Številski sistemi in kode

Σχετικά έγγραφα
Preklopna vezja 1. poglavje: Številski sistemi in kode

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Ψηφιακά Συστήματα. 2. Κώδικες

Προγραμματισμός Ι (ΗΥ120)

Προγραμματισμός Ι (HY120)

Κεφάλαιο 1. Συστήματα αρίθμησης και αναπαράστασης

Πανεπιστήμιο Δυτικής Μακεδονίας. Τμήμα Μηχανικών Πληροφορικής & Τηλεπικοινωνιών. Ψηφιακή Σχεδίαση

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Tretja vaja iz matematike 1

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Digitalne strukture: učno gradivo s predavanj

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

Kotne in krožne funkcije

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Εισαγωγή στην επιστήμη των υπολογιστών. Υπολογιστές και Δεδομένα Κεφάλαιο 2ο Αναπαράσταση Δεδομένων

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

ΠΑΝΕΠΙΣΤΗΜΙΟ ΚΥΠΡΟΥ Τμήμα Πληροφορικής

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Linearne blokovne kode

Διάλεξη 6 Εργαλεία Ωφελιμότητας Unix: Sed

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

If you can t make it, you don t know it.

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

- Geodetske točke in geodetske mreže

TEORIJA LINIJSKIH KOD

Obrada signala

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Reprezentácia informácií v počítači

Διάλεξη 6 Εργαλεία Ωφελιμότητας Unix: Sed

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

Numerična analiza. Bor Plestenjak. Fakulteta za matematiko in fiziko. Jadranska 21, 4. nadstropje, soba 4.04

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

Uvod v numerične metode (matematika)

PROCESIRANJE SIGNALOV

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Računarska grafika. Rasterizacija linije

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Termovizijski sistemi MS1TS

Bor Plestenjak. Numerične metode. delovna verzija. verzija: 4. marec 2010

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,

Matematika 1. Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Osnove elektrotehnike uvod

The Thermal Comfort Properties of Reusable and Disposable Surgical Gown Fabrics Original Scientific Paper

1 Fibonaccijeva stevila

met la disposition du public, via de la documentation technique dont les rιfιrences, marques et logos, sont

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

Kotni funkciji sinus in kosinus

Αυτό το κεφάλαιο εξηγεί τις ΠΑΡΑΜΕΤΡΟΥΣ προς χρήση αυτού του προϊόντος. Πάντα να μελετάτε αυτές τις οδηγίες πριν την χρήση.

1. Trikotniki hitrosti

МЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE)

MICROMASTER Vector MIDIMASTER Vector

Uvod v numerične metode

Effect of Fibre Fineness on Colour and Reflectance Value of Dyed Filament Polyester Fabrics after Abrasion Process Izvirni znanstveni članek

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

ΕΠΛ031 - Εισαγωγή στον Προγραμματισμό

ΚΩΔΙΚΕΣ ΕΠΙΚΟΙΝΩΝΙΑΣ

41. Jednačine koje se svode na kvadratne

STANDARD1 EN EN EN

Uvod v numerične metode

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

ADS sistemi digitalnega snemanja ADS-DVR-4100D4

Διαδικαστικός Προγραμματισμός

Novi načini dela na EME zvezah

ΨΗΦΙΑΚΑ ΚΥΚΛΩΜΑΤΑ. ΑΝΔΡΕΑΣ Δ. ΤΣΙΓΚΟΠΟΥΛΟΣ Δρ. ΗΛΕΚΤΡΟΛΟΓΟΣ ΜΗΧΑΝΙΚΟΣ EΠΙΚΟΥΡΟΣ ΚΑΘΗΓΗΤΗΣ ΣΝΔ

Osnove merjenj. B. Golli, PeF. 22. oktober 2009

ALE. Osnove računalniške arhitekture. Ukazi. Operandi. Zgodobina razvoja računalnikov. Glavni. pomnilnik. Vhodo/izhodni sistem

Apsolutno neprekidne raspodele Raspodele apsolutno neprekidnih sluqajnih promenljivih nazivaju se apsolutno neprekidnim raspodelama.

Στοιχεία Προτασιακού Λογισμού Μαθηματικές Συναρτήσεις Λέξεις-Κλειδιά της C Πρότυπα Σύνολα Χαρακτήρων...

8. Diskretni LTI sistemi

Εισαγωγή στην Πληροφορική ΓΕΝΙΚΟ ΤΜΗΜΑ ΘΕΤΙΚΩΝ ΕΠΙΣΤΗΜΩΝ TEI ΧΑΛΚΙ ΑΣ

Χρόνος Εκτέλεσης. Αρχική Προτεραιότητα Α Β Γ Α 4 1 3

Copyright 2017 HP Development Company, L.P.

ΤΕΧΝΟΛΟΓΙΚΟ ΕΚΠΑΙ ΕΥΤΙΚΟ Ι ΡΥΜΑ (Τ.Ε.Ι.) ΚΡΗΤΗΣ Τμήμα Εφαρμοσμένης Πληροφορικής & Πολυμέσων. Ψηφιακή Σχεδίαση. Βιβλιογραφία: Ψηφιακή Σχεδίαση,

Εισαγωγή στους Ηλεκτρονικούς Υπολογιστές

21. ŠKOLSKO/OPĆINSKO/GRADSKO NATJECANJE IZ GEOGRAFIJE GODINE 8. RAZRED TOČNI ODGOVORI

A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N

Vprašanja za ponavljanje predstavitev podatkov

INTELIGENTNO UPRAVLJANJE

Βασική δοµή και Λειτουργία Υπολογιστή

VEKTORJI. Operacije z vektorji

Transcript:

Številski sistemi in kode

Štetje in merjenje Diskretne in zvezne količine diskretne količine vrednotimo s štetjem zvezne količine vrednotimo z merjenjem (s tehtnico, metrom, termometrom,...) k merjenju se zatečemo tudi pri diskretnih količinah, če bi bilo štetje preveč zamudno načeloma je merjenje natančnejše, saj se npr. jabolka razlikujejo po velikosti in teži, a tudi z merjenjem dobimo le diskretne približke števila s končno natančnostjo

Začetki štetja Osnovi 5 in 10 štetje prstov 2 3 4 9 8 7 prste iztegujemo ali krčimo 5 10 1 6

Začetki štetja Osnovi 12 in 24 štetje členkov palec usmerimo v ustrezni členek 3 2 1 6 5 4 7 8 9 10 11 12 24 23 22 21 20 19 18 17 16 13 14 15

Začetki štetja Osnova 60 členki ene in prsti druge roke palec usmerimo v ustrezni členek 3 2 1 6 5 4 7 8 9 10 11 12 +5 12 +4 12 +3 12 +2 12 +1 12

Številski sistemi Zapis z zarezami (od ~35000 pr.n.št.), združevanje v peterice mečnica pavijana, Ishango (Kongo), ~25000 pr.n.št. kos mehkega peščenjaka, New South Wales (Avstralija), med ~20000 in 3000 pr.n.št. rovaš iz vrbovega lesa, Wittenberg (Nemčija), 1558 Afrika, Zahodna Azija, Evropa, Avstralija, Severna Amerika Vzhodna Azija (kit. 正 [sei] = pet; tudi točno, pravilno) Južna Amerika

Številski sistemi Egipčanski sistem (od ~3000 pr.n.št.) 1 10 100 1000 10 4 10 5 10 6 I črtica jarem vrv vodna lilija prst roke žaba mož se čudi

Številski sistemi Egipčanski sistem (od ~3000 pr.n.št.) = 3244 = 21237

Številski sistemi Babilonski sistem (od ~1900 pr.n.št.)

Številski sistemi Babilonski sistem (od ~1900 pr.n.št.) = 55*60 2 + 11*60 1 + 5*60 0 = 198665

Številski sistemi Rimski sistem (od ~250 pr.n.št.) 1 5 10 50 100 500 1000 I V X ( ) L ( ) C ( ) D ( ) M

Številski sistemi Rimski sistem (od 250 pr.n.št.) ODTOD JE DO NUCERIE MILJ 51, DO KAPUE 84, DO MORANUMA 74, DO COSENTIE 123, DO VALENTIE 180,...

Številski sistemi Indijsko arabski sistem = desetiški z ničlo (od 300 pr.n.št.)

Številski sistemi Dvojiški (binarni) in šestnajstiški (heksadecimalni) sistem (B65F) 16 = 11*16 3 + 6*16 2 + 5*16 1 + 15*16 0 = = (46687) 10 (1010.011) 2 = 2 3 + 2 1 + 2-2 + 2-3 = (10.375) 10

Številski sistemi Dvojiški sistem pretvorba iz desetiškega (41) 10 = 2 5 + 9 = 2 5 + 2 3 + 2 0 = (101001) 2

Številski sistemi Šestnajstiški sistem v (pra)naravi Acanthostega gunnari, ena prvih štirinožnih živali, je živela pred pred ca. 365 milijoni let v plitvinah Grenlandije, na sprednjih okončinah pa je imela po osem prstov

Kode in kodiranje Osnovni pojmi (digitalno) kodiranje: prirejanje števil, črk in drugih znakov v obliko, ki je primerna za zapis v dvojiškem sistemu dekodiranje: obratna pretvorba iz kodirane v osnovno obliko bit: osnovna enota informacije v dvojiškem sistemu bajt, byte, beseda: skupina osmih bitov

Kode in kodiranje Delitev kod kode številske (BCD = Binary Coded Decimal) splošne (alfanumerične) utežnostne neutežnostne ASCII Unicode reflektivne enokoračne druge

Kode in kodiranje Utežnostne številske kode število (digit) naravna BCD (8 4 2 1) bikvinarna BCD (5 0 4 3 2 1 0) 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 1 0 1 0 0 0 1 0 2 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 3 0 0 1 1 0 1 0 1 0 0 0 4 0 1 0 0 0 1 1 0 0 0 0 5 0 1 0 1 1 0 0 0 0 0 1 6 0 1 1 0 1 0 0 0 0 1 0 7 0 1 1 1 1 0 0 0 1 0 0 8 1 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 9 1 0 0 1 1 0 1 0 0 0 0 naravna BCD koda: preprosto kodiranje in dekodiranje, tudi na pamet seštevanje ne deluje vedno: 28 0010 1000 +31 +0011 0001 59 0101 1001 28 0010 1000 +32 +0011 0010 60 0101 1010 koda primerna za prenos številskih podatkov, a sama ne omogoča odkrivanja napak

Kode in kodiranje Utežnostne številske kode število (digit) naravna BCD (8 4 2 1) bikvinarna BCD (5 0 4 3 2 1 0) 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 1 0 1 0 0 0 1 0 2 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 3 0 0 1 1 0 1 0 1 0 0 0 4 0 1 0 0 0 1 1 0 0 0 0 5 0 1 0 1 1 0 0 0 0 0 1 6 0 1 1 0 1 0 0 0 0 1 0 7 0 1 1 1 1 0 0 0 1 0 0 8 1 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 bikvinarna BCD koda: zaradi lastnosti pomikanja enic je uporabna za štetje... 9 1 0 0 1 1 0 1 0 0 0 0 rimski abakus, ~50 pr.n.št.

Kode in kodiranje Utežnostne številske kode število (digit) naravna BCD (8 4 2 1) bikvinarna BCD (5 0 4 3 2 1 0) 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 1 0 1 0 0 0 1 0 2 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 3 0 0 1 1 0 1 0 1 0 0 0 4 0 1 0 0 0 1 1 0 0 0 0 5 0 1 0 1 1 0 0 0 0 0 1 6 0 1 1 0 1 0 0 0 0 1 0 7 0 1 1 1 1 0 0 0 1 0 0 8 1 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 9 1 0 0 1 1 0 1 0 0 0 0 bikvinarna BCD koda:... z dodatnimi operacijami pa tudi za aritmetiko računalnik IBM 650, 1953

Kode in kodiranje Utežnostne številske kode število (digit) naravna BCD (8 4 2 1) bikvinarna BCD (5 0 4 3 2 1 0) 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 1 0 1 0 0 0 1 0 2 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 3 0 0 1 1 0 1 0 1 0 0 0 4 0 1 0 0 0 1 1 0 0 0 0 5 0 1 0 1 1 0 0 0 0 0 1 6 0 1 1 0 1 0 0 0 0 1 0 7 0 1 1 1 1 0 0 0 1 0 0 8 1 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 9 1 0 0 1 1 0 1 0 0 0 0 bikvinarna BCD koda: parnost enic omogoča odkrivanje napak brez dodatnih sredstev

Kode in kodiranje Neutežnostne številske kode število (digit) reflektivna BCD koda 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 2 0 0 1 0 3 0 0 1 1 4 0 1 0 0 5 1 1 0 0 6 1 0 1 1 7 1 0 1 0 8 1 0 0 1 9 1 0 0 0 reflektivna BCD koda: zaradi zrcalnosti omogoča preprosto določanje komplementa 25 = 0010 1100 74 = 1010 0100

Kode in kodiranje Neutežnostne številske kode število (digit) enokoračna Grayeva koda 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 2 0 0 1 1 3 0 0 1 0 4 0 1 1 0 5 0 1 1 1 6 0 1 0 1 7 0 1 0 0 8 1 1 0 0 9 1 1 0 1 število (digit) enokoračna Grayeva koda 10 1 1 1 1 11 1 1 1 0 12 1 0 1 0 13 1 0 1 1 14 1 0 0 1 15 1 0 0 0 Grayeva koda: enokoračna (sosednji števili se razlikujeta le enem od štirih bitov) reflektivna (če z njo kodiramo šestnajstiška...... osmiška...... ali štiriška števila)

Kode in kodiranje Kodiranje kota / zasuka število (digit) binarna koda Grayeva koda 0 0 0 0 0 0 1 1 0 1 0 2 0 1 1 3 1 0 0 4 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 1 0 2 0 1 1 3 1 1 0 6 1 0 0 4 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 1 2 0 1 0 0 1 1 binarni kodirnik 1 0 1 5 1 1 0 6 1 1 1 7 0 0 0 0 1 0 1 5 1 0 0 4 1 1 0 6 1 1 1 7 0 1 0 2 0 0 0 0 3 0 1 1 0 1 0 4 1 0 0 1 1 0 5 1 0 1 1 1 1 6 1 1 0 1 0 1 7 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 1 1 2 0 1 0 3 1 1 0 4 1 1 1 5 0 0 0 0 0 0 1 1 0 1 1 2 0 1 0 3 1 1 0 4 1 1 1 5 1 0 1 6 1 0 1 6 1 0 0 7 1 0 0 7 Grayev kodirnik 0 0 0 0 0 0 0 0

Kode in kodiranje Alfanumerične kode 7-bitna ASCII koda 0 NUL 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 SOH STX ETX EOT ENQ ACK VEL BS TAB LF VF FF CR SO SI 16 DLE 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 DC1 DC2 DC3 DC4 NAK SYN ETB CAN EM SUB ESC FS GS RS US 32 SP 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47! " # $ % & ' ( ) * +, -. / 48 0 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 1 2 3 4 5 6 7 8 9 : ; < = >? 64 @ 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 A B C D E F G H I J K L M N O 80 P 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 Q R S T U V W X Y Z [ \ ] ^ _ 96 ` 97 98 99 100 101 102 103 104 105 106 107 108 109 110 111 a b c d e f g h i j k l m n o 112 p 113 114 115 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 126 127 q r s t u v w x y z { } ~ DEL

Kode in kodiranje Alfanumerične kode 7-bitna ASCII koda osmi bit - kontrola parnosti PAR 64 32 16 8 4 2 1 0 0 1 1 1 0 0 1 = 57 = "9" 1 1 0 0 0 0 0 0 = 64 = "@" 1 1 0 1 0 1 1 1 = 87 = "W" 0 1 1 1 1 0 1 1 = 123 = "{" 1 1 1 1 1 0 1 1 = NAPAKA!

Kode in kodiranje Alfanumerične kode Unicode (UTF-8, UTF-16) 8-bitni Unicode: kot ASCII, a brez kontrole paritete znotraj same kode; tako omogoča 2 8 = 256 različnih znakov namesto 2 7 = 128, vendar je napake potrebno iskati z dodatnimi kontrolnimi kodami 16-bitni Unicode: dve besedi (bajta) namesto ene, s tem omogoča 2 16 = 65536 različnih znakov, kar pokrije: -latinske črke z diakritiki: à, á, â, ã, ä, å, æ, ă, ā,... -grške črke: α, β, γ, δ, ε, ζ, η, θ,... - cirilske črke: б, в, г, д, ж, з, и, й, л,......,ז, ה,ד,ב,א črke: -hebrejske ٣,... ٥,,ي جع,ؤ številke: -arabske črke in - matematične in druge posebne znake:,,,,,,,,,,...

Kode in kodiranje Odkrivanje in odpravljanje napak odkrivanje (detekcija): ugotavljamo le, ali je prišlo do napake odpravljanje (korekcija): določimo, kje je prišlo do napake in napačne podatke nadomestimo s pravilnimi

Kode in kodiranje Odkrivanje in odpravljanje napak z bitom za kontrolo parnosti odkrijemo vsako enojno napako (napako enega bita) v besedi (bajtu) če je verjetnost enojne napake majhna, je verjetnost dvojne napake (torej dveh enojnih napak hkrati) še precej manjša: p - verjetnost, da je v posameznem bitu prišlo do napake, P m - verjetnost, da je v posamezni besedi prišlo do m napak, primer: p = 10-4 P 1 = 7.994*10-4, P 2 = 2.798*10-7

Kode in kodiranje Odkrivanje in odpravljanje napak za določitev besede, ki vsebuje napako, kontroli parnosti bitov v besedi ("horizontalni" kontroli) dodamo še "vertikalno" kontrolo parnosti po besedah besede napaka: parnost v besedi se ne ujema kontrolni bit v besedi bit z napačno vrednostjo kontrolna beseda napaka: parnost v vertikali se ne ujema

Kode in kodiranje Odkrivanje in odpravljanje napak če želimo še večjo natančnost, uvedemo dodatne kontrole (parnost po diagonali, dodatne kontrolne besede,...) v "vertikalni kontroli" se namesto same parnosti uporabljajo tudi vsote po različnih modulih ali komplement takšne vsote (checksum, ciklična kontrola,...) pri večji, predvsem pa spremenljivi pogostosti napak je smiselno prilagajati tudi pogostost kontrole prilagodljiva kontrola parnosti je osnova odkrivanja in odpravljanja napak tudi v najučinkovitejših sodobnih kodah za prenos podatkov: turbo kode (mobilna telefonija, satelitske komunikacije), LDPC kode (WiMAX, digitalna televizija)