Povezave do turističnih podatkov in raziskav - Viri in literatura prosojnica 4 od 46 Primer raziskave - SURS Turistična potovanja domačega prebivalstv

Σχετικά έγγραφα
NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Multivariatna analiza variance

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Osnove sklepne statistike

Tretja vaja iz matematike 1

Osnove statistike. Drago Bokal Oddelek za matematiko in računalništvo Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerza v Mariboru. 1.

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

KVANTITATIVNE METODE RAZISKOVANJA. Izr. prof. dr. Polona Selič, univ. dipl.psih.

KVANTITATIVNE METODE RAZISKOVANJA. izr. prof. dr. Polona Selič, univ. dipl. psih

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Nekateri primeri sklopov izpitnih vprašanj pri predmetu Naključni pojavi

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

The Thermal Comfort Properties of Reusable and Disposable Surgical Gown Fabrics Original Scientific Paper

Regresija in korelacija

Postavitev hipotez NUJNO! Milena Kova. 10. januar 2013

numeričkih deskriptivnih mera.

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

NEPARAMETRIČNI TESTI Doc.dr. Tadeja Kraner Šumenjak

Kotne in krožne funkcije

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

OSNOVE STATISTIKE. FKKT-kemijski tehnologi 1.letnik Miran Černe

Osnove elektrotehnike uvod

8.4 χ 2 -preizkus Preizkušanje hipoteze enake verjetnosti

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

Osnove matematične analize 2016/17

DISKRIMINANTNA ANALIZA

1. OSNOVNI POJMI STATISTIKA. Definicija 1: Statistika je veda, ki se ukvarja s proučevanjem množičnih pojavov v določenem prostoru in času.

STATISTIKA. UP FAMNIT, Biopsihologija. Martin Raič. Zapiski s predavanj

S programom SPSS se, glede na število ur, ne bomo ukvarjali. Na izpitu so zastavljena neka vprašanja, zraven pa dobimo računalniški izpis izračunov. T

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004

REˇSITVE. Naloga a. b. c. d Skupaj. FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost 2. kolokvij 23.

1.3 Vsota diskretnih slučajnih spremenljivk

Cilji vaje. Osnovni pojmi. Načini grafičnega prikaza podatkov: Načini numeričnega prikaza podatkov: 2. vaja: OPISNA STATISTIKA OB UPORABI MS EXCEL

Splošno o interpolaciji

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Statistika 2 z računalniško analizo podatkov. Statistično sklepanje

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

K U P M Metka Jemec. Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta

STATISTIKA. UP FAMNIT, Biopsihologija. Martin Raič. Zapiski s predavanj

Funkcije več spremenljivk

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,

3 Populacija i uzorak

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

- Geodetske točke in geodetske mreže

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Kotni funkciji sinus in kosinus

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom

6. Preverjanje predpostavk klasičnega regresijskega modela

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

Matematično modeliranje. Simpleksna metoda.

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

IZVODI ZADACI (I deo)

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

1. OSNOVNI POJMI STATISTIKA. Definicija 2: Statistika je veda, ki se ukvarja s proučevanjem množičnih pojavov v določenem prostoru in času.

Metoda glavnih komponent

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Ekonometrija 1. Dvanajste vaje: Odsotnost koreliranosti slučajne spremenljivke in avtokorelacija.

VAJE IZ OSNOV VERJETNOSTI IN STATISTIKE. Martin Raič

Zavrxni ispit iz Matematiqke analize 1

Maja Pohar Perme. Verjetnost in statistika z nalogami

3.1 Granična vrednost funkcije u tački

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

Kanonična oblika linearnega programa. Simpleksna metoda. Bazne rešitve kanoničnega linearnega programa.

Reševanje sistema linearnih

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

8. Diskretni LTI sistemi

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila

VPLIVI SPREMINJANJA CEN POGONSKIH GORIV NA DOLOČENE SPREMENLJIVKE

Apsolutno neprekidne raspodele Raspodele apsolutno neprekidnih sluqajnih promenljivih nazivaju se apsolutno neprekidnim raspodelama.

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

Termovizijski sistemi MS1TS

INTELIGENTNO UPRAVLJANJE

3. STATISTIKE Z DVEMA SPREMENLJIVKAMA

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

Transcript:

RAZISKOVANJE TURIZMA Saša a Planinc (sasa.planinc@turistica.si) Univerza na Primorskem Turistica - Fakulteta za turistične študije Portorož prosojnica od 46 Z doseženim znanjem se boste trudili v lastnih raziskavah odgovoriti na številna vprašanja Od kod prihaja največ gostov? Kakšna je povprečna zasedenost hotela? Kakšne so razlike v ocenah potovalnih storitev s strani naših gostov? Ali je količina prodanega sladoleda povezana s temperaturami zraka? Kako je prodaja aranžmajev odvisna od cene izdelkov? Ali obstajajo razlike v številu turistov glede na njihovo nacionalnost in kategorijo hotela? Kako se povprečna doba bivanja v našem hotelu spreminja skozi čas? Ali obstajajo razlike v turistični potrošnji žensk in moških? prosojnica 2 od 46 Podobno se sprašujejo tudi raziskovalci turizma, ki delujejo v okviru vrste organizacij Statistični urad Republike Slovenije (SURS) Slovenska turistična organizacija (STO) Statistični urad EU (EUROSTAT) United Nations World Tourism Organization (UNWTO) številni inštituti številne fakultete... Mnogi od teh so dolžni spremljati turistično statistiko in objavljati podatke. Primerno izhodišče do njihovih raziskav je spletno mesto: (menu Viri in literatura) prosojnica 3 od 46

Povezave do turističnih podatkov in raziskav - Viri in literatura prosojnica 4 od 46 Primer raziskave - SURS Turistična potovanja domačega prebivalstva, 2008 http://www.stat.si/doc/statinf/2-si-082-090.pdf prosojnica 5 od 46 Primer raziskave - SURS Navtični turizem, 2007 http://www.stat.si/doc/statinf/2-si-089-080.pdf prosojnica 6 od 46 2

Primer raziskave - STO Slovenski turizem v številkah, 2008 http://www.slovenia.info/pictures/tb_board/atac hments_/2009/slo._t urizem_v_stevilkah_8006.pdf prosojnica 7 od 46 Primer raziskave - STO Analiza uspešnosti turističnega gospodarstva (hotelskega sektorja) v Sloveniji, 2005 http://www.slovenia.info/pictures/tb_board/atac hments_/2006/porocilo-hotelska_analiza05_3762.pdf prosojnica 8 od 46 Primer raziskave - STO Tržni profil prebivalcev in turistov Italije, 2008 http://www.slovenia.info/pictures/tb_board/atac hments_/2008/microsoft_word_-_profil_italija_7272.pdf prosojnica 9 od 46 3

Primer raziskave - STO Potovalne namere Slovencev - zimska sezona, 2009/200 http://www.slovenia.info/pictures/tb_board/atac hments_/2009/porooäilo_za_objavo_na_splet u_9038.pdf.pdf prosojnica 0 od 46 Primer raziskave - STO Vpliv ekoloških elementov na povpraševanje po wellneških storitvah, 2007 http://www.slovenia.info/pictures/tb_board/atac hments_/2008/wellness_popr_624.pdf prosojnica od 46 Primer raziskave - STO Raziskava med obiskovalci turističnih znamenitosti, 2005 http://www.slovenia.info/pictures/tb_board/atac hments_/2006/porocilo_znamenitosti_05_-final_39.pdf prosojnica 2 od 46 4

Primer raziskave - STO Raziskave med tujimi turisti v slovenskih gastronomskih obratih, 2007 http://www.slovenia.info/pictures/tb_board/atac hments_/2007/gostilne_report_07_final2_web_575.pdf prosojnica 3 od 46 Primer raziskave - STO Indeks turističnega zaupanja 3, 2009 http://www.slovenia.info/pictures/tb_board/atac hments_/2009/itz-objava_na_s pletu_8806.pdf.pdf prosojnica 4 od 46 Primer raziskave - STO Analiza turistične ponudbe za produkt kultura in mesta, 2007 http://www.slovenia.info/pictures/tb_board/atac hments_/2008/analiza_t uristiiäne_ponudbe_za_produkt_m esta_in_ kulture_5955.pdf prosojnica 5 od 46 5

Faze raziskovanja. Opredelitev problema, raziskovalna vprašanja, hipoteze, teoretična izhodišča 2. Izdelava raziskovalnega načrta (populacija, vzorčenje, tip merskega instrumenta, metode zbiranja podatkov,...) 3. Design merskega instrumenta (ankete), določitev vprašanj (spremenljivk) in odgovorov (odprti, zaprti,...), šifriranje spremenljivk in odgovorov Vprašanja morajo biti: kratka in konkretna (tudi celotna anketa naj bo kratka in jedrnata), enostavna in nedvoumna, enorazsežna, nepristranska, ne preveč neprijetna,... na začetku preprosta, splošna, zanimiva oz. privlačna, na koncu pa ključna, lahko nekoliko manj prijetna, občutljiva, osebna (demografska in socioekonomska) združena v vsebinske sklope in smiselno razvrščena 4. Zbiranje podatkov (izvedba ankete - najprej tudi poskusno) prosojnica 6 od 46 Faze raziskovanja 5. Priprava tabele za vnos podatkov (barvanje stolpcev, zamrznitev podoken, definiranje vrste spremenljivke, opredelitev veljavnih vrednosti, priprava vmesnika za vnos podatkov,...) 6. Vnos podatkov v tabelo ali bazo podatkov 7. Editiranje podatkov (lahko tudi imputiranje, uteževanje,...) 8. Obdelava oz. analiza podatkov (opisna in sklepna statistika) 9. Interpretacija oz. razlaga rezultatov 0. Predstavitev rezultatov raziskave. Diseminacija podatkov (internet, tiskane publikacije) 2. Hranjenje in arhiviranje podatkov/rezultatov prosojnica 7 od 46 IMRAD - znanstveno pisanje IMRAD (Introduction, Methods, Results And Discussion) predstavlja standard za strukturo znanstvenih člankov Introduction - kaj je namen raziskave, kdaj in kje je bila izvedena raziskava,... Methods & Materials - kako je bila raziskava izvedena, kateri materiali in metode so bili uporabljeni,... Results - kaj se je v raziskavi ugotovilo, prikaz bistvenih izsledkov Discussion - kaj naj bi pomenili rezultati in zakaj so pomembni, kaj sledi, kako se rezultati skladajo z ostalimi izsledki raziskovalcev,... prosojnica 8 od 46 6

Struktura seminarskih nalog in zaključnih projektov z vidika metodologije Uvod Teoretični del Analitični del Perspektivni del Zaključek Viri in literatura Priloge Metodologija (kaj, kako) Deskripcija (opis vzorca) Analiza in rezultati (hipoteze in ugotovitve) Interpretacija in ugotovitve prosojnica 9 od 46 Vrste vzorčenja Slučajno vzorčenje (naključno, verjetnostno) - vsaka enota ima enako verjetnost za zajem v vzorec Enostavno slučajno vzorčenje - z žrebanjem (s ponavljanjem ali brez ponavljanja) Sistematično vzorčenje - določimo seme, nato pa izbiramo vsako n-to enoto Stratificirano vzorčenje (slojevito) - enostavno slučajno ali sistematično vendar po slojih - kategorijah glede na lastnosti enot (proporcionalno ali disproporcionalno) Vzorčenje z verjetnostjo proporcionalno velikosti, Vzorčenje z razvrščanjem v skupine, Večstopenjsko vzorčenje,... Neslučajno vzorčenje (nenaključno, neverjetnostno) - enote nimajo enake verjetnosti za zajem v vzorec Priložnostno vzorčenje - najbolj dostopne enote Namensko vzorčenje - tipični predstavniki populacije Kvotno vzorčenje - po postopku stratificiranega, le da znotraj slojev izbiramo na način priložnostnega Več na: http://en.wikipedia.org/wiki/sampling_(statistics) prosojnica 20 od 46 Vrste analize (navedene delitve se med seboj prepletajo) Kvalitativna / kvantitativna analiza Univariatna / bivariatna / multivariatna analiza Parametrični / neparametrični testi Deskriptivna (opisna) / sklepna (inferenčna) statistika Kvalitativna analiza - razumevanje človeškega vedenja in razlogov zanj, odgovarja tudi na zakaj in kako (ne le kaj, kje in kdaj), manjši in neslučajni oz. namenski vzorci, manj formalno, preverjanje veljavnosti vsebine, ključna vloga raziskovalca, intervjuji, opazovanje, fokusne skupine, analiza dokumentov,... Kvantitativna analiza - slučajni vzorec, sistematično analitični pristop, kompleksna analiza s kompleksno programsko opremo, matematični modeli, testiranje hipotez, anketiranje, poizkusi,... prosojnica 2 od 46 7

Vrste analize (navedene delitve se med seboj prepletajo) Kvalitativna / kvantitativna analiza Univariatna / bivariatna / multivariatna analiza Parametrični / neparametrični testi Deskriptivna (opisna) / sklepna (inferenčna) statistika Univariatna analiza - na eni spremenljivki naenkrat Bivariatna analiza - na dveh spremenljivkah naenkrat Multivariatna analiza - na treh ali več spremenljivkah naenkrat prosojnica 22 od 46 Vrste analize (navedene delitve se med seboj prepletajo) Kvalitativna / kvantitativna analiza Univariatna / bivariatna / multivariatna analiza Parametrični / neparametrični testi Deskriptivna (opisna) / sklepna (inferenčna) statistika Parametrični testi - predpostavljajo določeno porazdelitev, predvsem za številske, pa tudi ordinalne spremenljivke, računanje z dejanskimi številskimi vrednostmi, natančnejše,... Neparametrični testi - ni predpostavke o porazdelitvi, predvsem za nominalne in ordinalne spremenljivke, računanje z rangi, predznaki, znaki, uporabno predvsem kadar ne moremo izvesti parametričnih testov,... prosojnica 23 od 46 Vrste analize (navedene delitve se med seboj prepletajo) Kvalitativna / kvantitativna analiza Univariatna / bivariatna / multivariatna analiza Parametrični / neparametrični testi Deskriptivna (opisna) / sklepna (inferenčna) statistika Deskriptivna (opisna) statistika - osnovna analiza s katero se povzema ali opisuje niz podatkov (številsko, tabelarično ali grafično) in je primerna za opis vzorca (frekvenčna porazdelitev, srednje mere, mere razpršenosti) Sklepna statistika - naprednejša analiza, s pomočjo katere sklepamo iz vzorčnih podatkov na populacijo (preizkušanje domnev, ugotavljanje povezanosti ali odvisnosti) prosojnica 24 od 46 8

Primer odločitvenega drevesa za izbiro statistične analize http://www.socialresearchmethods.net/selstat/ssstart.htm prosojnica 25 od 46 Možnosti analize glede na število spremenljivk ŠTEVILO SPREMENLJIVK Univariatna analiza Bivariatna in multivariatna analiza VRSTE ANALIZE Frekvenčna porazdelitev, srednje vrednosti, mere razpršenosti χ 2 test, korelacija, regresija, časovne vrste prosojnica 26 od 46 Možnosti analize glede na vrsto spremenljivke VRSTA SPREMENLJIVK Frekvenčna porazdelitev Srednje vrednosti Mere razpršenosti χ 2 test Korelacija Regresija Časovne vrste Slamnate, dihotomne (binarne) in nominalne Mo Ordinalne Mo, Me QR Spearman Številske Pearson prosojnica 27 od 46 9

Pregled programske opreme za statistično analizo podatkov OpenOffice.org Calc (prostokodna rešitev - tabelarično delo) MS Excel (plačljiv - tabelarično delo) SPSS (plačljiv - tabelarično delo in možnost programiranja) R (prostokodna rešitev - programiranje) SAS STATISTICA Statgraphics S-PLUS SYSTAT http://freestatistics.altervista.org/it/stat.php http://ablejec.nib.si/itap/statpac06.htm prosojnica 28 od 46 OpenOffice.org Calc Velika podobnost z MS Excel-om prosojnica 29 od 46 MS Excel Prednost so že v naprej pripravljene statistične funkcije in orodja za analizo podatkov. prosojnica 30 od 46 0

SPSS Možnost podatkovnega pogleda (Data View) ali pogleda spremenljivk (Variable View), možnost kompleksne analize podatkov prosojnica 3 od 46 SPSS Okno za rezultate in okno za sintakso (kodo) prosojnica 32 od 46 R Možnost zelo kompleksne analize podatkov, visoka zmogljivost, zahtevna uporaba (kodiranje oz. programiranje) prosojnica 33 od 46

Tabelaričen prikaz podatkov 42 Bolhač Entiteta = vrstica = enota Tone Portorož Tone Tine Cene Jure Meta Atribut = stolpec = spremenljivka Tone Podatek = celica = vrednost spremenljivke za enoto prosojnica 34 od 46 Prikaz analize konkretne ankete z Excelom Primer anketnega vprašalnika: Anketa o spletnih straneh prosojnica 35 od 46 Prikaz analize konkretne ankete z Excelom Šifrant vprašanj in odgovorov prosojnica 36 od 46 2

Prikaz analize konkretne ankete z Excelom Baza podatkov prosojnica 37 od 46 Prikaz analize konkretne ankete z Excelom Obdelava podatkov - srednje mere in mere razpršenosti prosojnica 38 od 46 Prikaz analize konkretne ankete z Excelom Obdelava podatkov - frekvenčna porazdelitev nikoli x v celotnem obdobju x na mesec x na 2 tedna x na teden fi 0 2 23 57 fi(%) 0,5 5,0,02,73 29,08 Frekvence 80 70 60 50 40 30 20 0 0 večkrat na teden vsakodnevno neodgovorjeno Skupaj 76 23 4 96 38,78,73 2,04 00 nikoli x v celotnem obdobju x na mesec x na 2 tedna x na teden večkrat na teden vsakodnevno neodgovorjeno prosojnica 39 od 46 3

Prikaz analize konkretne ankete z Excelom Obdelava podatkov - srednje mere in mere razpršenosti M Me Mo s KV obvestila 5,59 4,00,00 5,57 99,55 o predmetu 3,3 2,00,00 3,37 07,55 urniki 4,72 3,00,00 6,27 32,85 kontakt,94,00,00 2,6,80 skupine 2,5 2,00,00 2,4 96,3 rezultati in prisotnost 7,38 5,50 0,00 8,98 2,68 gradiva za vaje 5,88 5,00 5,00 5,59 95,04 naloge in rešitve 5,84 4,00 0,00 5,57 95,32 druga gradiva (formule) 3,69 2,00,00 3,67 99,37 povezave (viri in literatura) 2,55,00,00 3,03 8,52 prosojnica 40 od 46 Prikaz analize konkretne ankete z Excelom Obdelava podatkov - modus Najpogostejši dnevi ponedeljek sreda petek Najpogostejše kombinacije Prva alin eja Ponedeljek 0:00 Druga alineja Petek 20:00 Tretja alineja (več modu sov) Sreda :00 Petek 0:00 Najpogostejše ure 20:00 20:00 9:00 Nedelja 3:00 Nedelja 4:00 Nedelja 9:00 Nedelja 20:00 Skupno n ajpogostejša kombin acija Petek 20:00 prosojnica 4 od 46 Prikaz analize konkretne ankete z Excelom Obdelava podatkov - korelacijska matrika V_2a V_2b V_2c V_2d V_2e V_2f V_2g V_2h V_2i V_2j V_2a 0,49 0,43 0,40 0,34 0,7 0,35 0,8 0,42 V_2b 0,49 0,39 0,48 0,46 0,03 0,35 0,25 0,44 0,37 V_2c 0,43 0,39 0,37 0,3 0,44 0,33 0,32 0,38 V_2d 0,40 0,48 0,37 0,45 0,03 0,08 0,04 0,43 0,76 V_2e 0,34 0,46 0,3 0,45 0,36 0,5 0,45 0,37 0,32 V_2f 0,7 0,03 0,03 0,36 0,7 0,69 0,22 V_2g 0,35 0,35 0,44 0,08 0,5 0,7 0,84 0,39 V_2h 0,8 0,25 0,33 0,04 0,45 0,69 0,84 0,44 V_2i 0,44 0,32 0,43 0,37 0,39 0,44 0,69 V_2j 0,42 0,37 0,38 0,76 0,32 0,22 0,69 prosojnica 42 od 46 4

Prikaz analize konkretne ankete z Excelom Obdelava podatkov - regresija Med spremenljivkama V_2f in V_2h 60 50 40 y = 0,6504x +,48 30 20 0 0 0 0 20 30 40 50 60 r xy = 0,689 prosojnica 43 od 46 Prikaz analize konkretne ankete z Excelom Obdelava podatkov - χ 2 test V_3f - pregled rezultatov in prisotnosti V_3g - pregled gradiv za vaje V_3h - pregled nalog in rešitev preverjanj f o IP IL IR V_3f 24 37 4 75 V_3g 22 24 0 56 V_3h 9 3 6 65 92 35 92 f t IP IL IR V_3f 25,39 35,94 3,67 V_3g 8,96 26,83 0,2 V_3h 20,65 29,23,2 H 0 : ni razlik v pregledovanju nekaterih vsebin spletne strani po lokacijah izr. študija prosojnica 44 od 46 Prikaz analize konkretne ankete z Excelom Obdelava podatkov - χ 2 test f o 24 37 4 22 24 0 9 3 f t 25,39 35,94 3,67 8,96 26,83 0,2 20,65 29,23,2 χ2 = (f o - f t ) 2 f t 0,08 0,03 0,0 0,49 0,30 0,00 0,3 0, 0,00,5 df = 4 p% = 0,05 oz. 5% Funkcija CHITEST v Excelu izračuna točno signifikanco in ne prikaže vrednosti testne statistike Kritična oz. mejna vrednost - χ 2 (p%=0,05) = 9,488 χ 2 (p%=0,05) > χ 2 H 0 sprejmemo, torej ni statistično značilnih razlik v pregledovanju nekaterih vsebin spletne strani po lokacijah izrednega študija prosojnica 45 od 46 5

Hvala za pozornost! Vabljeni k diskusiji... prosojnica 46 od 46 6