Splošno o sončnih elektrarnah in njihova ekonomika Mednarodna konferenca ZELENE TEHNOLOGIJE Moravske Toplice, 2. marec 2011 Jože Ferme
SPLOŠNO O ENERGIJI SONCA IN SEVANJU FOSILNA GORIVA zaloge konvencionalnih virov (fosilnih goriv: premog, nafta, plin, uran) so omejene. posledice njihove uporabe na podnebne spremembe in naše okolje zagotovo ne predstavljajo energetskih virov prihodnosti! SONCE JE NEUSAHLJIV VIR! OBNOVLJIVI VIRI energija, ki jo sonce letno seva na zemljo, je 8.000 krat večja od energije, kot jo letno porabi človek sonce - večni jedrski reaktor, je praktično neizčrpen vir obnovljive energije sonce - čist, tih, donosen in brezplačen vir, ne osnažuje okolja Energijska kocka ponazarja potenciale primarnih energentov ter primerjalno še velikost globalne letne porabe energije.
Jul Avg Sept Okt Nov Dec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sept Okt Nov Dec Jan Feb Mar Apr Maj Jun dnevno obsevanje [kwh/m 2 ] dnevno obsevanje [kwh/m 2 ] Letna krivulja sončnega obsevanja in letna globalna energija obsevanja 6 5 4 3 2 1 6 5 4 3 2 1 0 0 mesec mesec Prikaz mesečnega povprečnega dnevnega sončnega obsevanja za zemljepisno širino mest Ho Chi Minh, Vietnam (levo) in Freiburg, Nemčija (desno) LKSO in LGEO: sta rezultat klimatskih in meteoroloških zadev, ki so odvisne od lokalnih in sezonskih pogojev, sončna območja blizu ekvatorja (puščave Afrike, deli Azije in južne ZDA) imajo cca. 2x toliko sončne energije kot srednja Evropa; Območja bližje ekvatorju imajo bolj uravnoteženo obsevanje od tistih, ki se oddaljujejo. Mesečno povprečje v Vietnamu je 4.1 kwh/m2 do 5.6 kwh/m2, v Freiburgu je decembra 7x manjše, kot julija.
povprečno dnevno obsevanje [Whm -2 /dan] SONČNO SEVANJE NA RAZLIČNIH LOKACIJAH lokacija energija na leto [kwhm -2 ] Sahara 2200 Izrael 2000 Slovenija 1300 Južna Nemčija 1200 SevernaNemčija 1000 V sončnih področjih, puščavah v Afriki ali J. Ameriki), je na razpolago v povprečju 2 x več energije kot v osrednji Evropi. Letna porazdelitev sončnega sevanja na različnih lokacijah, J. Nemčija (Freiburg) in Afrika (Sudan). 9000 8000 7000 6000 5000 Freiburg, Nemčija Khartoum/Sudan Značilna enakomernost in neenakomernost letne porazdelitve za omenjena področja! 4000 3000 2000 1000 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec
UČINKOVITOST PRETVORBE SEVALNE ENERGIJE ENERGIJSKI IZKORISTEK Del neba, iz katerega vpada sevanje na sprejemnik Delež uporabne difuzne svetlobe je manjši pri poševni, kot pri horizontalni legi sprejemnika, ker v tem primeru sprejemnik vidi le del neba. Čim bolj poševno je sprejemnik, tem manjši je difuzni delež. zima poletje Optimalno uporabo neposrednega sevanja dosežemo le v primeru, če je površina sprejemnika vedno pravokotna na vpadno sevanje. Pozimi, ko je v osrednji Evropi celo opoldne sonce nizko na nebu, je velik poševni kot primernejši, medtem pa poleti majhen kot.
UČINKOVITOST PRETVORBE SEVALNE ENERGIJE ENERGIJSKI IZKORISTEK Kvaliteta pretvorbe iz sevalne v koristno električno energijo je opisana z izkoristkom pretvorbe η: uporabna energija sevanje na sprejemno površino Položaj sonca se spreminja glede na letni čas in čas dneva, zato je količina sevanja za proces pretvorbe odvisna od usmerjenosti sprejemnika. V splošnem je na S. polobli usmerjenost proti J. ugodnejša (na J. polobli pa proti S.), saj je v tem primeru sprejem enako dober zjutraj in popoldne. mejni pogoji kot ( ) največji celotni letni energijski 30 izkoristek optimalno za zimske mesece 60 dober izkoristek spomladi in jeseni 45 Kot nagiba sprejemnika (v osrednji Evropi) pri različnih pogojih. Vrednost kota je odvisna od lokacije; čim bliže ekvatorju je sistem, tem manjši je optimalni kot.
Primeri mesečnih globalnih obsevanj za tri slovenska mesta in sicer obsevanje pri optimalno orientirani in nagnjeni površini sprejemnika v primerjavi z vodoravno nagnjenostjo: Med obravnavanimi kraji v Sloveniji izstopa Portorož, kjer je v vseh mesecih, največ sončnega obsevanja. Pozimi je pa največ sončnega obsevanja na Kredarici, ker nižine pogosto prekrivajo nizki oblaki in megla. V večini krajev je v obdobju 1971-2000 sonce sijalo nekaj več kot 5 ur dnevno, v Ljubljani 5,0 ur in v Portorožu 6,6 ur.
Sistem združevanja celic in modulov v sistem Sončne celice so osnovni gradnik sončnih elektrarn. Ko je osvetljena s sončno svetlobo deluje kot električni generator. Sončna celica torej pretvarja svetlobno energijo v električno. Osnovni sistem samostojne PV elektrarne Obstaja veliko vrst sončnih celic, najpogostejša pa je celica, ki temelji na silicijevi polprevodniški diodi. Iznašli so jo leta 1954, torej pred 50 leti. 8
Izkoristek sončnih celic in njegova meritev Izkoristek pretvorbe (η) je najpomembnejša lastnost sončnih celic, ki pove kolikšen del vpadne svetlobe je pretvorjen v električno moč. Definicija izkoristka je: η = generirana največja električna moč vpadna svetlobna moč Ker so električni parametri sončne celice odvisni od nivoja osvetlitve in od temperature, zato izkoristek upada z naraščanjem temperature, velikost tega vpliva pa je odvisna od materiala ( T η ). Pri meritvah parametrov sončnih celic morajo biti znani trije pogoji: temperatura, jakost osvetlitve in spekter svetlobe Primerjava sončnih celic mora biti možna kjerkoli na svetu, zato so bili postavljeni standardni testni pogoji ("standard test conditions" STC), ki so jih sprejele vse ustanove, ki karakterizirajo in certificirajo sončne celice. Ti standardni testni pogoji so: temperatura: 25 C, jakost osvetlitve: 1000 W/m 2, svetlobni spekter: Air Mass AM 1.5. 9
SAMOSTOJNA (OTOČNA) SONČNA ELEKTRARNA Rešitev za zanesljivo oskrbo z električno energijo v regijah, kjer ni možnosti priklopa na javno omrežje, počitniške hiše, avtodomi, hoteli ali cela apartmajska naselja. Proizvedeno el. energijo je možno direktno uporabljati s porabniki DC toka, ali preko razsmernika el. tok pretvarjamo v AC, ki ga poljubno koristimo. Višek proizvedene el. energije akumuliramo v baterije, od koder črpamo energijo kadar sonce ne sije. 10
OMREŽNA SONČNA ELEKTRARNA Fotovoltaične celice proizvedejo DC el. tok, ki ga je potrebno pretvoriti v AC, kar dosežemo z visokozmogljivim razsmernikom. Za njim namestimo še števec el. energije, ki meri količino proizvedene energije. Najpogosteje vso proizvedeno el. energijo pošiljate direktno v javno omrežje in jo prodate javnemu distributerju el. energije po višji subvencionirani ceni. 11
Arhitektonske možnosti vgradnje PV modulov v stavbe, ki nam jih omogoča fotovoltaika PV sisteme lahko v stavbe vgradimo na veliko različnih načinov. Njihovo vgradnjo lahko predvidimo že ob izdelavi načrtov stavbe. PV moduli lahko ob tem prevzamejo še dodatne funkcije: tvorijo zunanjo lupino stavbe, delujejo kot senčilo za preprečevanje prekomernega segrevanja stavbe in vpada direktne sončne svetlobe, in na prvem mestu omogočajo uresničitev zanimivih arhitektonskih oblik stavbe. Enostavno jih lahko vključimo tudi v že obstoječe zgradbe. 12
Nekaj primerov izvedb sončnih elektrarn Strešna hišna SE Talna hišna SE Moderna strešna SE Fasadna SE Večja talna SE Večja talna SE 13
Primera talnih izvedb velikih sončnih elektrarn Večja talna SE (2 MWp, Španija) Velika talna SE (40 MWp, Nemčija) 14
VPLIV BLIŽNJE OKOLICE NA IZHODNO MOČ PV GENERATORJA S Z V Lego PV generatorja opišemo z dvema spremenljivkama: kotom nagiba (α), ki je kot med vodoravno ravnino in ravnino modula azimutom (β), ki nam pove kako natančno je modul usmerjen proti jugu. Jug opisuje kot 0, zahod 90 in vzhod -90 Največja izhodna moč generatorja je v veliki meri odvisna od njegove lege. V idealnem primeru je sončni generator usmerjen direktno proti soncu, vendar k sreči izguba moči ob manjših odstopanjih od idealne lege ni velika. V osrednji Evropi je relativno velik delež difuznega sevanja. J 15
Ravne strehe Ob vgradnji sončnih generatorjev v ravne strehe moramo upoštevati enake zahteve, kot za samostojne module, ki so urejeni v vrstah v prostoru. h d 1 d b Zelo pomembno je, da pri tem ne pride do senčenja sosednje vrste, kar vodi v izgubo moči. Razdalja d je določena z enačbo: d 3*b Razdalja med posameznimi vrstami je odvisna od nagiba, višine zgornjega robu, orientacije v prostoru, zemljepisne lege in sprejemljivih energetskih izgub. V centralni Evropi velja, da zagotovimo optimalno izhodno moč PV generatorja z nagibom modula za 30, razdalja med vrstami (d) mora biti 2.5 do 3 krat večja od višine modula (b). 16
TEHNIČNA UČINKOVITOST IN ZANESLJIVOST PV SISTEMOV Letni donos (množina proizvedenih kwh/leto) fotonapetostnega sistema je ključni pokazatelj kvalitete. Letni donosi so odvisni od: Lokacije in pripadajočega sončnega obsevanja: za Nemčijo se letno obsevanje giba približno med 1000 in 1250 kwh/m² od severa proti jugu za optimalno orientacijo sistema, v Sloveniji pa med 1300 in 1500 kwh/m². Orientacija in naklon polja modulov: odklon pri orientaciji na zahod ali vhod le rahlo zmanjša obsevanje, vertikalna fasada (90 ) pa zmanjša maksimalno obsevanje na 65%. Delno senčenje polja modulov: ti tipi izgub so odvisni od lokalnih pogojev. Ker lahko zlahka zmanjšajo donos za 50%, je priporočljivo, da se izvedejo simulacije senčenja za zahtevne lokalne pogoje. Projektiranje SE po kriteriju čim nižjih izgub PV sistema. 17
DIMENZIONIRANJE SONČNE ELEKTRARNE 18
Kakšno SE potrebuje povprečno slovensko gospodinjstvo 1 3 2 4 5 1 fotonapetostni generator 2 priključna omarica 3 DC kabli 4 DC-AC razsmernik 5 števci el. energije Povprečna poraba gospodinjstva: 3.517 kwh / leto (2002) Povprečna proizvodnja SE v Sloveniji: 1.100 kwh/leto za moč SE 1kW Potrebna nazivna moč SE bi bila: 3,5 kwp oz. cca. 23 m2 za module s 15% učinkovitostjo oz. cca. 35 m2 za module s 10% učinkovitostjo oz. cca. 70 m2 za module s 5% učinkovitostjo Današnja investicijska vrednost bi bila: cca. 10.500 pri (3.000 /kwp) 19
Globalno letno obsevanje in potencial letne proizvodnje el. energije v Sloveniji 20
Ocena možne proizvodnje el. energije v kwh iz SE moči 1 kw v različnih krajih Slovenije 21
Ocena možne proizvodnje el. energije v kwh iz SE moči 1 kw v različnih krajih Slovenije kwh/kw Indeks (%) Jesenice 1.015 1,00 Maribor 1.058 4,24 Celje 1.066 5,02 Ptuj 1.070 5,42 Kranj 1.074 5,81 Murska Sobota 1.077 6,11 Ljubljana 1.089 7,29 Novo Mesto 1.100 8,37 Postojna 1.103 8,67 Nova Gorica 1.140 12,32 Koper 1.195 17,73 Izola 1.205 18,72 Piran 1.213 19,51 Portorož 1.215 19,70 Povprečje 1.116 22
Aktualna zakonodaja RS na področju SE Opredelitev podpor (cena zagotovljenega odkupa ali obratovalna podpora) glede na velikostni red SE (moč v kw) in tip izgradnje SE (strešna, talna) - Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (OVE), Ur. l. št. 37/2009. Na osnovi Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o energetski infrastrukturi za SE do velikosti 1000 kw, gradbeno dovoljenje ni več potrebno, Ur. l. št. 75/2010. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz OVE, Ur. l. št. 94/2010 dodatno znižuje podpore: - znižanje podpor v letu 2011 na 80% osnove v letu 2009 - znižanje podpor v letu 2012 na 70% osnove v letu 2009 - znižanje podpor v letu 2013 na 60% osnove v letu 2009 - Ukinja se 15% višja podpora za vse integrirane SE (izjema so le tiste, ki bodo pridobile GD-je do 30.09. 2011 in bodo priključene do 31.12.2011. - SE na gradbenih konstrukcijah nimajo več enake podpore kot SE na stavbah, ampak nižjo, takšno kot SE na tleh. 23
Dodatno letno zmanjševanje odkupne cene električne energije v EUR za kwh od l. 2011 Leto < 50 kw < 1 MW do 5 MW 2009 0,41546 0,38002 0,31536 Izhodišče 2010 0,38637 0,35341 0,29328-7% 2011 0,33236 0,30401 0,25228-20% 2012 0,29082 0,26601 0,22075-30% 2013 0,24927 0,22801 0,18921-40% 24
Dodatno letno zmanjševanje odkupne cene električne energije v EUR za kwh od l. 2011 0,45 Primer za SE moči, manjše od 50 kw 0,40 0,35 0,30 0,41546 0,3863778 0,332368 0,290822 0,25 0,20 0,249276 2009 2010 2011 2012 2013 25
Struktura investicije SE po posameznih postavkah (primer za manjše SE brez TP) Sončni moduli (63%) Razsmerniki (13%) Stikalne in zaščitne naprave (2%) Instalacijski material (2%) Nosilna konstrukcija (7%) Projektiranje in inženiring (4%) Stroški montaže (8%) Meritve in prikaz podatkov (1%) 26
Stroški vzdrževanja SE Glede na naravo dogodkov razlikujemo: redne oz. načrtovane stroške - lahko jih brez težav predvidimo pri načrtovanju SE, zajemajo pa npr. periodične vizualne preglede, kontrolo spojev, po potrebi košnjo trave ipd. Njihova višina je glede na izkušnje iz prakse ocenjena na < 0,1 % investicijske vrednosti letno. izredne oz. nenačrtovane stroške - jih ne moremo z gotovostjo napovedati vnaprej: npr. nepredvidene okvare razsmernikov ali drugih elementov PV sistema, udari strel, mehanske poškodbe modulov (npr. zaradi močnega vetra), ipd. Skupni stroški vzdrževanja v celotni ŽD SE so ocenjeni na 3 do 8% investicijske vrednosti. Posebnost so večji stroški, povezani z razsmerniki v omrežnih SE in z akumulatorskimi baterijami v samostojnih (otočnih) SE. 27
Stroški zavarovanja SE: Zavarovalnice nudijo za zavarovanje SE različne pakete zavarovanj: za lastnike SE v obratovanju za investitorje in graditelje, ki SE gradijo. Zavarovanja za lastnike SE vključujejo: zavarovanje izpada dohodka, če SE ne more obratovati zaradi stanja objekta več mesecev (potrebnost sanacije objekta), polno - kasko zavarovanje najrazličnejših škod (požar, vihar, toča, kraje, vandalizem, škode zaradi tehničnih okvar, kratkih stikov, udara strele ipd.). Zelo pomembno pa je, da mora lastnik zgraditi SE, ki je predmet zavarovanja, v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in zakonodajo, sicer tvega, da zavarovalnica ne bo priznala pravico do izplačila odškodnine ali SE celo ne bo hotela zavarovati! 28
Delež števila škodnih primerov za obdobje 2004-2007 v Nemčiji 29
EKONOMIKA SE, moči 100 kw (postavljena na strehi objekta v Murski Soboti) (potrebna neto strešna površina 1.400 m², naklon modulov 30, azimut objekta J 0 ): Maksimalna moč SE 100 kw (PV moduli poly c-si, η=14 %): 100,000 kwp Tip izvedbe: Strešna Tip rabe: Omrežni Potrebna neto površina ravne strehe: 1.400 m² Površina povprečnega modula moči 230Wp (1.638*982) mm²: 1,61 m² Največje število modulov glede na razpoložljivo površino: 435 kos Največja moč modula: 230 Wp Ocenjena letna proizvodnja SE (1.077 kwh/1 kwp) v 1. letu: 107.700 kwh Ocenjeni povprečni letni donos (pri odkupni ceni 0,3040 /kwh): 327 /kw Ocenjeni povprečni letni donos maksimalne moči SE: 32.741 Razbremenitev okolja in zmanjšanje emisij CO 2 v ozračje: 86.160 kg Celotna investicijska vrednost izgradnje SE na ključ (brez DDV): 250.000,00 Specifična investicijska vrednost izgradnje SE (brez DDV): 2,50 /Wp 30
Tabela 1: Vrednost investicije in njena struktura Investicija Vrednost EUR Celotna invest. vrednost SE po sistemu na ključ (brez DDV) 250.000 Sončni moduli (63%) 157.500 Razsmerniki, stikalne in zaščitne naprave (15%) 37.500 Instalacijski material (2%) 5.000 Nosilna konstrukcija (7%) 17.500 Projektiranje, tehnični in finančni inženiring (4%) 10.000 Montažni stroški (8%) 20.000 Meritve in prikaz ter zagon (1%) 2.500 31
Tabela 2: Finančna konstrukcija - struktura virov investicije Viri financiranja EUR % Lastni vložek 50.000 20 Dolgoročni kredit 200.000 80 Skupaj 250.000 100 32
Tabela 3: Amortizacijski načrt dolgoročnega kredita na 15 let Kredit: 200.000EUR Obrestna mera 5% letno Doba odplačila: 15let Anuiteta: -19.268 Leto Ostanek dolga Anuiteta Glavnica Obresti 1 200.000 19.268 9.268 10.000 2 190.732 19.268 9.732 9.537 3 181.000 19.268 10.218 9.050 4 170.781 19.268 10.729 8.539 5 160.052 19.268 11.266 8.003 6 148.786 19.268 11.829 7.439 7 136.957 19.268 12.421 6.848 8 124.536 19.268 13.042 6.227 9 111.494 19.268 13.694 5.575 10 97.801 19.268 14.378 4.890 11 83.422 19.268 15.097 4.171 12 68.325 19.268 15.852 3.416 13 52.473 19.268 16.645 2.624 14 35.828 19.268 17.477 1.791 15 18.351 19.268 18.351 918 SKUPAJ (EUR) 289.027 200.000 89.027 33
EKONOMSKA OPRAVIČENOST INVESTICIJE Tabela 4 Prihodki (CZO velja za l. 2011; 380,02 /MWh - 20%) (Stolpec 5 upošteva 0,5% letno degradacijo proizvodnje) Leto ekon. Tržna cena Subvencija Skupna Letna Prihodki dobe cena proizvodnja od prodaje EUR EUR EUR (kwh) EUR 1 2 3 4 = (2+3) 5 6 1 0,0000 0,3040 0,3040 107.700 32.743 2 0,0000 0,3040 0,3040 107.162 32.579 3 0,0000 0,3040 0,3040 106.626 32.416 4 0,0000 0,3040 0,3040 106.093 32.254 5 0,0000 0,3040 0,3040 105.562 32.093 6 0,0000 0,3040 0,3040 105.034 31.933 7 0,0000 0,3040 0,3040 104.509 31.773 8 0,0000 0,3040 0,3040 103.987 31.614 9 0,0000 0,3040 0,3040 103.467 31.456 10 0,0000 0,3040 0,3040 102.949 31.299 11 0,0000 0,3040 0,3040 102.435 31.142 12 0,0000 0,3040 0,3040 101.922 30.986 13 0,0000 0,3040 0,3040 101.413 30.832 14 0,0000 0,3040 0,3040 100.906 30.677 15 0,0000 0,3040 0,3040 100.401 30.524 Skupaj: 1.560.164 474.321 34
33.000 32.500 32.000 31.500 31.000 30.500 30.000 29.500 29.000 Letni prihodki od prodane el. energije v EUR 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 35
Tabela 5: Izkaz poslovnega izida in likvidnostnega toka IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA Leto ekonomske dobe 0 1 2 3 4 5 6 7 I. PRIHODKI 1. Prihodki od prodane el. W. 32.743 32.579 32.416 32.254 32.093 31.933 31.773 II. ODHODKI 2. Vzdržev. in varovanje objekta 400 408 416 424 433 442 450 3. Zavarovanje 500 510 520 531 541 552 563 4. Najemnina (9%) od proizvodnje 2.947 2.932 2.917 2.903 2.888 2.874 2.860 5. Skupaj stroški storitev (2+3+4) 3.847 3.850 3.854 3.858 3.863 3.868 3.873 6. Stroški amortizacije (7+8) 11.000 11.000 11.000 11.000 11.000 11.000 11.000 7. OS brez razsmernikov 8.500 8.500 8.500 8.500 8.500 8.500 8.500 8. Razsmerniki 2.500 2.500 2.500 2.500 2.500 2.500 2.500 9. Stroški obresti za kredit 10.000 9.537 9.050 8.539 8.003 7.439 6.848 IIa. SKUPAJ ODHODKI (5+6+9) 24.847 24.387 23.904 23.397 22.865 22.307 21.721 III. DOBIČEK/IZGUBA (I-IIa) 7.896 8.193 8.513 8.857 9.228 9.626 10.052 EUR 36
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA Leto ekonomske dobe 8 9 10 11 12 13 14 15 I. PRIHODKI 1. Prihodki od prodane el. W. 31.614 31.456 31.299 31.142 30.986 30.832 30.677 30.524 II. ODHODKI 2. Vzdržev. in varovanje objekta 459 469 478 488 497 507 517 528 3. Zavarovanje 574 586 598 609 622 634 647 660 4. Najemnina (9%) od proizvodnje) 2.845 2.831 2.817 2.803 2.789 2.775 2.761 2.747 5. Skupaj stroški storitev (2+3+4) 3.879 3.886 3.892 3.900 3.908 3.916 3.925 3.935 6. Stroški amortizacije (7+8) 11.000 11.000 11.000 11.000 11.000 11.000 11.000 11.000 7. OS brez razsmernikov 8.500 8.500 8.500 8.500 8.500 8.500 8.500 8.500 8. Razsmerniki 2.500 2.500 2.500 2.500 2.500 2.500 2.500 2.500 9. Stroški obresti za kredit 6.227 5.575 4.890 4.171 3.416 2.624 1.791 918 IIa. SKUPAJ ODHODKI (5+6+9) 21.106 20.460 19.782 19.071 18.324 17.540 16.717 15.852 III. DOBIČEK/IZGUBA (I-IIa) 10.508 10.996 11.516 12.071 12.662 13.292 13.961 14.672 EUR 37
16.000 14.000 12.000 10.000 8.000 6.000 4.000 2.000 0 Letni poslovni rezultati v EUR 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Ostanek dohodka v 15-ih letih: 162.041 38
LIKVIDNOSTNI TOK Leto ekonomske dobe 0 1 2 3 4 5 6 7 I. PRITOKI 1. Prodaja el. W 32.743 32.579 32.416 32.254 32.093 31.933 31.773 2. Viri financiranja investicije 250.000 3. Ostanek vrednosti II. ODTOKI 4. Investicija - 250.000 5. Material in storitve 3.847 3.850 3.854 3.858 3.863 3.868 3.873 6. Obveznosti do virov financir. 19.268 19.268 19.268 19.268 19.268 19.268 19.268 (glavnica+obresti) III. FINANČNI TOK v posameznih letih 9.628 9.461 9.294 9.128 8.962 8.796 8.631 sumarno 9.628 19.088 28.382 37.510 46.472 55.269 63.900 EUR 39
LIKVIDNOSTNI TOK Leto ekonomske dobe 8 9 10 11 12 13 14 15 I. PRITOKI 1. Prodaja el. W 31.614 31.456 31.299 31.142 30.986 30.832 30.677 30.524 2. Viri financiranja investicije 3. Ostanek vrednosti 85.000 II. ODTOKI 4. Investicija 5. Material in storitve 3.879 3.886 3.892 3.900 3.908 3.916 3.925 3.935 6. Obveznosti do virov financir. 19.268 19.268 19.268 19.268 19.268 19.268 19.268 19.268 (glavnica+obresti) III. FINANČNI TOK v posameznih letih 8.466 8.302 8.138 7.974 7.810 7.647 7.484 7.321 sumarno 72.366 80.668 88.806 96.780104.590112.237119.721219.362 EUR 40
12.000 Finančni tok v posameznih letih v EUR 10.000 8.000 6.000 4.000 2.000 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 41
250.000 Finančni tok sumarno v EUR 200.000 150.000 100.000 50.000 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 42
Tabela 6: Ekonomska učinkovitost investicije - stalne cene Leto ekonomske dobe Denarni tok Kumulativa EUR 0-250.000-250.000 1 28.896-221.104 2 28.729-192.375 3 28.563-163.812 4 28.396-135.416 5 28.230-107.186 6 28.065-79.121 7 27.900-51.221 8 27.735-23.486 9 27.570 4.084 10 27.406 31.491 11 27.242 58.733 12 27.079 85.812 13 26.915 112.727 14 26.752 139.479 15 111.589 251.068 43
Graf povračila investicije v EUR - točka preloma v letu ROI (Return on Investment) 300000 200000 100000 0-100000 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16-200000 -300000 NSV/5%: 80.340 EUR ISD (IRR): 8,94 % Povračilna doba: 8,85 Let 44
Zaključki finančne analize projekta SE Murska Sobota, na ravni strehi objekta, moči 100 kwp v l. 2011 projekt je dobičkonosen, dohodek pred obdavčitvijo se v ekonomski dobi letno giblje od 7.896 EUR v 1. letu, do dobrih 14.600 EUR v 15. letu, skupno pa 162.041 EUR. (NSV/5%) v njegovi ekonomski dobi dosega 80.340 EUR. (NSD) znaša 8,94% in presega uporabljeno 5% diskontno stopnjo. projekt se skozi neto donose povrne v zadnjem četrtletju 8. leta, natančneje 8,85 let, projekt ima stalen pozitiven neto letni denarni tok v celotni ekonomski dobi, ki znaša v 1. letu 9.628 EUR, v 15. letu 7.321 EUR, sumarno pa 219.362 EUR. projekt je izrazito neobčutljiv na morebitna nihanja tržnih cen električne energije, saj je preko sistema CZO v obdobju 15 let, od nje neodvisen. premoženje družbe investitorja se v ekonomski dobi skozi projekt okrepi. Izvedena finančna analiza projekta potrjuje vsa dejstva o pravilnosti odločitve investitorja, da projekt realizira! 45
DODATEK: Podatki iz mesečnih obratovanj za SE Murska Sobota, moči 100 kw (1. leto obratovanja) v povezavi z odplačevanjem mesečnih kreditnih anitet vrednost letne kreditne anuitete: 19.268 EUR (EOM 5%) vrednost fiksne mesečne kreditne anuitete: 1.605 EUR vrednost letnega izplena: 32.741 EUR vrednost povprečnega mesečnega izplena: 2.728 EUR vrednost najmanjšega mesečnega izplena: 1.003 EUR (december) vrednost največjega mesečnega izplena: 4.074 EUR (julij) Ugotovljen primanjkljaj prihodkov za pokrivanje mesečne kreditne anuitete obdobju od vključno novembra do vključno januarja! V vseh ostali mesecih leta so presežki! 46
Prikaz izplena po mesecih (v kwh in EUR) za SE Murska Sobota, moči 100 kw (1. leto obratovanja) A B C D Mesec kwh/kwp kwh/100 kwp EUR % Januar 47 4.700 1.429 4,36 Februar 62 6.200 1.885 5,76 Marec 90 9.000 2.736 8,36 April 109 10.900 3.314 10,12 Maj 122 12.200 3.709 11,33 Junij 121 12.100 3.678 11,23 Julij 134 13.400 4.074 12,44 Avgust 126 12.600 3.830 11,70 September 106 10.600 3.222 9,84 Oktober 80 8.000 2.432 7,43 November 47 4.700 1.429 4,36 December 33 3.300 1.003 3,06 Skupaj: 1.077 107.700 32.741 100,00 Povprečje: 90 8.975 2.728 8,33 47
Graf energijskega izplena v kwh/100 kwp instalirane SE MS 14.000 12.000 10.000 8.000 6.000 4.000 2.000 0 Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December 48
Graf finančnega izplena v EUR/100 kwp instalirane SE MS 4.500 4.000 3.500 3.000 2.500 2.000 1.500 1.000 500 0 Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December 49
VSA ZAHVALA ZA VAŠO POZORNOST Za vsa dodatna vprašanja sem vedno dosegljiv na: Joze.Ferme@Solar- Invest.si Mobilni telefon (gsm): 041 655 825 www.solar-invest.si 50