce. dru sunko orao seeda očaka, da lolo doseže najšjo očko renosne rnce. renosna rnca končna rnca Δ 1 Δ 2 elja Slka 28: Prera zsrele uenea saela reko renosne rnce s ereje na elj. Pr resnčn zsrel esoljske rakee orao uošea še renje z ozračje. Po rakee re zao začene delu lea načno nazor, da se č rej zone os lase ozračja. Rakea se na šn okol 50 k očas obrne odorano ser, da rdoba odorano kooneno hros. renosna rnca končna rnca Δ 2 00 k elja Δ 1 50 k Slka 29: Prera zsrele uenea saela reko renosne rnce s ereje nad eljo. Pr zsrel seeda skušao zkors renje elje, kar zanjša r orebn Δ rakee za rblžno 5%. V reru, da se sael zsrel ro ser renja elje, je za zsrele oreben ečj Δ, kar osledčno oen ečjo zsreleno rakeo. V reru, ko se sael r obran ser renja elje rao, da se nahaja na reroradn rnc. Ker je naječja hros renja elje na ekaorju, je zsrelšče najbolj rerno e blzu ekaorja. Prer: Izračunaje za kolko Δ? se zanjša orebn začen sunek hros, če r zsrel rakee zkorso renje zelje. (R 678 k) Obhodn čas elje Hros renja elje T z 24 ur 60 n - 4 n 146 n 2πR T 465 /s 9

3 Slka 0: Pr zsrel saela oaa renje elje Sreeba rnce saela Podobno ko zsrele saela se zede ud sreeba šne krožne rnce, kar je rkazano na sodnj slk. Tud u orebujeo da rosorsko n časono ločena sunka. Pr sunek osa lolo renosno elčno rnco, k se najnžj očk (ereju) doka rejšnje rnce, najšj očk (aoeju) a končne rnce. dru sunko orao seeda očaka, da lolo doseže najšjo očko renosne rnce. Slka 1: Sreeba šne krožne rnce s Hohano renoso. Deloanje rakenea oorja oen sreebo sožnce, o kaer se blje esoljsko lolo. Račun okaže, da so krak n očn sunk rakenea oorja učnkoejš, ker zaheajo anjš skuen Δ od rakenea oorja z ajhn, a saln osko. Raken oor orej ključo za razeroa kraek čas, a s olno očjo, na resečšču sare sožnce z noo sožnco. Raken oor najbolj učnkoo zkorso akra, ko je ser ekorja sreebe hros enaka ser ekorja hros esoljskea lola. Učnko zled sreebe šne krožne rnce je rkazan na zornj slk. Pr sunek resa lolo z začene krožnce na renosno elso, dru sunek a z else na končno krožnco. Prehodna elčna rnca se leo doka obeh krožnc. Sreeba rnce reko renosne rnce je raln n najbolj ekonočn načn renosa. ezn reskok ed rnca je ud ooč, endar skrajno neekonočen, zarad elkh Δ, k so orebn e reru. 40

4 Prer: Sael z aso 1000 k se nahaja renosn rnc z šno ereja h 200 k n šno aoeja h a 5800 k. Kolkšna je sreeba enerje saela ΔW?, ko z raken oorje oženeo sael krožnco na šn h5800 k? (T 146 n, R 678 k, μ, /s 2 ) eosaconarna rnca renosna rnca h a f f R z h Velka olos else za renosno rnco znaša Velka olos za eosaconarno rnco znaša Enerja saela na renosn rnc znaša Enerja saela na eosaconarn rnc znaša Sreeba enerje saela ΔW W W a a h + R + h + R a ha + R μ W W + 2a 8,18 GJ μ 2a,45 GJ k 4,7 GJ 2478 k 41

5 8.. Gbanje rakee V razne rosoru se osešeanje esoljskea lola za določeno sreebo hros d lahko zede sao s oočjo rakenea (reaknea) oona. Rakea»zeuje«zušne lne, k z reakcjsko slo orajo rakeo narej nasron ser zekanja lno. Rakea nos s seboj oro, k zorea osaeznh koorah. Nasal roč ln z elko hrosjo zsoajo skoz zušne šobe n odrajo rakeo z reakcjsko slo, ako da se rakea lahko osešuje ud skoz brezzračn rosor. Rakea orebuje oro z deh razloo: ko aso, k jo ošlja skoz zušno šobo s hrosjo zuha n ko zor enerje, k o so aso osešuje skoz šobo. d + +d Slka 2: Deloanje rakenea oona. Celona asa rakee, k ouje esolje, je sesaljena z ase ora n ase oora. Maso oora ora asa rakee (o ečn rezeroarj) n asa korsnea oora, k a želo renes esolje. Celona asa se zarad deloanja rakenea oorja zanjšuje na račun zanjšeanja ase ora. Sreeba celone ase o času je orej neana. d < 0 d V neke renuku a rakea aso n se blje s hrosjo. V naslednje krake časone neralu d rakea održe lne z aso d z relano hrosjo, zarad česar se hros rakee oeča za d. Gbalna kolčna zušnh lno ser narej se zanjša z d na (- )d. a olko se oeča balna kolčna rakee ser narej: d. Sled: d d Enačbo delo z d, da dobo sreebo balne kolčne čason eno, kar je sunek sle. d d d d Kolčnk d/d se enuje asn ok zušnh lno n oe aso sno, k jo rakea održe čason eno (erska enoa je k/s). d Φ d Produk relane hros zekanja n asnea oka Φ zekajočh lno a denzjo sle: enuje se reakcjska sla zekajočh lno. Ta je e ečja, s č ečjo hrosjo ln zekajo z rakee n č ečj je njho asn ok. Vsoa seh sl, k delujejo na rakeo je enaka nč. F 0 d d + a Posešek rakee zarad reakcjske sle zušnh lno oeake računao z enačbo: a d d 42

6 Prer: Pln zekajo z rakee z relano hrosjo 1500 /s, asn ok je Φ 150 k/s. Kolkšen osešek sljuje reakcjska sla rake z aso 10? Φ 150 k/s a 1500 /s k 2 22,5 /s Izračunajo sreebo hros, k nasane s sreebo ase časone obdobju 2 2 Δ 1 ad d ln ln Rakea je eneresko zelo neučnkoa naraa, orhu a orebna asa ora narašča eksonenno s sreebo hros Δ. e Δ 1 Učnkoos rakenea oorja reroso ošeo s hrosjo zuha ozroa s secfčn ulzo I s, k je hros zuha deljena s ežnosn oseško na oršn elje 9,81 /s 2. Secfčn ulz na oe, kolko časa lahko en klora oora lebd nad oršno elje r orab enea kloraa ora. I s Prer: Kounkacjsk sael s suho aso (brez ora) 1500 k a na krou še 1000 k dokoonennea ora. Kolko ora '? osane na krou saela ko zaloa za anjše orake rnce, če lanno oska oorja z I s 00 s uorabo za rek saela z renosne dokončno eosaconarno rnco, k zahea Δ1,5 k/s? (9,81 /s 2 ) + I s 294 /s Δ ln ( + ) e 2500 k e 1500 k 1,71 k Δ Prer: Raken oorj Arane 5, k se uorabljena za reoz saelo GEO n LEO, uorabljajo ešanco ekočea odka (H 2 ) n ekočea kska(o 2 ). V dealnh razerah zušn ln zekajo z rakee z relano hrosjo 4,5 k/s. Masa rakee red zleo znaša k, od česar k rada oru. Kakšno hros doseže rakea, ko orab so oro, če zanearo raacjo? k ln 4,5 10 /s ln k k k 4,5 10 /s ln 7,24 10 /s k 4

7 Lasnos razlčnh rakenh or so zbrane sodnj abel. K as ora je reba rše še aso osod za oro n aso rakenea oorja. V slučaju sodnka je asa osode rakenea oorja zelo elka. Dokoonenna ora (oro n oksdaor ekoče sanju) ooočajo lahke osode n rakene oorje er elk I s. Neserčn delhdrazn UDMH n duško eroksd N 2 O 4 sa na sobn eeraur ekočn, k a sa zarad soje sruenos nerern za uorabo na elj. Obrano je uekočnjen odk, k a je orebno hlad na -250 C, ko oro reren sao za ro sonjo, ker o nekaj urah ore. Ker na krou rakee n hladlnko, lahko zelo učnkoa ora, ko so ekoč odk n ekoč ksk, uorabljao le začene delu lea rakee. Po nekaj urah b a ora zhlaela, od a narej zao uorabljao UDMH n N 2 O 4. Učnkoejš oorj zaheajo ečjo hros zuha. elo elk I s reko 1000 s dosežejo raken oorj, kjer curek ono osešujeo z elekrčn olje. arad elke orabe elekrčne enerje se akšn oorj danes uorabljajo le za orake rnc uenh saelo. Slka : Lasnos rakenh or. Porebn Δ za doseanje uorabne rnce okol elje je razeroa elk rerja s hrosjo zuha rakenh oorje na kečno oro. Reše je ečsoenjska rakea, kjer zraznjene osode za oro n zrabljene rakene oorje akoj zaržeo, da nadaljujeo o s č anjšo aso oora. Preoz saela rnco je zao zredno dra. Vsoa seh orebnh Δ za reoz saela nzko rnco je rblžno 8 k/s, za kar zadosuje do- al rsoenjska rakea. a reoz eosaconarno rnco je orebnh rblžno 12 k/s, kar a zore le 4 soenjska rakea. V reru, da zsreljujeo roradno rnco, na renje elje oaa n znža orebno soo Δ za rblžno 0,5 k/s. 1 r1 2 r2 r Δ Δ 2 Δ 1 Slka 4: Soenska rakea. 44

8 arad eksonennea naraščanja orebne ase ora znaša asa končnea korsnea oora (saela) občajno anj ko 1% ase celone ečsoenjske rakee. r 1:100 do1:1000 V dobro načroan rake na ekoče oro scer znaša asa ora kar 90% celone ase rakee. r 1:10 45

Σχετικά έγγραφα

Tone Godeša RAČUNSKE VAJE IZ OSNOV STROJNIŠTVA

Tone Godeša RAČUNSKE VAJE IZ OSNOV STROJNIŠTVA Ljubjana, 004 Uod Težko s danes redsajao kaeroko dejanos čoeka brez uorabe a ooč orodj, sroje, ehnke. K eu ež čoešo že od sea začeka. Oroen rseek k današnjeu