ZASCITE IN RESEVANJA OB JEDRSKI NESRECI NA OBMOCJU LJUBLJANSKE REGIJE

REGIJSKI N A C R T ZASCITE IN RESEVANJA OB JEDRSKI NESRECI NA OBMOCJU LJUBLJANSKE REGIJE Verzija 2.0 ORGAN Pripravil UPRAVA RS ZA ZASCITO IN RESEVANJE IZPOSTAVA LJUBLJANA Obravnaval in sprej el STAB cz ZA LJUBLJANSKO REGIJO Skrbnik UPRAVA RS ZA ZASCITO IN RESEVANJE IZPOSTAVA LJUBLJANA

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 2 V S E B I N A Stran 1. JEDRSKA NESREČA 4 1.1. Uvod 4 1.2. Splošno o nevarnosti ionizirajočega sevanja 4 1.3. Viri nevarnosti ionizirajočega sevanja v regiji 5 1.4. Jedrske elektrarne 6 1.5. Možne posledice nesreče v ljubljanski regiji 7 1.6. Sklepne ugotovitve 7 2. OBSEG NAČRTOVANJA 8 2.1. Ravni načrtovanja 8 2.2. Načela zaščite, reševanja in pomoči 8 3. KONCEPT ZAŠČITE REŠEVANJA IN POMOČI 10 3.1. Temeljne podmene načrta 10 3.2. Koncept odziva ob jedrski nesreči v NE Krško 11 3.3. Koncept odziva v primeru jedrske nesreče v tujini 12 3.4. Uporaba načrta 14 4. SILE, SREDSTVA IN VIRI ZA IZVAJANJE NAČRTA 15 4.1. Pregled organov in organizacij, ki sodelujejo pri izvedbi nalog na območju regije 15 4.2. Materialno-tehnična sredstva za izvajanje načrta 18 4.3. Predvidena finančna sredstva za izvajanje načrta 18 5. OPAZOVANJE, OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE 19 5.1. Opazovanje, obveščanje in alarmiranje ob jedrski nesreči v NE Krško 19 5.2. Opazovanje, obveščanje in alarmiranje ob jedrski nesreči v tujini 23 6. AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV 24 6.1. Aktiviranje organov in njihovih strokovnih služb ob jedrski nesreči v NE Krško 24

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 3 6.2. Aktiviranje regijskih sil za zaščito, reševanje in pomoč ob jedrski nesreči v NE Krško 26 6.3. 6.4. Aktiviranje sil za zaščito, reševanje in pomoč ob jedrski nesreči v tujini Zagotavljanje materialnih sredstev pomoči 29 30 7. UPRAVLJANJE IN VODENJE 32 7.1. Organi in njihove naloge 32 7.2. Operativno vodenje 34 7.3. Ukrepanje organov CZ ob nesreči 36 7.4. Organizacija zvez 37 8. NADZOR RADIOAKTIVNOSTI 39 8.1. Nadzor radioaktivnosti ob jedrski nesreči 39 8.2. Naloge izvajalcev nadzora radioaktivnosti ob jedrski nesreči 40 9. UKREPI IN NALOGE ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI 41 9.1. Zaščitni ukrepi 41 9.2. Naloge zaščite, reševanja in pomoči 43 10. OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA 46 10.1. Osebna in vzajemna zaščita 46 11. RAZLAGA POJMOV IN OKRAJŠAV 48 11.1. Razlaga pojmov 48 11.2. Razlaga okrajšav 50 12. SEZNAM PRILOG IN DODATKOV K NAČRTU 51 12.1. Seznam prilog 51 12.2. Seznam dodatkov 52

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 4 1. JEDRSKA NESREČA 1.1. Uvod Regijski načrt zaščite in reševanja ob jedrski nesreči za območje ljubljanske regije je izdelan v skladu in na podlagi temeljnega načrta (državni načrt verzija 2.0, ki ga je sprejela Vlada RS, dne 9.1.2004), v skladu z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. list RS, št. 51/06-UPB1), zakonom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Ur. list RS, št. 50/03), Uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Ur. list RS, št. 3/02 in 17/02), Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Ur. L. št. 17/06), Uredbo o organiozaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja (Ur. l.ist RS št. 105/07), Pravilnikom o službi nujne medicinske pomoči (Ur.l. RS, št. 57/07, Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Ur.l. RS, št. 92/07), Navodilom za delo v centrih za obveščanje št.017-04-59/2000 z dne 5.10.2000 in navodilom o spremembah in dopolnitvah navodila za delo v centrih za obveščanje št.017-04-16/2004-1, z dne 5.11.2004 ter drugimi predpisi in strokovnimi podlagami, ki so upoštevani v temeljnem načrtu. V načrtu se prav tako upoštevajo: dogovorjene rešitve na nivoju lokalnih skupnosti, ki urejajo organizacijo in delovanje javne gasilske službe, medsebojno sodelovanje gasilskih enot (GE) širšega pomena z zdravstvenimi organizacijami na področju zagotavljanja NMP; načrt ZRP MOL ob masovnih nesrečah; navodilo MOL o zagotavljanju gasilske službe; dogovori o medsebojnem sodelovanju GE na mejnih območjih regije. Načrt zaščite in reševanja je izdelan za območje splošne pripravljenosti, kjer se izvajajo dolgoročni zaščitni ukrepi ob jedrski nesreči v Nuklearni elektrarni Krško in nesreče s čezmejnimi vplivi v jedrskih elektrarnah v tujini in bi bila prizadeta Ljubljanska regija. 1.2. Splošno o nevarnosti ionizirajočega sevanja Viri ionizirajočega sevanja so naravni in umetni. Zaradi radioaktivnih izotopov v okolju (zemlja, zrak, voda, prehrana) je človek na razne načine izpostavljen ionizirajočemu sevanju. Običajno jih delimo na zunanje in notranje obsevanje. Do zunanjega obsevanja pride, če so radioaktivni izotopi v človekovi okolici. Ob razpadanju obsevajo človeka z oddajanjem prodornih sevanj, kot so npr. žarki γ. Izpostavitev sevanju je v tem primeru sorazmerna s časom zadrževanja v območju sevanja. Do notranjega obsevanja pride zaradi vnosa radioaktivnih snovi v organizem z vdihavanjem onesnaženega zraka (inhalacija), uživanjem onesnažene hrane in pijače (ingestija) in zaradi vnosa skozi kožo, zlasti če je poškodovana. Ionizirajoče sevanje snovi oddaja energijo z ioniziranjem in vzbujanjem atomov in molekul. V tkivu lahko zaradi tega pride do okvar biološko pomembnih molekul, kar lahko privede do poškodbe ali smrti celice. Ob uničenju velikega števila celic organa ali tkiva so posledice za organizem lahko zelo resne, celo smrtne, in se pokažejo relativno hitro po obsevanju. Te

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 5 učinke imenujemo deterministične učinke. Po drugi strani pa je sevanje tudi mutageno in v celici povzroči spremembe, ki lahko predstavljajo enega od prvih dogodkov pri razvoju celice v rakasto obliko. Kancerogenost sevanja je učinek, ki verjetno nima praga in z večanjem doze narašča verjetnost nastanka raka. To je stohastični oziroma naključni učinek sevanja. D 200 Pojmovnik jedrske tehnike in varstva pred sevanji 1.3. Viri nevarnosti ionizirajočega sevanja v regiji Vire nevarnosti lahko razdelimo v 5 skupin: 1. Jedrski objekti - to so jedrske elektrarne, raziskovalni jedrski reaktorji, postroji za obogatitev urana, postroji za izdelavo gorivnih elementov, obrati za predelavo in odlaganje obsevanega jedrskega goriva ter objekti, namenjeni uskladiščenju, predelavi in odlaganju radioaktivnih odpadkov. V regiji je takšen objekt raziskovalni jedrski reaktor v Podgorici pri Ljubljani, nevarnost predstavlja bližina NEK in takšni objekti v tujini, ki imajo ob nesreči čezmejni vpliv. 2. Objekti, kjer se uporabljajo radioaktivni viri - to so stacionarni objekti, kjer se uporabljajo radioizotopi (npr. v industriji, raziskovalnih inštitutih in bolnišnicah). 3. Prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi - zaradi posebnih varnostnih ukrepov je verjetnost nesreče pri prevozu zelo majhna, če pa se zgodi je njen vpliv prostorsko omejen na nekaj hektarjev veliko območje, ki bi ga bilo potrebno po nesreči dekontaminirati oziroma omejiti dostop nanj. 4. Padec satelita na jedrski pogon ali satelita, ki ima na krovu radioaktivni material. Razlikujemo dve vrsti virov sevanja na satelitu: vir visoke alfa aktivnosti (iztopi plutonija) in reaktorski vir. Nevarnost pomeni predvsem vdihavanje delcev, ki v posamezniku lahko povzroče visoke doze, in ne zunanje sevanje. Območja onesnaženja so trakaste oblike s širino nekaj 10 kilometrov in dolžino nekaj 100 kilometrov. 5. Teroristični napadi se lahko izvedejo z napadi na jedrske objekte ali z uporabo t.i.»umazanih bomb«katerih namen je povzročiti radiološko kontaminacijo omejenega obsega. - V občini Dol pri Ljubljani, v naselju Podgorica, se nahaja raziskovalni jedrski reaktor TRIGA Mark II za potrebe Inštituta Jožef Štefan. Končna varnostna ocena za raziskovalni reaktor TRIGA Mark II v Podgorici ne predvideva, da bi lahko prišlo do nesreče z radioaktivnim izpustom v okolico, ki bi imel posledice za prebivalstvo. Reaktor je tako konstruiran, da pri nenadnem povečanju moči sam ugasne še preden se proizvede dovolj toplote, da bi prišlo do taljenja sredice. Najhujša predvidena nesreča na področju reaktorskega centra bi bila izguba vode iz reaktorskega tanka, kar bi povzročilo zelo veliko hitrost doze v reaktorski hali, brez vpliva na področje zunaj ograje reaktorskega centra. Nesreča z največjim vplivom na prebivalstvo bi bila poškodba srajčke gorivnega elementa pri premeščanju, kar bi

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 6 povzročilo dozo nekaj mikro Sv na oddaljenosti 100 m od reaktorja. S tem načrtom se ureja nadzor in obvladovanje dogodkov samo ob najhujših nesrečah v jedrskih elektrarnah. Najhujša jedrska nesreča v tem primeru pomeni poškodbo sredice z odpovedjo zadrževalnega hrama. V Sloveniji je takšen objekt: - Nuklearna elektrarna Krško, v tujini jedrske elektrarne v 1000-kilometrskem območju 1.4. Jedrske elektrarne 1.4.1. Nuklearna elektrarna Krško (NEK) NEK je na levem bregu reke Save in je približno 3 km oddaljena od Krškega, leži 70 km jugovzhodno od Ljubljane in 35 km severozahodno od Zagreba. Nuklearna elektrarna ima lahkovodni tlačni reaktor tipa PWR s toplotno močjo 2000 MW, v katerem je 121 gorivnih elementov. Električna moč na sponkah generatorja je 707 MW. Za preprečevanje jedrskih nesreč in za zmanjšanje njihovih posledic so v elektrarni vgrajeni naslednji sistemi in naprave: varovalni sistemi, tehničnovarnostne naprave, zadrževalni sistemi in sistemi za napajanje v sili. Skupna naloga vseh varnostnih sistemov je preprečevanje nenadzorovanega uhajanja radioaktivnih snovi v okolico elektrarne. 1.4.2. Jedrske elektrarne v tujini Na območju 1000 km od Slovenije deluje 50 jedrskih elektrarn s 109 energetskimi reaktorji, od tega jih je 32 v 500-kilometrskem pasu. Območju Ljubljanske regije so najbližje elektrarne na Madžarskem, Slovaškem, Češkem in Nemčiji (na Bavarskem). P 200 Pregled jedrskih elektrarn v 1000 km območju

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 7 1.5. Možne posledice nesreče v ljubljanski regiji Ob jedrski nesreči je stopnja ogroženosti Ljubljanske regije odvisna predvsem od vrste in količine izpuščene aktivnosti posameznih skupin radionuklidov ter od vremenskih razmer. Glede na število in zanesljivost varnostnih sistemov v NEK je verjetnost nastanka nesreče, ki bi pomenila večjo nevarnost za prebivalstvo, izredno majhna. Glede na oddaljenost Ljubljanske regije od NEK spada to območje v območje splošne pripravljenosti, kjer se zaščitni ukrepi izvajajo na podlagi meritev. Ob jedrskih nesrečah v oddaljenih elektrarnah lahko ob neugodnih vremenskih razmerah pričakujemo kontaminacijo na vsem ozemlju regije predvsem iz objektov, ki so znotraj 1000 km območja. Do večje kontaminacije bi prišlo v tistih krajih kjer bi v času prehoda radioaktivnega oblaka deževalo. Načrt konkretno opredeljuje ukrepe in naloge v regiji za obvladovanje stanja ob najhujših nesrečah v jedrskih elektrarnah, kar pomeni, nesreča ob poškodbi sredice z odpovedjo zadrževalnega hrama. 1.6. Sklepne ugotovitve Ljubljansko regijo lahko prizadanejo nesreče: - v jedrski elektrarni Krško, - v jedrskih elektrarnah v tujini, ki so znotraj 1000 km območja oddaljenosti od Slovenije. Z regijskim načrtom zaščite in reševanja ob jedrski nesreči v NEK ali v tujini se načrtujejo ukrepi in naloge za zaščito, reševanje in pomoč za zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje, ki so v pristojnosti regije ob jedrski nesreči v NEK ali v jedrskih elektrarnah v tujini, ki so znotraj 1000 km območja oddaljenosti od Slovenije. Ob jedrski nesreči v NEK se s tem načrtom načrtuje izvajanje ukrepov in nalog zaščite, reševanja in pomoči za območje splošne pripravljenosti, v katerem je ozemlje celotne regije. V delih načrta, kjer niso posebej razčlenjene aktivnosti ob nesreči v tujini bi se uporabljali enaki postopki, kot ob nesreči v NEK.

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 8 2. OBSEG NAČRTOVANJA 2.1. Ravni načrtovanja Da bi bilo ukrepanje ob jedrski nesreči organizirano in učinkovito, je treba pripraviti ustrezne načrte na občinski, regijski in državni ravni. Ljubljanska regija in vse občine v njenem okviru ležijo na območju splošne pripravljenosti, kjer se izdelujejo načrti zaščite in reševanja za izvajanje dolgoročnih zaščitnih ukrepov ob jedrski nesreči v NEK in ukrepov, ki so predvideni ob nesreči v jedrski elektrarni v tujini. S tem načrtom se urejajo ukrepi in dejavnosti za zaščito in reševanje, ki so v regijski pristojnosti. Temeljni načrt je državni načrt zaščite in reševanja ob jedrski nesreči. Na ravni regije se izdela regijski Načrt zaščite in reševanja ob jedrski nesreči. Regijski Načrt zaščite in reševanja ob jedrski nesreči izdela Izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ljubljana. Načrt zaščite in reševanja ob jedrski nesreči regije mora biti usklajen z državnim načrtom. Načrti občin morajo biti usklajeni z regijskim načrtom zaščite in reševanja ob jedrski nesreči. 2. 2. Načela zaščite, reševanja in pomoči Zaščita, reševanje in pomoč ob jedrski nesreči se organizira v skladu z naslednjimi načeli: Vsakdo ima pravico do zaščite, reševanja in pomoči, če je zaradi nesreče ogroženo njegovo življenje, zdravje ali premoženje. Ob nesreči ima zaščita in reševanje človeških življenj prednost pred vsemi drugimi zaščitnimi in reševalnimi dejavnostmi. Ob nesreči je vsakdo dolžan pomagati po svojih močeh in sposobnostih. Država (regija) in občine pri zagotavljanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s svojimi pristojnostmi prednostno organizirajo izvajanje preventivnih ukrepov. Preventivni ukrepi morajo imeti prednost pri vseh oblikah načrtovanega varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Občina uporabi za zaščito, reševanje in pomoč ob naravni ali drugi nesreči najprej svoje sile in sredstva. Kadar zaradi velikega obsega nesreče oziroma ogroženosti sile in sredstva lokalne skupnosti niso zadostne ali niso zagotovljene med sosednjimi lokalnimi skupnostmi, država (regija) zagotavlja uporabo sil in sredstev s širšega območja.

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 9 Vse dejavnosti za zaščito, reševanje in pomoč so človekoljubne narave. Da bi preprečili ali vsaj ublažili posledice naravnih in drugih nesreč, je treba ukrepati hitro in učinkovito. Zato morajo biti sile za zaščito, reševanje in pomoč organizirane, opremljene in usposobljene tako, da se na nesrečo lahko odzovejo v najkrajšem možnem času. Podatki o nevarnostih ter o dejavnostih državnih organov, občin in drugih izvajalcev nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so javni. Država (regija) in občina morata zagotoviti, da je prebivalstvo na območju, ki bi ga lahko prizadela naravna ali druga nesreča, obveščeno o nevarnostih. Dozne obremenitve posameznikov, ki sodelujejo pri zaščiti in reševanju načeloma ne smejo preseči vrednosti doznih omejitev za profesionalne delavce z viri ionizirajočega sevanja, razen če bi s tem obvarovali življenje in zdravje večjega števila ljudi ali preprečili razvoj dogodkov s katastrofalnimi posledicami.

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 10 3. KONCEPT ZAŠČITE REŠEVANJA IN POMOČI OB JEDRSKI NESREČI 3.1. Temeljne podmene načrta Regijski načrt zaščite in reševanja je izdelan za jedrsko nesrečo, pri kateri lahko pride do večjega izpusta radioaktivnih snovi v okolje, in sicer za: jedrsko nesrečo v NEK jedrsko nesrečo v jedrskih elektrarnah v tujini s čezmejnimi vplivi. Regijski načrt temelji na vnaprej določenih območjih načrtovanja zaščitnih ukrepov in nalog zaščite, reševanja in pomoči, stopnjah nevarnosti in intervencijskih nivojih, ki jih določa temeljni načrt za ljubljansko regijo, za - območje splošne pripravljenosti. To je območje celotne regije. Zaščitni ukrepi se izvajajo na podlagi meritev ob jedrski nesreči v NEK ali podobni nesreči v tujini (razdelano v pogl. 9). Stopnje nevarnosti: - nenormalni dogodek - začetna nevarnost - objektna nevarnost - splošna nevarnost, se razglasi, ko grozi oziroma je prišlo do poškodbe ali taljenja sredice z možnostjo poškodovanja zadrževalnega hrama. Obstaja možnost ali pa je prišlo do izpusta radioaktivnih snovi v okolje v takšnem obsegu, ki zahteva zaščitne ukrepe na širšem območju okoli elektrarne. Intervencijski nivoji: - intervencijski nivoji, so izogibne doze, pri katerih začnemo izvajati takojšnje in dolgoročne zaščitne ukrepe za ogroženo prebivalstvo; - akcijski nivoji so nivoji kontaminacije prehrane, pri katerih začnemo uvajati kontrolo nad prehrano; - operativni intervencijski nivoji so neposredno merljive ravni, pri katerih začnemo uvajati zaščitne ukrepe za prebivalstvo ali delavce; izvedeni so iz intervencijskih in/ali akcijskih nivojev. Štab CZ za Ljubljansko regijo zagotavlja v sodelovanju z Izpostavo za zaščito in reševanje URSZR Ljubljana pravočasno in objektivno obveščanje prebivalcev na ogroženem območju o razsežnostih nesreče, njenih posledicah, o ukrepanju za zmanjševanje in odpravo posledic ter o ravnanju ob nesreči. V primeru jedrske nesreče v tujini, ki bi ogrozila tudi Slovenijo in območje Ljubljanske regije se izvajajo ustrezni ukrepi, ki so predvideni za območje dolgoročnih zaščitnih ukrepov ter drugi ukrepi, ki jih predlagajo pristojni organi. (podrobneje opredeljeno v pogl. 9).

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 11 Ob večji nesreči, ko razpoložljive sile in sredstva v regiji ne bi zadoščale za uspešno izvajanje načrtovanih ukrepov in nalog zaščite, reševanja in pomoči, Poveljnik CZ za Ljubljansko regijo zaprosi za pomoč državo. P - 201 D - 201 Naloge izvajalcev načrta in časovni okvir za njihovo izvedbo ob nesreči v NEK Kriteriji za ukrepanje ob jedrski nesreči ali radiacijski nesreči 3.2. Koncept odziva ob jedrski nesreči v Nuklearni elektrarni Krško Koncept odziva ob jedrski nesreči v NEK temelji na stopnjah nevarnosti, ki klasificirajo izredni dogodek oziroma nesrečo ter je v pristojnosti NEK. Za razvrščanje odstopanj od normalnega obratovanja elektrarne se uporablja naslednja štiristopenjska lestvica klasifikacije: - nenormalni dogodek - začetna nevarnost - objektna nevarnost - splošna nevarnost Za razglašeno objektno nevarnost in splošno nevarnost potekajo v regiji glavne aktivnosti kot je prikazano na diagramu poteka aktivnosti ob jedrski nesreči v NEK. (Razdelava zaščitnih ukrepov je podrobno opredeljena v pogl. 9).

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 12 Izredni dogodek v NEK Klasifikacija dogodka Razglasitev stopnje nevarnosti NENORMALNI DOGODEK Obveščanje Dokumentiranje ZAČETNA Stanje Spremljanje NEVARNOST Obveščanje pripravljenosti dogodka OBJEKTNA Obveščanje Aktiviranje Napoved poteka Nadzor v NEVARNOST nesreče okolju SPLOŠNA Obveščanje Aktiviranje Napoved poteka Nadzor v Ocena radiološ- NEVARNOST nesreče okolju ke situacije Priporočila in predlogi za izvajanje zaščitnih ukrepov Ovrednotenje priporočil in predlogov NEK, URSJV in ministrstev Določitev zaščitnih ukrepov Seznanitev prizadetih občin z odločitvijo o izvajanju zaščitnih ukrepov Izvajanje zaščite, reševanje in pomoči Priprava informacij za javnost Spremljanje situacije in aktivnosti Prilagajanje aktivnosti nastalim razmeram Shema št. 1 : Koncept odziva ob jedrski nesreči v NEK 3.3 Koncept odziva v primeru jedrske nesreče v tujini Koncept odziva ob jedrski nesreči v tujini temelji na oceni možne ogroženosti ( na napovedi širjenja radioaktivnega oblaka in možnem neposrednem onesnaženju Slovenije ter na oceni posrednega vpliva (uvoz, prehodi čez državno mejo, potovanje v prizadete države, zaščita slovenskih državljanov v prizadetih državah itd.).

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 13 Na območju Ljubljanske regije se v primeru jedrske nesreče v tujini, ki bi ogrozila tudi to ozemlje, izvajajo načrtovani ukrepi določeni za območje splošne pripravljenosti za izvajanje dolgoročnih zaščitnih ukrepov in je potek glavnih zaščitno reševalnih dejavnosti prikazan na naslednjem diagramu poteka dejavnosti: (Razdelava zaščitnih ukrepov je podrobno opredeljena v pogl. 9). Obvestilo o jedrski nesreči v tujini (znotraj 1000 km) Preverjanje informacij in obveščanje Delno aktiviranje sistema odziva Ovrednotenje vseh informacij in prognoz širjenja radioaktivnega oblaka DA Je NE kontaminacija Slovenije verjetna? Posredni vpliv NE Določitev preventivnih ukrepov Spremljanje situacije Onesnaženje Slovenije? Mediji in javnost so ves čas podrobno informirani o razmerah v državi ter izvedenih preventivnih in priporočenih zaščitnih ukrepih Določitev ukrepov in njihovo izvajanje DA Določitev zaščitnih in drugih ukrepov Spremljanje izvajanje ukrepov Odločitev o ukrepih dolgoročnega spremljanja posledic Shema št. 2 : Koncept odziva ob jedrski nesreči v tujini

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 14 3.4. Uporaba načrta Regijski načrt zaščite in reševanja ob jedrski nesreči za Ljubljansko regijo se aktivira: - ob jedrski nesreči v NEK, ko NEK razglasi splošno nevarnost, ter - ob nesrečah v jedrskih elektrarnah v tujini s čezmejnimi vplivi, pri katerih bi prišlo do večjega izpusta radioaktivnih snovi v okolje, ko bi bilo iz poročil razvidno, da je potencialna nevarnost kontaminacije celotnega oziroma delnega območja Ljubljanske regije. Pristojen za aktiviranje in izvedbo načrta je Poveljnik CZ za Ljubljansko regijo.

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 15 4. SILE, SREDSTVA IN VIRI ZA IZVAJANJE NAČRTA 4.1. Pregled organov in organizacij, ki sodelujejo pri izvedbi nalog na območju regije 4.1.1. Državni organi v regiji - Uprava RS za zaščito in reševanje, Izpostava Ljubljana - Policijska uprava Ljubljana - Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; Enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč, ki jih organizirajo državni organi: - Ekološki laboratorij z mobilno enoto (ELME), pri Inštitutu Jožef Štefan; - Mobilna enota ekološkega laboratorija (MEEL), pri Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor - Mobilna enota za meteorologijo in hidrologijo (MEMH), pri ARSO-Urad za moritoring; - Enota za higiensko-epidemiološko delo. Resorna ministrstva izvajajo naloge po svojih pristojnostih in v skladu s svojimi načrti. Potrebo za njihovo sodelovanje pri izvedbi posameznih nalog posreduje Poveljnik CZ regije Poveljniku CZ RS. 4.1.2. Regijski organi za zaščito, reševane in pomoč - Poveljnik CZ za ljubljansko regijo, - Namestnik poveljnika CZ za ljubljansko regijo, - Štab CZ za ljubljansko regijo 4.1.3. Regijske sile za Civilno zaščito - Enota za RKB izvidovanje; - Tehnično reševalna enota; - Logistični center; - Služba za podporo. P-2 Seznam članov štaba CZ za ljubljansko regijo P-7 Shema regijskih enot in služb za zaščito, reševanje in pomoč v ljubljanski regiji P-8 Seznam pripadnikov službe za podporo P-9 Seznam pripadnikov oddelkov za RKB izvidovanje P-10 Seznam pripadnikov tehnično reševalnih enot P-16 Seznam pripadnikov logističnega centra P-18 Pregled opremljenosti enot, služb in organov CZ ter društev in drugih nevladnih organizacij v ljubljanski regiji

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 16 4.1.4. Ostale sile za ZRP v regiji - Gasilska brigada Ljubljana; - Javni zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana; - Klinični center Ljubljana; - Zdravstveni domovi; - Služba NMP; - Centri za socialno delo; - Javni veterinarski zavodi; - Javna komunalna podjetja; - Cestna podjetja; - PGE; - GE širšega pomena; - Območna združenja Rdečega križa Slovenije; - Združenja tabornikov in skavtov. - Slovenska Karitas P-13 Seznam pripadnikov enote za postavitev začasnih bivališč P-14 Seznam nastanitvene enote RK Ljubljana P-15 Seznam enote kinologov z reševalnimi psi P-34 Pregled gasilskih enot širšega pomena

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 17 ORGANI IN ORGANIZACIJE, KI SODELUJEJO PRI IZVEDBI NALOG NA OBMOČJU REGIJE REGIJSKI ORGANI SILE ZA ZRP VREGIJI Policijska uprava Ljubljana Izpostava URSZR Ljubljana Inšpektorat VNDN Organi Civilne zaščite Enote in službe Civilne zaščite Ostale sile za ZRP v regiji Poveljnik CZ za lj. regijo Enota za RKB zaščito Prostovoljne sile Poklicne sile Namestnik pov. CZ za lj. regijo TRE GE širšega pomena Gasilska brigada Ljubljana Štab CZ za ljublj. regijo Logistični center PGE v ljublj. regiji Zavod za zdravstv. varstvo Ljubljana Služba za podporo Območna združenja RK v lj. regiji Klinični center Ljubljana Slovenska karitas Zdravstveni domovi ZT Slovenije in Skavti Služba NMP C. za socialno delo Javni veter. zavodi Jav. Kom. podjetja Cestna podjetja Shema št. 3 : Organi in organizacije, ki sodelujejo pri izvedbi nalog na območju regije

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 18 4.2. Materialno-tehnična sredstva za izvajanje načrta Za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči v primeru jedrske nesreče se uporabijo obstoječa sredstva, ki se zagotavljajo na podlagi predpisanih meril za organiziranje, opremljanje in usposabljanje sil za zaščito, reševanje in pomoč. Materialno-tehnična sredstva se načrtujejo za: - zaščitno-reševalno opremo in orodje ( oprema, vozila ter tehnična in druga sredstva, ki jih potrebujejo strokovnjaki, reševalne enote, službe in reševalci), - materialna sredstva za ZRP iz državnih rezerv, - sredstva pomoči (živila, pitna voda, zdravila in drugi predmeti in sredstva, ki so namenjena brezplačni razdelitvi ogroženim prebivalcem). Namenski objekti in naprave so zaklonišča in drugi zaščitni objekti, skladišča za shranjevanje in vzdrževanje zaščitnih sredstev, reševalne opreme in sredstev humanitarne pomoči. P-18 Pregled opremljenosti enot, služb in organov CZ ter društev in drugih nevladnih organizacij v ljubljanski regiji 4.3. Predvidena finančna sredstva Načrtujejo se stroški v zvezi delovanja regijskih enot in služb Civilne zaščite in Regijskega štaba za CZ za Ljubljansko regijo, ki jih zagotavlja Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Finančna sredstva se načrtujejo za: - stroške operativnega delovanja (povračila stroškov za aktivirane pripadnike CZ in druge sile za zaščito, reševanje in pomoči); - stroški usposabljanja enot in služb; - materialne stroške ( prevozni stroški, storitve, gorivo, mazivo itd.) D -10 Načrtovana finančna konstrukcija

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 19 5. OPAZOVANJE, OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE 5.1. Opazovanje, obveščanje in alarmiranje ob jedrski nesreči v NEK DOKUMENTACIJA POSTOPEK DIAGRAM POTEKA AKTIVNOSTI PRIMARNA ODGOVORNOST Postopki NEK določanje stopnje nevarnosti OPAZOVANJE IN SPREMLJANJE OBRATOVANJA NEK NEK Obvestilo CORS Obrazci za obveščanje OBVEŠČANJE RECO LJUBLJANA CORS OBVEŠČANJE ODGOVORNIH OSEB RECO Ljubljana Dokumenti javnega alarmiranja OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE JAVNOSTI Poveljnik CZ za lj.reg. ReCO Ljubljana SPREMLJANJE POROČANJA IN ODZIVANJA JAVNOSTI Poveljnik CZ za lj. regijo Član štaba za stike z javnostjo ReCO Ljubljana Shema št. 4 : Opazovanje, obveščanje in alarmiranje ob jedrski nesreči v NEK P-1 Seznam oseb, ki se jih obvešča ob nesreči P-2 Seznam članov Staba CZ za ljubljansko regijo P-3 Seznam članov občinskih štabov CZ P-4 Imenik uporabnikov sredstev zvez ZA-RE

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 20 5.1.1. Posredovanje podatkov CORS obvešča ReCO Ljubljana le v primeru razglasitve objektne oziroma v primeru splošne nevarnosti. Sporočilo na posebnem obrazcu pošlje po telefaksu v ReCO Ljubljana. Prvo sporočilo je treba potrditi tudi po telefonu ali po drugih vrstah zvez. Sporočilo, ki ga prejme operativec v ReCO Ljubljana mora vsebovati podatke o: - stopnji nevarnosti (objektna ali splošna nevarnost); - možnem razvoju dogodkov; - priporočljivih zaščitnih ukrepih. 5.1.2. Obveščanje pristojnih organov ob razglasitvi objektne in splošne nevarnosti ob nesreči v NEK ReCO Ljubljana na podlagi podatkov, ki jih je prejel s strani CORS, obvesti: - poveljnika oz. namestnika poveljnika CZ za Ljubljansko regijo - odgovorne osebe Izpostave URSZR Ljubljana (vodjo izpostave URSZR Ljubljana oziroma osebo, ki ga nadomešča in vodjo ReCO Ljubljana oziroma njegovega namestnika). - odgovorne osebe lokalnih skupnosti: (poveljnike CZ oziroma namestnike poveljnikov CZ občin, župane oziroma druge odgovorne osebe po seznamu odgovornih oseb v lokalnih skupnostih. - OKC-PU Ljubljana (Operativno komunikacijski center Policijske uprave Ljubljana) OKC-PU Ljubljana ReCO Ljubljana Poveljnika oz namestnika CZ za Ljubljansko regijo Odgovorne osebe Izpostave URSZR Ljubljana: - vodjo oz. osebo, ki ga nadomešča - vodjo ReCO Ljubljana Odgovorne osebe občin: -župane -poveljnike CZ občin oz. njihove namestnike -strokovne delavce ZIR Shema št.5 : Obveščanje pristojnih organov ob razglasitvi objektne in splošne nevarnosti Za sprotno obveščanje državnih organov, lokalnih skupnosti in drugih izvajalcev nalog zaščite, reševanja in pomoči o stanju in razmerah na območju regije, sprejetih ukrepih in poteku zaščite in reševanja, skrbi Izpostava URSZR Ljubljana, ki s tem namenom: pripravlja dnevni informativni bilten in pripravlja občasne širše pisne informacije.

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 21 P 5 Seznam prejemnikov informativnega biltena 5.1.3. Obveščanje javnosti Obveščanje javnosti ob razglasitvi objektne ali splošne nevarnosti zaradi nesreče v NEK obsega: - obveščanje prebivalcev na prizadetih območjih; - obveščanje javnosti. 5.1.4. Obveščanje prebivalcev na prizadetih območjih Ob razglašeni splošni nevarnosti v državi in ob uvedenih zaščitnih ukrepih na območju načrtovanja ODU v regiji, lahko ReCO Ljubljana obvesti prebivalce o preteči nevarnosti z alarmnimi znaki in obvestilom v medijih o pričakovanih aktivnostih prebivalcev. Glede na razmere se prebivalce o uvedenih zaščitnih ukrepih na območju ODU lahko obvesti tudi na drug krajevno običajen način. Za obveščanje prebivalcev lokalnih skupnosti med izvajanjem zaščite in reševanja, so zadolžene občine. Občinski organi in službe, ki vodijo in izvajajo zaščito, reševanje in pomoč, morajo čimprej vzpostaviti neposreden stik s prebivalstvom, da dosežejo ustrezno odzivanje na njihove odločitve. Potrebne podatke za sestavo informacij bosta občinam posredovala Štab CZ RS in Štab CZ za Ljubljansko regijo. Informacije za prebivalstvo morajo vsebovati predvsem naslednje poudarke: o smeri gibanja radioaktivnega oblaka; o trenutnem stanju na ogroženem in prizadetem območju ( razvoj dogodkov); vplivih nesreče na prebivalstvo in okolje; kakšno pomoč lahko pričakujejo; ukrepi za omilitev nesreče; kako naj izvajajo osebno in vzajemno zaščito; kako naj sodelujejo pri izvajanju zaščitnih ukrepov; kje lahko dobijo dodatne informacije. Informacije občine posredujejo preko lokalnih javnih medijev in na druge krajevno običajne načine. Občine za dodatne informacije objavijo telefonske številke svetovalne službe. D-5 Opomnik za delo operativcev v ReCO v primeru večjih naravnih in drugih nesreč

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 22 5.1.5..Obveščanje javnosti Za obveščanje javnosti o izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči iz državne pristojnosti, so odgovorni Vlada RS, ministrstva in drugi državni organi. Za obveščanje javnosti o izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči iz regijske pristojnosti, je odgovoren Štab CZ za Ljubljansko regijo in Izpostava URSZR Ljubljana z ReCO Ljubljana. V ta namen se: organizira in vodi novinarske konference; pripravlja skupna sporočila za javnost; navezuje stike z redakcijami medijev in novinarji ter skrbi, da imajo na razpolago informativna in druga gradiva in da so jim dostopni informacijski viri; spremlja poročanje medijev. Ob nesreči sta za takojšnje posredovanje sporočil za javnost v državi zadolžena: Slovenska tiskovna agancija (STA), Radio Slovenija I. in II. Program (Val 202), Televizija Slovenija I.in II. Program in Po potrebi občila regijskega pomena (RGL) Po potrebi občila lokalnih skupnosti P-6 Pregled sredstev javnega obveščanja, ki so zadolžena za obveščanje ob večjih naravnih in drugih nesrečah na območju ljubljanske regije

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 23 5.2. Opazovanje in obveščanje ob jedrski nesreči v tujini DOKUMENTACIJA POSTOPEK DIAGRAM POTEKA AKTIVNOSTI PRIMARNA ODGOVORNOST Sporočilo OBVESTILO O JEDRSKI NESREČI VTUJINI CORS OBVEŠČANJE ODGOVORNIH OSEB V REGIJI IN OBČINAH Izpostava URSZR Ljubljana ReCO Ljubljana OBVEŠČANJE JAVNOSTI Štab CZ za lj.regijo Občine SPREMLJANJE POROČANJA IN ODZIVANJE JAVNOSTI Izpostava URSZR Ljubljana ReCO Ljubljana Shema št. 6 : Opazovanje in obveščanje ob jedrski nesreči v tujini Sporočilo o jedrski nesreči v tujini z možnostjo čezmejnih vplivov ter stopnji nevarnosti za Slovenijo oziroma regijo posreduje CORS. CORS tudi kasneje v skladu z nastalo situacijo obvešča ReCO Ljubljana, če regija sodeluje pri izvajanju posameznih zaščitnih ukrepov. Obvestilo pošlje ReCO vsem po shemi obveščanja, ki je predvidena ob razglasitvi splošne nevarnosti zaradi nesreče v NEK, kasneje pa obvešča pristojne organe in odgovorne osebe, ki sodelujejo pri izvajanju posameznih zaščitnih ukrepov. Javnost mora biti o nesreči, tudi tisti, ki ne bi zahtevala izvajanja zaščitnih ukrepov na območju Ljubljanske regije, pravočasno in objektivno obveščena. Izpostava URSZR Ljubljana s Centrom za obveščanje ves čas izvaja spremljanje poročanja in odzivanja javnosti.

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 24 6. AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV 6.1. Aktiviranje organov in njihovih strokovnih služb ob nesreči v NEK DOKUMENTACIJA POSTOPEK DIAGRAM POTEKA AKTIVNOSTI PRIMARNA ODGOVORNOST Obvestilo RAZGLASITEV SPLOŠNE NEVARNOSTI NEK Odredba poveljnika CZ za ljublj. regijo AKTIVIRANJE ReCO Ljubljana Izpostava URSZR Ljubljana STROKOVNI DELAVCI ZIR ŠTAB CZ ZA LJUBLJANSKO REGIJO POVELJNIKI CZ OBČIN ŽUPANI OBČIN STR. DELAVCI ZIR OBČIN SPREMLJANJE RAZMER Štab CZ za lj.regijo Shema št. 7 : Aktiviranje organov in njihovih strokovnih služb ob nesreči v NEK

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 25 Po prejemu obvestila o splošni nevarnosti ReCO Ljubljana takoj aktivira/skliče organe, ki so pristojni za operativno in strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči oziroma podpirajo to vodenje: vodjo Izpostave URSZR Ljubljana oziroma osebo, ki ga nadomešča; poveljnika CZ za Ljubljansko regijo oziroma njegovega namestnika; odgovorne osebe lokalnih skupnosti (župane, poveljnike CZ občin). Po odredbi Poveljnika CZ za Ljubljansko regijo oziroma njegovega namestnika, aktivira člane Štaba CZ za Ljubljansko regijo ter druge sile in sredstva za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči. Poveljnik CZ za Ljubljansko regijo lahko na podlagi presoje odredi tudi stanje pripravljenosti določenih regijskih sil za zaščito, reševanje in pomoč. P-1 Seznam oseb, ki se jih obvešča ob nesreči P-2 Seznam članov štaba CZ za ljubljansko regijo P-3 Seznam članov občinskih štabov CZ

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 26 6.2. Aktiviranje regijskih sil za zaščito, reševanje in pomoč ob jedrski nesreči v NEK DOKUMENTACIJA DIAGRAM POTEKA PRIMARNA POSTOPEK AKTIVNOSTI ODGOVORNOST VZPOSTAVITEV PRIPRAVLJENOSTI REGIJSKIH SIL ZA ZRP Poveljnik CZ za Ljubljansko regijo Zahtevek občin PRESOJA ZAHTEV OBČIN Poveljnik CZ za Ljubljansko regijo NE DA Odredba poveljnika ODLOČANJE O AKTIVIRANJU REGIJSKIH SIL Poveljnik CZ za Ljubljansko regijo Dokumenti o aktiviranju in mobilizaciji sil ZRP POZIVANJE REGIJSKIH SIL ZA ZRP Izpostava URSZR Ljubljana NAPOTITEV REGIJSKIH ENOT IN SLUŽB NA ZBIRALIŠČA Poveljnik CZ za Ljubljansko regijo DOLOČITEV DELOVIŠČ, IZDAJA DEL. NALOGOV Vodja logističnega centra OSKRBA REGIJSKIH ENOT S HRANO, MATER. IN DRUGIM Izpostava URSZR Ljubljana Regijski logistični center Služba za podporo SPREMLJANJE DELOVANJA REG. SIL Poveljnik CZ za Ljubljansko regijo Shema št. 8 : Aktiviranje regijskih sil za zaščito in reševanje ob jedrski nesreči v NEK

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 27 O pripravljenosti in aktiviranju Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč iz regijske pristojnosti, odloča Poveljnik CZ za Ljubljansko regijo oziroma njegov namestnik. SILE ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ V LJUBLJANSKI REGIJI PROSTOVOLJNE POKLICNE CIVILNA ZAŠČITA GE širšega pomena Gasilska brigada Ljubljana Štab CZ za ljubljansko regijo PGE v ljublj. regiji Zavod za zdravstv. varstvo Ljubljana Enota za RKB zaščito Območna združenja RK v lj. regiji Klinični center Ljubljana Tehnično reševalne enote Slovenska karitas Zdravstveni domovi Logistični center Potapljači Služba NMP Služba za podporo Kinologi ZT Slovenije in Skavti Organizacije po pogodbi (ELME, MEEL, KEMIS, VGP DRAVA) Shema št.9: Pregled sil za zaščito, reševanje in pomoč v regiji, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči. Aktiviranje poveljnikov regijskih sil za zaščito in reševanje poteka preko ReCO Ljubljana. Pomoč pri pozivanju pripadnikov regijskih sil zagotavljajo delavci Izpostave URSZR Ljubljana. Prav tako je v pristojnosti Izpostave URSZR Ljubljana tudi urejanje zadev v zvezi z nadomestili plač in povračil stroškov, ki jih imajo pripadniki pri opravljanju dolžnosti v Civilni zaščiti oziroma na področju zaščite in reševanja.

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 28 Regijske sile za zaščito in reševanje, ki odhajajo na prizadeto območje, se zberejo na svojih zbirališčih, kjer se jim na podlagi zahtev občin prizadetega območja, določi delovišče in izda delovni nalog. D-7 Opomnik za delo poveljnika in članov štaba CZ za ljubljansko regijo P-21 Vzorec odredbe o aktiviranju P-22 Vzorec delovnega naloga

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 29 6.3. Aktiviranje sil za zaščito, reševanje in pomoč ob jedrski nesreči v tujini Ob jedrski nesreči v tujini odloča o aktiviranju regijskih in občinskih sil poveljnik CZ R Slovenije v sodelovanju s poveljnikom CZ Ljubljanske regije in poveljniki CZ občin. Potrebne sile se aktivirajo, če je potrebno glede na pričakovane posledice nesreče izvajati ukrepe ali naloge zaščite, reševanja in pomoči na celotnem območju ali delu območja Slovenije. DOKUMENTACIJA POSTOPEK DIAGRAM POTEKA AKTIVNOSTI PRIMARNA ODGOVORNOST VZPOSTAVITEV PRIPRAVLJENOSTI SIL ZA ZRP Poveljnik CZ za Ljubljansko regijo PRESOJA SITUACIJE Štab CZ za Ljubljansko regijo Odredba poveljnika CZ RS NE ODLOČANJE O AKTIVIRANJU SIL ZA ZRP DA Poveljnik CZ RS Poveljnik CZ za Ljubljansko regijo AKTIVIRANJE SIL NA REGIJSKI RAVNI Poveljnik CZ za Ljubljansko regijo AKTIVIRANJE SIL NA OBČINSKI RAVNI Poveljnik CZ regije Poveljnik CZ občine SPREMLJANJE DELOVANJA SIL ZA ZRP Poveljnik CZ RS Poveljnik CZ regije Poveljnik CZ občin Shema št. 10: Aktiviranje sil za zaščito, reševanje in pomoč ob jedrski nesreči v tujini

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 30 6.4. Zagotavljanje materialnih sredstev pomoči DOKUMENTACIJA DIAGRAM POTEKA PRIMARNA POSTOPEK AKTIVNOSTI ODGOVORNOST Zahteve občin PRESOJA POTREB PO MATERIALNIH SREDSTVIH Poveljnik CZ za lj. regijo Odredba poveljnika CZ za Ljubljansko regijo NE ODLOČANJE O MATERIALNI POMOČI OBČIN. DA Poveljnik CZ za lj. regijo Poveljnik CZ RS Materialni list AKTIVIRANJE POTREBNIH SREDSTEV Občine Izpostava URSZR Ljubljana Potni nalog PRIPRAVA IN PREVOZ SREDSTEV NA DOLOČENO OBMOČJE Logistični center RAZPOREDITEV SREDSTEV MED UPORABNIKE Prizadete občine Logistični center Zahteve občin OCENA POTREBNE FINANČNE POMOČI OBČINAM Poveljnik CZ za lj. regijo Izpostava URSZR Ljubljana Sklep Vlade RS NE ODLOČANJE O UPORABI PRORAČUNSKIH SREDSTEV DA Vlada RS RAZDELITEV SREDSTEV POMOČI PRIZADETIM OBČINAM URSZR Izpostava URSZR Ljubljana Poročila občin SPREMLJANJE UPORABE SREDSTEV URSZR Izpostava URSZR Ljubljana Shema št. 11: Zagotavljanje materialnih sredstev pomoči

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 31 Materialna pomoč države v primeru jedrske nesreče v NEK ali ob nesrečah v jedrskih elektrarnah v tujini, zajema: posredovanje pri zagotavljanju specialne opreme, ki je na območju prizadete občine ni mogoče dobiti (električni agregati, naprave za prečiščevanje vode, oprema za detekcijo, dozimetrijo in dekontaminacijo ipd.); pomoč v zaščitni in reševalni opremi; pomoč v hrani, pitni vodi, zdravilih, obleki, obutvi ipd.; pomoč v krmi in pri oskrbi živine; pomoč pri zagotovitvi finančnih sredstev, ki jih občine potrebujejo za financiranje ukrepov in nalog pri zagotavljanju osnovnih pogojev za življenje. Če občine ne morejo obvladati posledic nesreče z lastnimi silami, pošljejo prošnjo za pomoč poveljniku Civilne zaščite za Ljubljansko regijo. Ta presodi o prošnji za pomoč in jo posreduje poveljniku Civilne zaščite Republike Slovenije. O uporabi materialnih sredstev iz državnih rezerv za pomoč prizadetim ob nesreči, finančnih sredstvih ter mednarodni pomoči, odloča Vlada Republike Slovenije, v nujnih primerih pa tudi poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije. O uporabi materialnih sredstev iz državnih rezerv za pomoč prizadetim občinam odloča Poveljnik CZ RS, o regijskih sredstvih Poveljnik CZ za Ljubljansko regijo, o finančni pomoči prizadetim občinam pa Vlada RS na predlog Poveljnika CZ RS po predhodni uskladitvi z Ministrstvom za finance. Vlada RS odloča tudi o uporabi sredstev proračuna RS za dodatni nakup sredstev materialne pomoči. Prispela pomoč se zbira v regijskem logističnem centru, od koder se organizira razdelitev na prizadeta območja. Regijski logistični center Roje se nahaja na območju URSZR Izpostava Ljubljana. V primeru hujše nesreče se regijski logistični center Roje uporablja za: - skladiščenje in razdeljevanje opreme in sredstev iz zaloge materialnih sredstev za zaščito, reševanje in pomoč (državne zaloge) za primer naravnih in drugih nesreč, - zbiranje, skladiščenje in razdeljevanje humanitarne pomoči. Mednarodno pomoč usklajuje Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Reševalne enote in službe, strokovnjaki in materialna pomoč iz drugih držav se zbira v regijskem logističnem centru Roje in od tam posreduje na ogrožena območja. D-6 Opomnik za delo regijskega logističnega centra P-23 Vzorec prošnje za pomoč

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 32 7. UPRAVLJANJE IN VODENJE 7.1. Organi in njihove naloge Vodenje sil za zaščito, reševanje in pomoč je urejeno z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. List RS, št. 51/06,). Po tem zakonu se varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami organizira in izvaja kot enoten sistem na lokalni, regionalni in državni ravni. Posamezni državni organi in občine na območju regije imajo ob jedrski nesreči v NE Krško in/ali v jedrskih elektrarnah v tujini predvsem naslednje naloge: 7.1.1. Izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje Ljubljana - opravlja upravne in strokovne naloge zaščite, reševanja in pomoči iz svoje pristojnosti, - organizira komunikacijski sistem za delovanje državnih (regijskih) sil za zaščito, reševanje in pomoč, - zagotavlja informacijsko podporo organom vodenja na regijski ravni, - zagotavlja pogoje za delo Štaba CZ za ljubljansko regijo, - zagotavlja logistično podporo pri delovanju regijskih sil za zaščito, reševanje in pomoč, - pomaga pri vodenju zaščite, reševanja in pomoči ter pri odpravljanju posledic, - zbira, obdeluje in posreduje podatke o nesrečah in drugih dogodkih (ReCO), - opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti. D-3 Opomnik za delovanje Izpostave URSZR Ljubljana ob večjih naravnih in drugih nesrečah 7.1.2. Poveljnik CZ za Ljubljansko regijo - usmerja dejavnost za zaščito, reševanje in pomoč, - predlaga in odreja zaščitne ukrepe, - odloča o aktiviranju sil za zaščito, reševanje in pomoč, - vodi operativno-strokovno dejavnost Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, - skrbi za povezano in usklajeno delovanje vseh sil za zaščito, reševanje in pomoč ob nesreči, - daje mnenje in predloge v zvezi s pripravami in delovanjem sil za zaščito, reševanje in pomoč ter mnenje in predloge za odpravo škode, ki jo povzroči nesreča, - določa vodje intervencije, - obvešča poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije o posledicah in stanju na prizadetem območju ter daje mnenje in predloge v zvezi z zaščito, reševanjem, pomočjo ter odpravljanjem posledic nesreče, - pripravi končno poročilo o nesreči.

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 33 7.1.3. Štab Civilne zaščite za Ljubljansko regijo - nudi poveljniku Civilne zaščite za Ljubljansko regijo pomoč pri vodenju nalog zaščite, reševanja in pomoči, - opravlja strokovno-operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči, - zagotavlja informacijsko podporo - pripravlja strokovne ukrepe in navodila za delo na prizadetem območju, - zagotavlja logistično podporo regijskim silam za zaščito, reševanje in pomoč, - opravlja administrative in finančne zadeve, - izvaja oglede na terenu in pripravlja poročila, - pripravlja obvestila za obveščanje javnosti. 7.1.4. Ministrstvo za notranje zadeve - Policijska uprava Ljubljana (PU) - varuje življenje, osebno varnost in premoženje ljudi na prizadetem območju; - ureja promet v skladu z določenim prometnim režimom; - sprejema ukrepe za ustrezno varovanje državne meje in opravljanje mejne kontrole; - vzdržuje javni red; - v skladu z nastalimi razmerami preprečuje, odkriva in preiskuje kazniva dejanja in prekrške; - sodeluje pri identifikaciji mrtvih; - sodeluje pri izvajanju humanitarnih, oskrbovalnih, izvidovalnih in drugih nalog; - vzpostavlja informacijsko-komunikacijsko povezavo z drugimi državnimi organi; - opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti v skladu z zakonom o organizaciji in delovnem področju ministrstev. D-18 Načrt dejavnosti Policijske Uprave Ljubljana P-72 Pregled policijskih postaj na območju ljubljanske regije 7.1.5. Nevladne in druge organizacije Območne organizacije Rdečega križa, Slovenska karitas, gasilske zveze, taborniki in skavti ter druga društva in organizacije, ki so vključeni v akcijo zaščite, reševanja in pomoči ob jedrski nesreči, izvajajo po odredbi pristojnega poveljnika CZ naloge iz svoje pristojnosti za katere so usposobljeni in opremljeni. 7.1.6. Javne službe, zavodi in gospodarske družbe - opravljajo naloge za izvedbo katerih so usposobljeni in opremljeni ter v skladu s svojimi načrti dejavnosti.

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 34 7.2. Operativno vodenje Vlada RS Svet za nacional. varnost URSZR Izpostava URSZR Ljubljana ministrstva poveljnik CZ ŠCZ RS poveljnik CZ ŠCZ regije Župan ENOTE IN SLUŽBE ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ občinska uprava poveljnik CZ ŠCZ občine krajevni poveljnik CZ, krajevna CZ Shema št. 12: Shema vodenja sistema zaščite in reševanja Dejavnosti za zaščito, reševanje in pomoč na območju občine operativno vodi poveljnik CZ občine s pomočjo štaba CZ občine. Poveljnik CZ za Ljubljansko regijo spremlja stanje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči na prizadetem območju ter na zahtevo poveljnika CZ občine organizira potrebno pomoč v silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč. V primeru, da občina ne razpolaga z ustreznimi silami, poveljnik Civilne zaščite prizadete občine zaprosi za pomoč v silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč poveljnika civilne zaščite za Ljubljansko regijo. Če je prizadetih več občin v regiji, dejavnosti za zaščito, reševanje in pomoč skupnega pomena organizira in vodi poveljnik CZ za Ljubljansko regijo. Štab CZ za Ljubljansko regijo mora ob nesreči čimprej vzpostaviti pregled nad stanjem na prizadetem območju, oceniti predvideni razvoj situacije, zagotoviti takojšnje

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 35 ukrepanje z zagotovitvijo nujne pomoči, nato pa se osredotočiti na izdelavo strategije ukrepanja do zagotovitve osnovnih pogojev za življenje, ki zajema določitev prednostnih nalog, človeške in materialne vire, operativne rešitve izvedbe zahtevnejših nalog ter nosilce koordinacije. Štab CZ za Ljubljansko regijo ob nesreči organizira svoje delo v sejni sobi in po potrebi v ostalih prostorih Izpostave, Vojkova c. 61. Finančne in administrativne zadeve za štab opravlja Izpostava URSZR Ljubljana po načrtu dejavnosti izpostave. Posledice nesreče je treba čimprej ustrezno dokumentirati. Prav tako je treba dokumentirati tudi vse odločitve poveljnika Civilne zaščite regije in drugih organov. D-3 Opomnik za delovanje Izpostave URSZR Ljubljana ob večjih naravnih in drugih nrsrečah

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 36 7.3. Ukrepanje organov CZ ob nesreči DOKUMENTACIJA POSTOPEK DIAGRAM POTEKA AKTIVNOSTI PRIMARNA ODGOVORNOST ZBIRANJE PODATKOV O NESREČI Štabi CZ občin Štab CZ za lj. regijo OCENITEV STANJA IN PREDVIDEVANJE RAZVOJA RAZMER Štab CZ za lj. regijo ODLOČANJE O UKREPIH Poveljnik CZ RS Poveljnik CZ za lj. regijo Župani AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV ZIR Poveljnik CZ za lj. regijo Poveljniki CZ občin Izpostava URSZR Ljubljana IZVAJANJE ZAŠČITNIH UKREPOV IN NALOG ZRP Štab CZ za lj. regijo Štabi CZ občin Regijske enote ZIR Drugi organi SPREMLJANJE RAZMER IN AKTIVNOSTI Štab CZ za lj. regijo Štabi CZ občin Poverjeniki za CZ OBVEŠČANJE O STANJU IN UKREPIH Poveljnik CZ za lj. regijo Shema št. 13: Ukrepanje organov CZ ob nesreči

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 37 Shema št. 14 : Pregled temeljnih nalog poveljnika in štaba CZ 7.4. Organizacija zvez Pri operativnem vodenju dejavnosti za zaščito, reševanje in pomoč se uporabljajo: - radijske zveze v sistemu zaščite in reševanja (ZA-RE), - javne žične in brezžične zveze (telefon, telefaks, mobilni telefon in GSM), - elektronska pošta, - informacijsko-komunikacijsko omrežje internet - funkcionalne zveze posameznih gospodarskih in drugih sistemov (izjemoma, če odpovedo ostale zveze), - zveze radioamaterjev - kurirske zveze Sistem radijskih zvez ZA-RE Sistem radijskih zvez ZA-RE je namenjen vsem izvajalcem nalog v okviru sistema zaščite in reševanja. To pomeni, da ga uporabljajo gasilci, gorski reševalci, jamarji, kinologi, idr, kot tudi upravni organi, ki izvajajo naloge na tem področju. Sistem se uporablja za obveščanje, vodenje in izvajanje intervencij. Telekomunikacijsko središče

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI NESREČI 38 sistema ZARE na območju Izpostave Ljubljana v ReCO Ljubljana. Poleg tega URSZR razpolaga s štirimi mobilnimi repetitorji, katere lahko zelo hitro postavi na določeno lokacijo in zagotovi na tem območju popolno avtonomijo zvez na ustrezni oddaljenosti od mobilnega repetitorja. Repetitorji imajo lastno napajanje, po potrebi pa se na teh lokacijah postavi tudi agregat. Gasilci uporabljajo simpleksni kanal radijskih zvez ZARE, ki ga določi ReCO Ljubljana. Reševalna vozila službe nujne medicinske pomoči imajo vgrajene radijske postaje sistema zvez ZARE+, razen službe NMP Domžale. V primeru, da so v naloge zaščite in reševanja vključeni tudi zrakoplovi Slovenske policije in Slovenske vojske se za medsebojno komuniciranje uporabljajo Klicni znak radijskega sistema ZARE Letalske policijske enote oziroma Radijski imenik 15. brigade VL. Radijske zveze sistema zvez ZARE se uporablja v skladu z navodilom za uporabo radijskih zvez ZARE. Na območju ljubljanske regije delujejo naslednji repetitorji: Lokacija repetitorja Alfanumerična Numerična Vrsta oddaje oznaka oznaka Krim 15-REG LJ 15 SD Šmarna gora 16-REG LJ 16 SD Janče 17-REG LJ 17 SD Ulovka 18-REG LJ 18 SD Grmada 19-REG LJ 19 SD Tabela št. 1: Repetitorske postaje na območju ljubljanske regije P-4 Imenik uporabnikov sredstev zvez ZA-RE oziroma ZA-RE+ D-5 Opomnik za delo operativcev v ReCO v primeru večjih naravnih in drugih nesreč