UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO BREDA KEGL OSNOVE MOTORJEV Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM ZBIRKA NALOG

Σχετικά έγγραφα
MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

Snov v električnem polju. Električno polje dipola (prvi način) Prvi način: r + d 2

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

P P Ó P. r r t r r r s 1. r r ó t t ó rr r rr r rí st s t s. Pr s t P r s rr. r t r s s s é 3 ñ

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Tretja vaja iz matematike 1

Kotne in krožne funkcije

rs r r â t át r st tíst Ó P ã t r r r â

RANKINOV KROŽNI PROCES Seminar za predmet JTE

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

ss rt çã r s t Pr r Pós r çã ê t çã st t t ê s 1 t s r s r s r s r q s t r r t çã r str ê t çã r t r r r t r s

Doc.dr. Matevž Dular N-4 01/

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

PRILOGA VI POTRDILO O SKLADNOSTI. (Vzorci vsebine) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA

VILJUŠKARI. 1. Viljuškar se koristi za utovar standardnih euro-pool paleta na drumsko vozilo u sistemu prikazanom na slici.

Ovo nam govori da funkcija nije ni parna ni neparna, odnosno da nije simetrična ni u odnosu na y osu ni u odnosu na

1. Trikotniki hitrosti

SISTEMI DIFERENCIJALNIH JEDNAČINA - ZADACI NORMALNI OBLIK

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

pismeni br.4 4.2: Izračunati yds, gdje je K luk parabole y 2 = 2 px od ishodišta to točke

Osnove elektrotehnike uvod

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

OSNOVI ELEKTRONIKE VEŽBA BROJ 1 OSNOVNA KOLA SA DIODAMA

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ

Estimation of grain boundary segregation enthalpy and its role in stable nanocrystalline alloy design

Alterazioni del sistema cardiovascolare nel volo spaziale

Jeux d inondation dans les graphes

Periodičke izmjenične veličine

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1


C 1 D 1. AB = a, AD = b, AA1 = c. a, b, c : (1) AC 1 ; : (1) AB + BC + CC1, AC 1 = BC = AD, CC1 = AA 1, AC 1 = a + b + c. (2) BD 1 = BD + DD 1,

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

МЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE)

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

Για να εμφανιστούν σωστά οι χαρακτήρες της Γραμμικής Β, πρέπει να κάνετε download και install τα fonts της Linear B που υπάρχουν στο τμήμα Downloads.

PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE

Solving an Air Conditioning System Problem in an Embodiment Design Context Using Constraint Satisfaction Techniques

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

PARNA POSTROJENJA ZA KOMBINIRANU PROIZVODNJU ELEKTRIČNE I TOPLINSKE ENERGIJE (ENERGANE)

Reverzibilni procesi

Linearna algebra 2 prvi kolokvij,

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke


INTELIGENTNO UPRAVLJANJE

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled

ENERGETSKI STROJI. Energetski stroji. UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

STATIČKE KARAKTERISTIKE DIODA I TRANZISTORA

odvodi u okoliš? Rješenje 1. zadatka Zadano: q m =0,5 kg/s p 1 =1 bar =10 5 Pa zrak w 1 = 15 m/s z = z 2 -z 1 =100 m p 2 =7 bar = Pa

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

( ) ( ) 2 UNIVERZITET U ZENICI POLITEHNIČKI FAKULTET. Zadaci za pripremu polaganja kvalifikacionog ispita iz Matematike. 1. Riješiti jednačine: 4

Αληηθείκελν : Παξάδεηγκα (Demo) ππνινγηζκνύ απηόλνκνπ θαη ζπλδεδεκέλνπ Φ/Β ζπζηήκαηνο εμνρηθήο θαηνηθίαο

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO ENERGETSKI STROJI IN NAPRAVE DRUGA, IZPOPOLNJENA IN PREDELANA IZDAJA

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

GRANIČNE VREDNOSTI FUNKCIJA zadaci II deo

Akvizicija tereta. 5660t. Y= masa drva, X=masa cementa. Na brod će se ukrcati 1733 tona drva i 3927 tona cementa.

POVRŠINA TANGENCIJALNO-TETIVNOG ČETVEROKUTA

KOMUTATIVNI I ASOCIJATIVNI GRUPOIDI. NEUTRALNI ELEMENT GRUPOIDA.

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

5.2. Orientacija. Aleš Glavnik in Bojan Rotovnik

Επιτραπέζια μίξερ C LINE 10 C LINE 20

Dvanaesti praktikum iz Analize 1

FORD RANGER Ranger_2013.5_Cover_V2.indd 1 20/12/ :57

3.3 POISSONOVA ENAČBA

IZVODI ZADACI (I deo)

9. Notranja energija in toplota

Sistem sučeljnih sila

Решенија на задачите за основно училиште. REGIONALEN NATPREVAR PO FIZIKA ZA U^ENICITE OD OSNOVNITE U^ILI[TA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA 25 april 2009

ΕΓΧΕΙΡIΔΙΟ ΤΟΥ ΕΚΠΑΙΔΕΥΤH ΓΙΑ ΤΟΝ ΟΙΚΟΝΟΜΙΚO ΑΛΦΑΒΗΤΙΣΜO ΓΙΑ ΤΟΥΣ ΡΟΜA ΜΕ ΟΔΗΓIΕΣ ΓΙΑ ΤΗΝ ΧΡHΣΗ ΤΗΣ ΕΡΓΑΛΕΙΟΘHΚΗΣ ΤΟΥ FINALLY

( ) Φ = Hɺ Hɺ. 1. zadatak

Dimenzioniranje nosaa. 1. Uvjeti vrstoe

13. poglavje: Energija

FTN Novi Sad Katedra za motore i vozila. Teorija kretanja drumskih vozila Vučno-dinamičke performanse vozila: MAKSIMALNA BRZINA

SISTEMI NELINEARNIH JEDNAČINA

A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N

DIMENZIONISANJE PRAVOUGAONIH POPREČNIH PRESEKA NAPREGNUTIH NA PRAVO SLOŽENO SAVIJANJE

E.E. Παρ. Ill (I) 429 Κ.Δ.Π. 150/83 Αρ. 1871,

OSNOVI ELEKTRONIKE VEŽBA BROJ 2 DIODA I TRANZISTOR

Ax = b. 7x = 21. x = 21 7 = 3.

Transcript:

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO BREDA KEGL OSNOVE MOTORJEV Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM ZBIRKA NALOG MARIBOR, 2008

CIP - Kataložni zais o ublikaciji Univrzittna knjižnica Maribor 621.4(075.8)(076) KEGL, Brda Osnov otorjv z notranji zgorvanj : zbirka nalog / Brda Kgl. - Maribor : Fakultta za strojništvo, 2008 ISBN 978-961-248-16-0 COBISS.SI-ID 61852417 naslov: Osnov otorjv z notranji zgorvanj Zbirka nalog avtor: izr. rof. dr. Brda Kgl rcnznta: izr. rof. dr. Alš Hribrnik, doc. dr. Stanislav Pan lktorica: Nataša Blšak, dil. ling. tnični urdnik: izr. rof. dr. Brda Kgl grafična ora: izr. rof. dr. Brda Kgl vrsta ublikacij: zbirka nalog naklada: 60 izvodov izdajatlj: Univrza v Mariboru, Fakultta za strojništvo, 2008 tisk: Tiskarna tniški fakultt lto rv izdaj: 2008

BESEDA AVTORICE BESEDA AVTORICE Človk s j v vsj svoji zgodovini, vs od svojga nastanka a do današnji dni, vdno učil, raziskoval in ustvarjal. Sdanj naš življnj j zaznaovano z vlikii dosžki zlasti na odročju dicin in tnik. Živio v dobi tnik in nkatri trdijo, da so rič najvčju znanstvno-tničnu razvoju doslj. Usšn razvoj j oazn tudi na odročju otorjv z notranji zgorvanj. Prvi stroji za rtvorbo tolotn nrgij v ansko dlo so bili ogroni. Oogočali a so izrdno ajn oči, orabili vliko goriva, o isiji a slo ni bilo govora. Z razvoj tnik so otorji ostajali čdalj anjši, učinkovitjši, gosodarnjši in čdalj anj so onsnažvali okolj. Dans so na tržišču otorji, ki v vliki ri zadovoljijo žlj š tako zatvnga kuca. Toda, ali j to vs? Žlj ljudi s bodo včal tudi v riodnosti. Žlli boo učinkovitjš, koaktnjš, skratka š boljš otorj za ogon naši jklni ali lastični konjičkov. Torj, jasno j, da bo razvoj otorjv otkal š narj v cilju oolnjšga zgorvanja! Toda, ali j rs ožno oolno zgorvanj? Ali j slo ožno izdlati ajn, koaktn otor z notranji zgorvanj z vliko zogljivostjo, ajnii izgubai nrgij in brz škodljiv isij? Od kod jati idj? Od kod črati znanj? Na žalost s ljudj ri iskanju ršitv na takšna in odobna vrašanja v znanosti in tniki včasi slo n zavdao, da s ršitv skrivajo v svtu okrog nas, ki j oln čudoviti stvari. Svda nas sončni zaod, z zvzdai osuto nočno nbo, vzvalovani ocani, zobčasti gorski grbni z zasnžnii vrovi in bližnja drvsa v gozdovi navdajajo z vslj in občutko onižn soštljivosti. Vndar to ni vs! Človk kar stri, ko soznava djstva iz živalskga svta. Lako sao občudujo koaj 20 graov tžkga črnoglavga gozdnga tička, ki sldi svoju slitvnu nagonu. Tako rlti dolgi 4000 kilotrov rko Atlantika tudi na višini 6000 trov, kjr uja rvladujoči vtr, ki ga ons do Južn Arik. Očarajo nas ntoirji, ki uorabljajo sonar, jgulj, ki razvijajo lktrični tok, galbi, ki razsoljujjo orsko slanico, os, ki izdlujjo air, triti, ki si naljujjo rzračvaln narav, tiči, ki tkjo in si zidajo stanovanja, ravlj, ki vrtnarijo, krojačijo ali a rdijo živino, krsnic z vgrajnii žaroti, obotnic na raktivni ogon itd. Tudi ri roučvanju otorjv z notranji zgorvanj orao riznati, da j živi svt s rido uorabljal tudi to odročj človšk tnik davno, rdn j človška at doula in obvladala njiovo dlovanj. Djstvo j, da robl, s katrii s srčujo ri otorji z notranji zgorvanj, lako usšno ršujo na osnovi bionik, torj s osnanj ojavov in rocsov iz svta, ki nas obdaja. Pri tolikšn osnanju svta in živali s človk not doisli starga biblijskga ouka:»vrašaj vndar živino, in t ouči, tic od nbo, in ti naznanijo! Ali ogovori zljo in t bo učila, in rib v orju ti bodo riovdoval!«(job 12:7,8). I

BESEDA AVTORICE Vč kot očitno j djstvo, da človška tnika š vdno»calja«dalč za naravo. Toda ravno ta čudoviti svt narav na onuja riložnost, tudi Va, dragi bralc, da na osnovi ž znani dosžkov sodobn človšk tnik raziskujo narj, razvijao nov, boljš stroj in narav. Ravno iz rčudoviti rči iz narav vidio, da naš ožnosti izboljšanja tnik š niso dosgl vrunca in da obstajajo š štviln ožnosti za nadaljnji razvoj, tudi za razvoj otorjv z notranji zgorvanj. To gradivo vsbuj nkaj nalog z ršitvai s odročja otorjv z notranji zgorvanj in j sislno doolnilo učbnika z naslovo Osnov otorjv z notranji zgorvanj. Poudark j na otorji z notranji zgorvanj s ročrtni gibanj bata»batni otorji«, ki»skrbijo«v glavn za našo udobno vožnjo v šolo, v službo, na izlt in tudi ri dlu so nogršljivi. Gradivo j naisano s cilj, da bralc sozna osnovn način ršvanja roblov in raktični nalog na odročju dlovanja otorjv z notranji zgorvanj. S t lako olg tljnga znanja osvoji raktičn idj gld izboljšanja rocsov v otorju s cilj zanjšanja škodljiv isij in orab goriva tr ovčanja zogljivosti otorja. Brda Kgl II

VSEBINA VSEBINA 1 MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM 1 1.1 Nalog z ršitvai 5 1.2 Vrašanja za onavljanj 20 2 BATNI MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM 21 2.1 Nalog z ršitvai 2 2.2 Vrašanja za onavljanj 26 DELOVNI KROŽNI PROCES MOTORJA 27.1 Nalog z ršitvai 4.2 Vrašanja za onavljanj 6 4 OCENA DELOVNEGA PROCESA MOTORJA 65 4.1 Nalog z ršitvai 69 4.2 Vrašanja za onavljanj 92 5 TVORBA ZMESI, VŽIG IN ZGOREVANJE PRI MOTORJIH S PRISILNIM VŽIGOM 9 5.1 Nalog z ršitvai 96 5.2 Vrašanja za onavljanj 108 6 TVORBA ZMESI, VŽIG IN ZGOREVANJE PRI MOTORJIH S SAMOVŽIGOM 109 6.1 Nalog z ršitvai 112 6.2 Vrašanja za onavljanj 121 7 PRENOS TOPLOTE IN GIBANJE DELOVNE SNOVI 12 7.1 Nalog z ršitvai 126 7.2 Vrašanja za onavljanj 129 8 TLAČNO POLNJENI MOTORJI 11 8.1 Nalog z ršitvai 1 8.2 Vrašanja za onavljanj 154 9 KARAKTERISTIKE MOTORJEV 155 9.1 Nalog z ršitvai 157 9.2 Vrašanja za onavljanj 164 10 LITERATURA 165 III

4 OCENA DELOVNEGA PROCESA MOTORJA NALOGA 4.7 Štiritaktni štirivaljni ottov otor z razrj oda in rra bata 0, 9 ia aksialno oč 66 kw ri vrtilni frkvnci 5200 in, litrsko oč 20,7 kg/ ri nrgijski gostoti goriva 4,5 MJ/kg. Določiti j trba: a) dlovno rostornino otorja, od in rr bata, b) srdnji notranji tlak, c) notranji, anski in fktivni izkoristk otorja. 1 2, kw/d, urno orabo goriva PODATKI i 4 τ 4 s 0,9 d P 66 kw n, ax P,ax 5200 in kw P l 2, d G 20,7 kg/ H 4,5 kj/kg f 1 a) V? s? d? b) i? Slika 4.8 Skica ottovga otorja c) η? η? η? i srdnji notranji tlak i od bata s in rr bata d REŠITEV a) Dlovna rostornina otorja V, od s in rr d bata otorja Dlovna rostornina clotnga otorja V : V P P l V P P l 66 kw kw 2, d 2,04 d 89

4 OCENA DELOVNEGA PROCESA MOTORJA Dlovno rostornino V lako določio: V π d i 4 2 s Na osnovi znan dlovn rostornin in odnosa s 0, 9 d izračunao od s in rr d bata otorja: 2 6 π d π 0,9 d 4V 4 2,04 10 V i s i d 89,7 4 4 0,9i π 0,9 4 π s 0,9 d 0,9 89,7 80,7 Odgovor: Dlovna rostornina otorja znaša b) Srdnji notranji tlak i 2,04 d, od in rr bata a 89,7. Najrj na osnovi znan fktivn oči P lako določio fktivni tlak P V n 0τ 0τ P V n : 0τ P V n 0 4 66 kw 2,049 d 5200 in 1 0,74 MPa Srdnja itrost gibanja bata c : c s n 0 c s n 0,0807 5200 in 0 0 1 14 s Srdnji tlak za ragovanj anski izgub nasldnji irični načbi: 0,9 + 0, 12 c ri ogoju s/d < 1 lako izračunao o 0,9 + 0,12 c 0,9 + 0,12 14 2,18 bar s Srdnji notranji tlak + i i znaša: i + 7,4 bar + 2,18 bar 9,58 bar Odgovor: Notranji tlak znaša 9,58 bar. 90

4 OCENA DELOVNEGA PROCESA MOTORJA c) Notranji izkoristk otorja η i, anski izkoristk otorja η in fktivni izkoristk otorja η. Efktivni izkoristk η : η 600 g H f 600 P G H f 600 P η G H f 600 66 kw kg 20,7 4,5 10 MJ kg 0,26 Manski izkoristk η : η η i i 0,74 MPa 0,96 MPa 0,77 Notranji izkoristk η i : η η i η η i η 0,26 η 0,77 0,4 Odgovor: Notranji izkoristk znaša 4 %, anski izkoristk 77 % in fktivni izkoristk otorja znaša 26 %. 91

4 OCENA DELOVNEGA PROCESA MOTORJA VPRAŠANJA ZA PONAVLJANJE 4. 1. Katr so najobnjš vličin za ois krožnga rocsa otorja? 2. Katri so vlivni faktorji za srdnji notranji tlak?. Kako s določijo srdnji notranji tlak, notranja oč, notranji izkoristk in notranja scifična oraba goriva? 4. Kako s določijo srdnji fktivni tlak, fktivna oč, fktivni izkoristk in fktivna scifična oraba goriva? 5. Kaj so ansk izgub? 6. Kako s lako določijo ansk izgub? 7. Katri so najobnjši aratri ri ocni srjljivosti otorja? 8. Kakšna j nrgtska bilanca otorja? 92

5 PRIPRAVA ZMESI, VŽIG IN ZGOREVANJE PRI MOTORJIH S PRISILNIM VŽIGOM 5 PRIPRAVA ZMESI, VŽIG IN ZGOREVANJE PRI MOTORJIH S PRISILNIM VŽIGOM Osnovni on sistov za tvorbo zsi j zagotoviti ustrzno šanico goriva in zraka na vs ržii dlovanja otorja. Na sliki 5.1 j rikazan zgodovinski razvoj sistov dobav goriva za otorj s risilni vžigo. Slika 5.1 Zgodovina sistov dobav goriva za otorj s risilni vžigo OSNOVNE ENAČBE Srdnji fktivni tlak : P τ (5.1) 2nV P fktivna oč τ taktnost otorja n vrtilna frkvnca V dlovna rostornina 9