GLEJ, KAKO LEP JE TA NA SVET

Transcript

1 Page 1 GLEJ, KAKO LEP JE TA NA SVET 13: CIRIL VELKOVRH Ovitek Glej cena: 29 EUR C I R I L V E L K O V R H GLEJ, KAKO LEP JE TA NA SVET

2 Ciril Velkovrh GLEJ, KAKO LEP JE TA NA SVET Besedila ob razstavah fotografij naravne in kulturne dediπëine s poti po Sloveniji Fotografije: Ciril Velkovrh Jezikovni pregled: Vida Frelih Oblikovanje: Sine KoviË GrafiËna priprava: Atelje Villa, d. o. o. Tisk: Formatisk, d. o. o. Zaloæila: Druæina Za zaloæbo: dr. Janez Gril Ljubljana, 2007 Avtorjev naslov: Ciril Velkovrh, univ. dipl. mat Ljubljana, Ziherlova 10 tel. πt , e-poπta: ciril.velkovrh@amis.net CIP - Kataloæni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjiænica, Ljubljana (497.4) VELKOVRH, Ciril Glej, kako lep je ta naπ svet : besedila ob razstavah fotografij naravne in kulturne dediπëine s poti po Sloveniji / [besedilo in fotografije] Ciril Velkovrh. - Ljubljana : Druæina, 2007 ISBN

3 Vsebina Knjigi na pot 7 Predgovor 9 Uvod 11 Slavnostni govori 13 Pregled razstav 170 Objavljena besedila so napisali 172 Seznam objavljenih fotografij 173 3

4 4 Stebrasto znamenje pod Colom (609 m) z napisom Glej, Ëlovek so postavili Sanaborci po 1. sv. vojni

5 Finægarjeva kapela Marije Sneæne, Planina Martuljek (935 m) 6

6 Knjigi na pot Ciril Velkovrh je po upokojitvi sprva prehodil Slovensko planinsko pot, ki vodi od Maribora prek Pohorja in vseh najviπjih in najlepπih naπih gora na Triglav, od tod pa se spusti pri Ankaranu do obale Jadranskega morja, ki je po besedah papeæa Janeza Pavla II., kot jih je povedal v Postojni, 18. maja 1996, na svoj 76. rojstni dan, naπe odprto okno v svet 3. tisoëletja«. Ob poti je fotografiral naπ gorski svet, gore in doline, vode in roæe. Kasneje pa je poiskal in fotografiral tudi v krajih, skozi katere poteka ta pot, vseh 350 verskih znamenj od cerkva in kapelic do kriæev in drugih obeleæij, ki predstavljajo vredni del naπe kulturne dediπëine. Podobno delo je opravil πe ob Aljaæevi in Slomπkovi poti, v nekaterih obëinah in æupnijah ter manjπih in veëjih krajih (v mestni obëini Ljubljana je kar 65 cerkva). Od leta 1997 do konca leta 2005 je postavil 300 manjπih in velikih razstav v domovin in tujini. Pri odpiranju razstav so slavnostni govorniki, med katerimi so bili razliëni kulturni delavci, mojstri fotografije, umetnostni zgodovinarji, akademski slikarji in kiparji, akademiki, duhovniki in celo πkofje, pripovedovali o lepotah slovenske pokrajine, ki je nesporno med najlepπimi deæelami na svetu, in o kulturnih vrednotah fotografiranih objektov. Avtor je v knjigi GLEJ, KAKO LEP JE TA NA SVET zbral besedila tistih 73 govorov, ki so jih slavnostni govorniki tudi napisali pri odprtjih razstav njegovih fotografij naravne in kulturne dediπëine s poti po Sloveniji. Z opravljenim delom je spoznal, da πe vedno veljajo Cankarjeve besede iz Ërtice Kurent:... Nazadnje mu je ostalo polno prgiπëe lepote; razsul jo je na vse πtiri strani, od πtajerskih goric do strme træaπke obale ter od Triglava do Gorjancev, in je rekel: Veseli ljudje bodo æiveli tod...«te lepote naπe domovine bi radi ponudili v sliki in besedi tudi tistim Slovencem, ki sami ne morejo opraviti tako dolge in naporne poti. dr. Janez Gril 7

7 Glej kako lep G L 10:36 E J Page 8, K A K O L E P J E T A N A S V E T PodruæniËna cerkev sv. Simona in Juda Tadeja na viπkem pokopaliπëu iz l je edina ohranjena gotska cerkev v Ljubljani (300 m) 8

8 248. Logatec Dom starejπih, Sakralna znamenja v gorah, Marko rklj. Cerkev sv. Danijela iz l s kriæem, postavljenim ob papeæevem obisku v Postojni, Zalog (530 m) z Nanosom (1262 m) v ozadju 162

9 280.»rna v Tuhinjski dolini Meænarija ter cerkev sv. Primoæa in sv. Felicijana, Pojdi z menoj v gore, prof. dr. Anton trukelj Kapela Marije Sneæne, zgrajena l po naërtih arh. Joæeta PleËnika na Krvavcu (1670 m) 166

10 Pregled razstav V prvem letu sem imel deset nastopov, v letih 1998, 1999, 2000, 2001 in 2005 vsakokrat pribliæno po trideset, v letih 2002, 2003 in 2004 pa æe skoraj po petdeset. V zaëetku leta 2005 pa je stalo kar devet stalnih razstav, in to: Goreljek ( port hotel Pokljuka), Kamniπka Bistrica (Planinski dom), Ljubljana (Æupnija Trnovo), Lokavec (stara cerkev sv. Lovrenca), LuËe (VeËnamenski dom), Olimje (Minoritski samostan), SolËava (ObËina), Vojnik (PsihiatriËna bolniπnica), ZavrtaËe (Restavracija Polæevo). Moj seznam razstav in prikazov diapozitivov ima majhno napako. Zaporedna πtevilka v seznamu je tako visoka (300) zato, ker πtejem prav vse razstave, velike in majhne, tudi take, kot so druπtvene, kjer sem imel le eno svojo fotografijo, ali pa je razstava stala le en dan.»e je razstava stala veë kot eno leto, sem jo v prihodnjem letu vpisal πe pod novo zaporedno πtevilko zato, da sem imel pregled, kje imam svoje fotografije razstavljene. Razstave sem imel v razliënih krajih in pri naslednjih ustanovah: Knjiænice (17) (AjdovπËina - LavriËeva, Cerknica, Grosuplje, Kamnik, Logatec, Medvode 2 krat, Novo mesto - Mirana Jarca, Radovljica, Seæana, Slovenj Gradec - Ksaverja Meπka, Trbovlje - Toneta Seliπkarja, v Ljubljani pa v Gameljnah, Mostah - Joæeta Mazovca 2 krat, na ViËu - Preæihov Voranc in v Narodni in univerzitetni knjiænici) Kulturni domovi (13) (Bohinjska Bistrica - Joæa Aæmana, Dobrova, Kotlje, Ljubljana -»rnuëe, LuËe, Maribor, Prevalje, Rodica, SolËava, inkov Turn, Vodice, Zgornja Velka, Zgornji Razbor) Muzeji (9) (Dravograd - Muzej v Cerkvi sv. Vida, Koper - Pokrajinski muzej, Kranj - Zavod za varstvo kulturne dediπëine, Mojstrana - Triglavski muzej, Muta - Kovaπko-livarski muzej, Solkan - Sveta gora - Muzej 1. svetovne vojne, TræiË - Kurnikova hiπa, Ljubljana - Zemljepisni muzej in PleËnikova zbirka v Trnovem) Galerije (27) (Bovec - Trdnjava Kluæe, Domæale, Gornji Grad - tekl, Hrastnik - Delavski dom, Idrija - Mestna galerija, Ilirska Bistrica, KoËevje - Likovni salon, Kranj, Kriæe, Maribor - Ars Sacra, Rogaπka Slatina - 2 krat, Seæana - Mira Kranjca, kofja Loka, oπtanj, Trbovlje - Delavski dom, Vrhnika - Cankarjev dom, Zagorje - Delavski dom, v Krkinih galerijah - Dolenjske Toplice, Novo mesto, Strunjan in Ljubljana, tu pa πe Delo - Cicero, Jelovπkova galerija v Mostah, Mestna hiπa, Slovenska filharmonija in Svetovni slovenski kongres) Gradovi (8) (Kamnik - Stari grad, KozariπËe - Grad Sneænik, Polhov Gradec, Slovenska Bistrica, kofja Loka - 2 krat, tanjel - Galerija Belveder in Velenje) Hoteli (8) (Bled - Astoria, Goreljek - port hotel Pokljuka - 2 krat, Izlake - Medijske toplice, Krπko - SremiË, Rogaπka Slatina - Sava, Snovik - Terme, Ukanc - Zlatorog) 171

11 Gostilne (13) (Brezje - DobrËa in Zvon, Dolsko - Pr KraË, Loæe - TuristiËna kmetija BenËina, kofja Loka - Krona, ZavrtaËe - Restavracija Polæevo, VikrËe - Pr KovaË, Vrhnika - Blagajana in v Ljubljani - Æibert, Pod Vrbo, Livada - 2 krat in na Roæniku) ObËine (4) (Lenart v Slovenskih goricah, Radovljica, SolËava, Æelezniki) ole (17) (osnovne -»rni vrh nad Idrijo, Loæe, LuËe, Maribor, Radvanje, Ravne na Koroπkem, Ljubljana - Vrhovci, srednje - Novo mesto, kofja Loka, Vipava, Æelimlje, v Ljubljani pa - Zavod sv. Stanislava - 2 krat in Tacen - olski center MNZ, fakultete - Biotehniπke fakultete v Grobljah pri Domæalah, Fakulteta za gradbeniπtvo in geodezijo in Filozofska fakulteta) Druπtva (17) (Brdo pri Lukovici -»ebelarska zveza Slovenije, Cerknica - Planinsko druπtvo, Dane pri Loæu - Lovska druæina, Dedni Vrh - Kulturno druπtvo, Koper - KrπËanski izobraæenci, Ljubno na Gorenjskem - Kulturno druπtvo, Split - Slovenski klub, kofja Loka - 2 krat in Æelezniki - Foto klub Anton Aæbe, oπtanj - Planinsko druπtvo ter v Ljubljani - Druπtvo exlibris Sloveniae - 2 krat, Druπtvo krπëanski izobraæencev, Druπtvo likovnikov ter Planinsko druπtvo Ljubljana Matica - 2 krat) Gore (9) (Dom Gradbinec na Krvavcu m, Kocbekovo zavetiπëe na MoliËki planini m, KoËa na Hleviπki planini m, Planinski dom v Kamniπki Bistrici m, Sinji Vrh m, marjetna gora m, marna gora m - 2 krat, Urπlja gora m) Bolniπnice (6) (Golnik, Jesenice, Ljubljana - KC - 2 krat, Valdoltra, Vojnik) Domovi starejπih obëanov (28) (»rneëe,»rni Vrh nad Idrijo, Gornji Grad, Hrastovec, Idrija, Izola, Jesenice, Logatec, Maribor, Medvode, Mekinje, Prevalje, RoËevnica, Seæana, kofja Loka, Velenje - 2 krat, ter v Ljubljani - Beæigrad, Bokalci, Dravlje, KliniËni center - 2 krat, Poljane, Tabor in Trnovo - 4 krat) Kapele (12) (Antona Martina Slomπka v Novi Cerkvi, Jezusa Dobrega pastirja na Menini planini m, Petra Pavla Glavarja v Lanπpreæu na Dolenjskem, sv. Jurija na ljubljanskem gradu m - 4 krat, sv. Cirila in Metoda pod vrhom Komna m, sv. Cirila in Metoda na MoliËki planini m, sv. Cirila in Metoda v Vratih m - 2 krat, sv. Kriæa na Planini Loka pod Raduho m) Cerkve (10) (Crngrob - Gospodovega oznanjenja Mariji, Dvor pri Polhovem Gradcu - sv. Petra, Lokavec - stara cerkev sv. Lovrenca, Lovrenc na Pohorju - sv. Lovrenca, Urπlja gora - sv. Urπule, Trzin - sv. Florjana ter v Ljubljani - sv. Florjana, sv. Jakoba, sv. Joæefa in sv. Mihaela na Barju) Æupnije (48) (Ankaran, Begunje na Gorenjskem, Brdo pri Lukovici, Celje - sv. Duh in sv. Joæef, Dob pri Domæalah, Dol pri Hrastniku,»rna v Tuhinjski dolini - sv. Primoæ in Felicijan, Koroπka Bela, Kranj - Zlato polje, Lenart v Slovenskih Goricah, Lesce, Ljubljana - sv. Jakob, Lokavec, Olimje - 2 krat, Preserje, Ptuj - sv. Peter, Repnje, Ruπe, entilj pod Turjakom, inkov Turn, martno v Tuhinju, Trebnje, TræiË - 2 krat, Uniπe, Viπnja gora, Zgornje Gorje, v Ljubljani pa v entvidu in v Trnovem - 5 krat, v FranËiπkanskih samostanih pa: Brezje - 3 krat, Kamnik, Maribor, Sveta Gora pri Gorici, Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Ljubljana - Beæigrad, ViË in Tromostovje - 2 krat, Novo mesto in Kamnik) V tujini so videli moje fotografije v naslednjih krajih (24): ZDA (Cleveland - Slovenska pristava), Madæarska (Budimpeπta - Na ladji Evropa na Donavi), Kanada (Vancouver - Powell River, Slovenska hala in Mission v cerkvi), Italija (Trst - Peterlinova dvorana in RAI - 1), Hrvaπka (Split - Dioklecijanova palaëa, Zagreb - Slovenski dom),»eπka (Brno - Procter & Gamble), Argentina (Bariloche - Slovensko planinsko druπtvo), Avstrija ( entjaæ in Tinje - Katoliπki dom prosvete Sodalitas), in v enajstih mestih Avstralije (Diggers Rest - Slovenski primorski klub Jadran, Springvale - Slovensko druπtvo Planica, Eltham - Slovensko druπtvo Melbourne, Melbourne - Kew - Versko in kulturno srediπëe sv. Cirila in Metoda, Geelong - Slovensko kulturno in πportno druπtvo Ivan Cankar«, Canberra - Slovenski klub, Sydney - Slovenski klub Triglav in Versko in kulturno srediπëe sv. Rafaela, Wallongong - Slovenski klub Planica, Adelaide - Slovenski klub in Versko in kulturno srediπëe sv. Druæine) 172

12 Objavljena besedila so napisali (v oklepaju so zaporedne πtevilke 69-ih od 300 razstav) ADAMLJE Lojze (014), (078) AH»IN Janja (072) AVGU TIN dr. Cene (076) BASTELJ Cvetka (109), (199) BIZJAK dr. Jurij, πkof(179) BOÆI» p. Ciril A. (032) BROJAN Matjaæ (084) BRVAR Andrej (073) BUTJA Drago (107) CELESTINA mag. Tjaπa (089) CEVC dr. Tone (159), CIGLAR p. Tone (085)»ERNIGOJ Peter (017)»RNILOGAR Otmar (006) GABR»EK Silvester (097) GELT Draga (042) GLOBO»NIK mag. Damir (267) GLOBO»NIK Tone (051) GULI» Aleπ Leko (112) HARTMAN dr. Bruno (150) HEBER Joæica (176) JAKI Stanislav (148) JUTER EK dr. Mirko (231) KER I» Marjan (028) KER I» SVETEL Marjeta (210) KLAN»AR Branko (215) KLINAR dr. Stanko (027) KMECL dr. Matjaæ (105) KOMELJ dr. MilËek (147) KOMPREJ Ivanka (077) KRALJ Ervin (163) KRE»I» dr. Peter (238), (239) KRI ELJ Marijan (038) KRIVEC DRAGAN Judita (143) KROPEJ mag. p. Andrej (073) KURILLO dr. Jurij (181) KURNIK Tadeja (131) KUZMAN Andrej (018) KVATERNIK France (191) LAH Janez (072) LAP Joæe (050) MAJCENOVI» Janez (111) MARKEÆ Luka (211) MEDEN dr. Anton (177) MIHELI» Joæe (139) NOVAK France (164) PER OLJA Borut (034) PETEK Marija in Miha (178) PIRNAT Stane (070) PIVK Franc (029) PODOBNIK dr. Rafael (119) POÆARNIK dr. Hubert (108) PRETNAR Janez (133) PUC Matjaæ (295) PURNAT Zdeni (230) PUST Klemen (157) ROJC dr. Branko (180) SAJE dr. Andrej (213) SMERKE Marjan (008) ERBEJ Ferdinand (012) KRLJ Marko (248) TRUKELJ dr. Anton (280) U TAR dr. Alojzij, nadπkof (097) TOM E Tone (015) TOV AK Slavica (131) URAN msgr. Alojzij, πkof (079) VER I» p. Mirko (082) VO ANK Milan (020) VUGRINEC Karel (033) VUK Marko (136) 173

13 Seznam objavljenih fotografij prva stran ovitka Razpelo pod Roblekovim domom (1657 m) s Stolom (2236 m) v ozadju Stebrasto znamenje pod Colom (609 m) z napisom Glej, Ëlovek«so postavili Sanaborci po 1. sv. vojni Finægarjeva kapela Marije Sneæne, Planina Martuljek (935 m) PodruæniËna cerkev sv. Simona in Juda Tadeja iz l je edina ohranjena gotska cerkev v Ljubljani (300 m) Kozolec - toplar iz l Pr tefetovih, GradiπËe (392 m) pri Lukovici SonËni zahod za Jadranskim morjem, ki je naπe odprto okno v svet «Æupnijska cerkev sv. Mohorja in Fortunata iz l v Podragi (179 m), kjer je bil æupnik prof. Otmar»rnilogar v zadnjih letih svojega æivljenja Bazilika Marije Pomagaj, Brezje (485 m) Cerkev sv. Areha s kapelo sv. Lovrenca iz l na Pohorju (1249 m) SonËni zahod za Julijskimi Alpami z Urπlje gore Razpelo pred Roblekovim domom (1657 m) na BegunjπËici Kriæ na Brani (2252 m) so postavili l v spomin vsem ponesreëenim gornikom in planinskim delavcem Cerkev sv. Ahaca iz l. 1470, Straæe, entilj pod Turjakom (585 m) Triglavska roæa ali bleπëeëi prstnik (Potentilla nitida) Æupnijska gotska cerkev Marije Sneæne iz 15. stol., SolËava (642 m) Æupnijska cerkev sv. Lovrenca iz l pod gradom, PodËetrtek (220 m) Romarska cerkev Marije tolaænice æalostnih iz l. 1622, Log (105 m) pri Vipavi Cerkev sv. Florjana iz l. 1696, Gornji trg, Ljubljana (298 m) Cerkev sv. Mohorja in Fortunata iz 11. stol., Podgora (550 m), æupnija Kotlje Domæalski dom (1534 m) na Mali planini s Planjavo (2394 m) v ozadju Kriæ na StoræiËu (2145 m) z napisom prof. Marjana Kriπlja: Kriæ je tu za mene in za tebe, zamere zemske ni nobene, naj se v razgledu duπa razodene, kot v snu.«baragova hiπa ob æupnijski cerkvi sv. Cirila in Metoda v Kew-u, kjer je sedeæ slovenske kulturne skupnosti v Avstraliji Kripta pod kapiteljsko cerkvijo sv. Nikolaja iz l. 1529, Novo mesto (202 m) Meænarjevo znamenje, ena najstarejπih odprtih kapelic na Gorenjskem, Moπnje (479 m) Æupnijska cerkev sv. Duha, zgrajena l po naërtih arh. dr. Joæeta Marinka, Celje (241 m) 174

14 Zidano znamenje v Stahovici ob zaëetku poti na Veliko planino z napisom Pojdi z menoj«kriæ na Jeterbenku (774 m) v Polhograjskih Dolomitih Spomenik Jakobu Aljaæu, delo Nebojπe MitriÊa iz l. 1989; v ozadju je æupnijska cerkev sv. Mihaela iz l. 1829, Dovje (703 m) Kriæ pred Roblekovim domom (1657 m) s Celovπko πpico (2103 m), kjer stoji kriæ z napisom v nemπëini Gore in spomini ostajajo«kriæ na Stolu (2236 m) z napisom Gore prijateljstva«praproëe (540 m) v Polhograjskih Dolomitih s cerkvijo sv. Jurija iz l Cerkev sv. Urπule iz l pod vrhom Pleπivca (1699 m) MoËvirski tulipan ali logarica (Flitillaria meleagris) Grofovska cerkev sv. Petra iz l in cerkev sv. Miklavæa iz l. 1453, Dvor (355 m) pri Polhovem Gradcu Æupnijska cerkev Marijinega vnebovzetja iz l in nekdanji pavlinski samostan iz l. 1663, Olimje (265 m) Æupnijska cerkev Marijinega rojstva iz l. 1728, Homec (394 m) Æupnijska cerkev sv. Jurija iz 19. stol. z edinimi freskami Joæeta Spacala in kriæev pot Zorana MuπiËa, Gradno (190 m) v Brdih Ribniπko jezero na Pohorju (1520 m) ob sonënem vzhodu Kapela Marije Sneæne na Veliki planini (1666 m), ki jo je l blagoslovil ljubljanski nadπkof dr. Alojzij uπtar Preskarjeva bajta na Veliki planini (1666 m) Sem in tja se mu pogled sicer ukrade k nogam in tam hitro poslika πe kakπno æivo boæjo stvarco, lahko Ëisto navadno zvonëico, ki pa je v svoji lepotni popolnosti in smotrnosti prav tak Ëudeæ, kot πe tako imenitna roæa.«æupnijska barokizirana cerkev sv. Jurija in kapela sv. Marije Magdalene iz l. 1404, Motnik (432 m) v Tuhinjski dolini Sv. Jurij, oljna slika neznanega avtorja iz ok. l v kapeli na Ljubljanskem gradu (376 m) Jezus - Dobri pastir v kapeli na Menini planini (1453 m) Mekinje (400 m) s Kamniπko-Savinjskimi Alpami Æupnijska cerkev sv. Martina iz l z novim domom salezijancev, Trstenik (513 m) s StoræiËem (2132 m) Kapela Matere Boæje iz 1. svetovne vojne na vojaπkem pokopaliπëu v Ukancu (560 m) Triglavski dom na Kredarici (2515 m) in Kapela Marije Sneæne, ki je bila zgrajena v obliki πotora z delom in darovi dobrotnikov v letih osamosvojitve Slovenije po prizadevnosti Aljaæevega naslednika æupnika Franceta Urbanije in po zamisli arhitekta dr. Joæeta Marinka; v ozadju Triglav (2864 m) Æupnijska cerkev Device Marije Tolaænice æalostnih iz l. 1927, Kromberk (130 m) MeliπËe v obliki monπtrance na poboëjih Stola (2236 m) Znamenje s planinsko markacijo in napisom Marija prosi za nas so postavili v Griæi pod Podrto goro nad AjdovπËino l. 1790, ko so tu πe kopali marmor Zoisova zvonëica (Campanula zoysii) Jeternik (Hepatica nobilis) Rombon (2208 m) in Svinjak (1853 m) v Bovπki dolini 175

15 zadnja stran ovitka Æupnijska cerkev sv. Martina iz l v martnem (314 m) pod marno goro (669 m) z romarsko cerkvijo Matere Boæje, ki jo je zgradil l Gregor MaËek Podbrezje (440 m) z æupnijsko cerkvijo sv. Jakoba iz l ter Triglavom (2864 m) in Rjavino (2532 m) v ozadju Ljubljana (298 m) z najviπjim zvonikom æupnijske cerkve sv. Jakoba, Gradom in Kamniπkimi Alpami Kuæno znamenje pred Rotovæem na Glavnem trgu v Mariboru (270 m) je delo J. Stauba iz l Kapela sv. Trojice iz l v Antonijevem rovu rudnika æivega srebra, Idrija (365m) Ojstrica (2310 m) je naπa druga najlepπa gora Cerkev sv. Marije iz l. 1517, MaleËnik, Gorca (346 m) Viharnik v bliæini planinskega doma na Menini planini (1453 m) s pogledom na Kamniπko-Savinjske Alpe Æupnijska cerkev sv. Martina iz 2. polovice 18. stol., LibeliËe (453 m) Pokopaliπka kapela druæine Lazarini v Smledniku (360 m) Rojstna hiπa triglavskega æupnika Jakoba Aljaæa, Zavrh (350 m) pod marno goro Cerkev sv. Petra iz l na Gori (839 m) nad PoljËanami s freskami Jerneja iz Loke Æupnijska cerkev sv. Lenarta iz leta 1896, Col (619 m) Kriæ na Celovπki πpici (2103 m) z napisom v nemπëini in slovenπëini Gore in spomini ostajajo«kapela sv. Janeza Krstnika iz l in novim prizidkom, Kofce (1400 m) Kapela sv. Cirila in Metoda, ki so jo postavili po naërtih arh. Franceta Kvaternika l na MoliËki peëi (1780 m), je blagoslovil mariborski πkof dr. Franc Kramberger Fresko sv. Kriπtofa na cerkvi sv. Lovrenca je obnovila l akad. slikarka Cvetka Bastelj, Lovrenc (436 m) na Pohorju Dom Planika (2401 m) pod Triglavom (2864 m) Znamenje sv. Janeza Nepomuka in sv. Florjana na mostu Ëez Radovno, GrabËe (620 m) Æupnijska cerkev sv. Kancijana in tovariπev iz l. 1917, Mirna PeË (234 m) Prvotni kriæ na StoræiËu (2132 m) je postavil in fotografiral Franc Jalen iz Kranja l. 1935, v letu mojega rojstva Gornji Grad (436 m) z æupnijsko cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata iz l z Dleskovπko planoto v ozadju Planika ali oënica (Leontopodium alpinum). Nagrobnik druæine Blumener (arh. Joæe PleËnik); v ozadju je cerkev sv. Kriæa iz l (naërt Josip Dostal), Æale v Ljubljani (298 m) Redovniπka cerkev sv. Srca Jezusovega, zgrajena l po naërtih arh. Adolfa Wagnerja v angleπki gotiki, Ljubljana, Tabor (294 m) Cerkev sv. Danijela iz l s kriæem, postavljenim ob papeæevem obisku v Postojni, Zalog (530 m) z Nanosom (1262 m) v ozadju Zrcalce, zrcalce poglej,... Grajski mlin se ogleduje v Radovni, GrabËe (620 m) Kapela Marije Sneæne, zgrajena l po naërtih arh. Joæeta PleËnika na Krvavcu (1670 m) Kriæ na Planini Ravne (1500 m) z Raduho (2062 m) v ozadju Æupnijska cerkev sv. Mihaela, zgrajena l po naërtih arh. Joæeta PleËnika, Ljubljana,»rna vas (290 m) Kriæ (1600 m) na Planini Kofce z Velikim vrhom (2088 m) v ozadju 176

16 Page 1 GLEJ, KAKO LEP JE TA NA SVET 13: CIRIL VELKOVRH Ovitek Glej cena: 29 EUR C I R I L V E L K O V R H GLEJ, KAKO LEP JE TA NA SVET