Gradniki TK sistemov

Σχετικά έγγραφα
Digitalni modulacijski postopki

PRENOS SIGNALOV

8 MODULACIJSKE TEHNIKE

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Izbira modulacije in protokola za radijska omrežja

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

I. AMPLITUDNA MODULACIJA

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

PRIMJER 3. MATLAB filtdemo

ELEKTRONSKA VEZJA. Laboratorijske vaje Pregledal: 6. vaja FM demodulator s PLL

Kotne in krožne funkcije

8. Diskretni LTI sistemi

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Digitalne komunikacije

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

ΚΕΙΜΕΝΟ ΕΡΓΑΣΙΑΣ ΚΑΝΟΝΙΣΜΟΥ CB προς Δημόσια Διαβούλευση

Vprašanja za izpit EVN

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

- IZPISKI - [ GTK I ]

komunikacije zapiski za izpit

21. Izguba BPSK demodulatorja

ΣΤΟΧΑΣΤΙΚΑ ΣΥΣΤΗΜΑΤΑ & ΕΠΙΚΟΙΝΩΝΙΕΣ 1o Τμήμα (Α - Κ): Αμφιθέατρο 4, Νέα Κτίρια ΣΗΜΜΥ Διαμόρφωση Πλάτους - 1

Prijenos zvuka. Amplitudna modulacija

Obrada signala

ΣΤΟΧΑΣΤΙΚΑ ΣΥΣΤΗΜΑΤΑ & ΕΠΙΚΟΙΝΩΝΙΕΣ 1o Τμήμα (Α - Κ): Αμφιθέατρο 4, Νέα Κτίρια ΣΗΜΜΥ Διαμόρφωση Πλάτους - 1

Osnove elektrotehnike uvod

PRIPRAVE PRENOS SIGNALOV

Συστήματα Επικοινωνιών

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

ΕΡΓΑΣΤΗΡΙΟ ΑΝΑΛΟΓΙΚΩΝ & ΨΗΦΙΑΚΩΝ ΕΠΙΚΟΙΝΩΝΙΩΝ

Tretja vaja iz matematike 1

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

1. Trikotniki hitrosti

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

1. Osnovne lastnosti radijske zveze

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo

ASINHRONA DEMODULACIJA

ΣΤΟΧΑΣΤΙΚΑ ΣΥΣΤΗΜΑΤΑ & ΕΠΙΚΟΙΝΩΝΙΕΣ 1o Τμήμα (Α - Κ): Αμφιθέατρο 3, Νέα Κτίρια ΣΗΜΜΥ Διαμόρφωση Πλάτους - 2

S53WW. Meritve anten. RIS 2005 Novo Mesto

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

DALJINSKI RF/IR UPRAVLJALEC RELEJEV

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N

ΔΙΑΒΙΒΑΣΗ ΑΝΑΛΟΓΙΚΟΥ ΣΗΜΑΤΟΣ ΜΕ ΔΙΑΜΟΡΦΩΣΗ ΦΕΡΟΝΤΟΣ

Ψηφιακές Τηλεπικοινωνίες. Διαμόρφωση Παλμών κατά Πλάτος

3. OBRADA SIGNALA I MULTIPLEKSNI SUSTAVI

ΣΤΟΧΑΣΤΙΚΑ ΣΥΣΤΗΜΑΤΑ & ΕΠΙΚΟΙΝΩΝΙΕΣ 1o Τμήμα (Α - Κ): Αμφιθέατρο 4, Νέα Κτίρια ΣΗΜΜΥ Διαμόρφωση Πλάτους - 2

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

IZPITNA VPRAŠANJA PRI PREDMETU PRENOSNA ELEKTRONIKA

DIGITALNE KOMUNIKACIJE I

HARMONIZIRA- MOČ/MAGNETNO POLJE OBRATOVAL-

PROCESIRANJE SIGNALOV

Εισαγωγή στις Τηλεπικοινωνίες / Εργαστήριο

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

Εισαγωγή στις Τηλεπικοινωνίες / Εργαστήριο

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Telekomunikacije. Filip Brqi - 2/ februar 2003.

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

TEORIJA LINIJSKIH KOD

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Appendix B Table of Radionuclides Γ Container 1 Posting Level cm per (mci) mci

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

13. Umerjanje izvora šuma s plazovno diodo

Cenovnik spiro kanala i opreme - FON Inžinjering D.O.O.

STANDARD1 EN EN EN

11. Vaja: BODEJEV DIAGRAM

ΠΛΗ 22: Βασικά Ζητήματα Δίκτυα Η/Υ

PROCESIRANJE SIGNALOV

Συστήματα Επικοινωνιών Ι

SIGNALI. Časovno zvezni in časovno diskretni signali

Τηλεπικοινωνιακά Συστήματα Ι

OSNOVNI PRINCIPI RAČUNARSKIH KOMUNIKACIJA

Signali i sustavi. Signal. Predstavljanje signala: mr. sc. Karmela Aleksić-Maslać dr. sc. Damir Seršić

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

MIEE ΔΙΕΥΚΡΙΝΗΣΕΙΣ ΔΙΑΓΩΝΙΣΜΑΤΟΣ ΔΕΚΕΜΒΡΙΟΣ

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

3 ο ΚΕΦΑΛΑΙΟ ΕΡΩΤΗΣΕΙΣ ΑΥΤΟΕΞΕΤΑΣΗΣ. 1) Nα αναφερθούν κάποια είδη πληροφοριών που χρησιμοποιούνται για επικοινωνία.

Νόµοςπεριοδικότητας του Moseley:Η χηµική συµπεριφορά (οι ιδιότητες) των στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού.

ΣΗΜΕΙΩΣΕΙΣ ΤΟΥ ΜΑΘΗΜΑΤΟΣ ΕΙΣΑΓΩΓΗ ΣΤΑ ΣΥΣΤΗΜΑΤΑ ΤΗΛΕΠΙΚΟΙΝΩΝΙΩΝ

23cm BPSK RTX za 10Mbit/s

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

III VEŽBA: FURIJEOVI REDOVI

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

Γραμμική διαμόρφωση φέροντος κύματος

Το άτομο του Υδρογόνου

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

Συστήματα Επικοινωνιών Ι

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Diskretizacija signalov

Splošno o interpolaciji

Transcript:

Gradniki TK sistemov renos signalov v višji rekvenčni legi Vsebina Modulacija in demodulacija Vrste analognih modulacij AM M FM rimerjava spektrov analognih moduliranih signalov Mešalniki

Kdaj uporabimo modulacijo? Frekvenčni pas, ki ga zaseda signal inormacijskega izvora imenujemo osnovni rekvenčni pas. Signali analognih in digitalnih izvorov imajo navzgor omejen rekvenčni spekter, spodnja mejna rekvenca pa je lahko tudi Hz. Če želimo prenašati signale v njihovem osnovnem pasu, moramo imeti na razpolago prenosni medij, ki to omogoča! Kdaj potrebujemo modulacijo? Fizični medij ni primeren za prenos v osnovnem pasu Več uporabnikov uporablja isti prenosni medij Modulacija je postopek prestavitve inormacijskih signalov v izbrano višjo rekvenčno lego:? 3 Kaj je modulacija? Modulacija je postopek, pri katerem modulacijski (inormacijski) signal spreminja lastnosti pomožnega signala (nosilca). modulacijski signal je signal ki nosi inormacijo nosilec je pomožni signal harmonične oblike modulirani signal na izhodu modulatorja nosi vso inormacijo signala na vhodu modulatorja modulator je gradnik (HW ali SW), ki izvaja modulacijo:

Kaj je demodulacija? Demodulacija je obratni postopek modulaciji. demodulator je gradnik (HW ali SW), ki izvaja demodulacijo demodulirani signal v sprejemniku je v idealnem primeru enak modulacijskemu signalu v oddajniku. 5 Zgledi moduliranih signalov: AM, FM in M nosilec: analogni inormacijski signal: AM FM M

Amplitudna modulacija - AM Amplituda nosilca je sorazmerna modulacijskemu signalu Ločimo več vrst analognih AM, ki se razlikujejo po širini spektra in po zahtevnosti prenosne opreme AM-DSB-LC (Double Side Band, Large Carrier): + enostavna demodulacija, -večina moči je namenjena prenosu nosilca, AM-DSB-SC (Double Side Band, Suppressed Carrier) AM-SSB (Single side band) + potrebuje najožji rekvenčni pas! AM ++ Frekvenčni pas, ki ga potrebujemo za prenos je pri AM najožji! AM - - Na kvaliteto zveze močno vplivata šum in nelinearno popačenje! 7 Spekter AM dvobočni AM z nosilcem: AM-LC 1 - - 1 + 1 + zgled: 1=, =7, =1 [Hz, khz, ] OSCILOSKO SEKTRALNI ANALIZATOR x n Ov n 3 3.5.38.5.3.75. n dt 9 9 9 9 98 1 1 1 1 11 zd. 8

Spekter AM dvobočni AM brez nosilca: AM-SC 1 - - 1 + 1 + zgled: 1=, =7, =1 [Hz, khz, ] OSCILOSKO SEKTRALNI ANALIZATOR x n Ov n 3 3.5.38.5.3.75. n dt 9 9 9 9 98 1 1 1 1 11 zd. 9 Spekter AM enobočni ni AM : AM-SSB 1 + 1 + zgled: 1=, =7, =1 [Hz, khz, ] OSCILOSKO SEKTRALNI ANALIZATOR x n 3 3.5.38.5.3.75. n dt 9 9 9 9 98 1 1 1 1 11 zd. 1

Demodulacija AM signala demodulator za KAM 11 Demodulacija AM signala demodulator za AM-LC (KAM), AM-SC in AM-SSB

Frekvenčna modulacija - FM Trenutna rekvenca FM signala je sorazmerna amplitudi inormacijskega signala Amplituda FM signala se ne spreminja! FM signal ni občutljiv na nelinearna popačenja! 13 Načrtovanje spektra FM Ločimo širokopasovni FM in ozkopasovni FM: pri širokopasovnem FM so spremembe trenutne rekvence FM signala mnogo večje od rekvenc inormacijskega signala, širino spektra FM določa maksimalna sprememba trenutne rekvence; pri ozkopasovnem FM so spremembe trenutne rekvence FM signala manjše ali enake rekvencam inormacijskega signala, širina spektra FM signala je primerljiva s pasovno širino inormacijskega signala; Širokopasovni rekvenčno modulirani signal je mnogo manj občutljiv na amplitudne motnje kot amplitudno modulirani signal, cena za boljšo kvaliteto pa je povečana pasovna širina 1

Analiza spektra FM testni signal je sinusne oblike: beta=modulacijski indeks 15 Analiza spektra FM 1

Spekter FM širokopasovni FM m -n m +n m Zgled 1: m=5, β=5, =1 Zgled : m=5, β=1, =1 SEKTRALNI ANALIZATOR SEKTRALNI ANALIZATOR 3 3 3 3 1. Δ 8 1 1 1 1. Δ 8 1 1 1 z. d z. d 17 Spekter FM ozkopasovni FM m - m + m Zgled 1: m=5, β=1, =1 Zgled : m=5, β=.1, =1 SEKTRALNI ANALIZATOR SEKTRALNI ANALIZATOR 3 3 3 3 1. Δ 8 1 1 1 1. Δ 8 1 1 1 z. d z. d

Fazna modulacija - M Trenutna aza M signala je sorazmerna inormacijskemu signalu Amplituda M signala se ne spreminja! M signal ni občutljiv na nelinearna popačenja! ostopek azne modulacije je zelo podoben postopku rekvenčne modulacije, spektra sta primerljiva, obstaja preprosta matematična povezava med signali: 19 Spektri analognih moduliranih signalov Širina spektra moduliranega signala določa potrebno rekvenčno širino prenosnega kanala! asovna širina moduliranega signala ne more biti manjša od pasovne širine modulacijskega signala!

renos v višji rekvenčni legi osnovni model: sprejemnik z mešalnikom = heterodinski sprejemnik 1 Mešalnik mešalnik z množilnikom

Mešalnik mešalnik z nelinearnim elementom 3 Mešalnik MOTILNI VLIVI : ZRCALNA FREKVENCA MEŠALNI RODUKTI (ADD.M.) INTERMODULACIJSKO OAČENJE KRIŽNA MODULACIJA