Določanje sladkorjev, škroba in vlaknine

Σχετικά έγγραφα
Določanje vsebnosti elementov in vitamina C

Določanje vsebnosti elementov in vitamina C

METODE VZORČENJA TER FIZIKALNO-KEMIJSKE ANALIZE ALKOHOLNIH PIJAČ

METODE VZORČENJA TER FIZIKALNO-KEMIJSKE ANALIZE MLEKA IN MLEČNIH IZDELKOV

METODE VZORČENJA TER FIZIKALNO-KEMIJSKE ANALIZE SADNIH IN ZELENJAVNIH IZDELKOV 1. METODE VZORČENJA SADNIH IN ZELENJAVNIH IZDELKOV

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Tekočinska kromatografija

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

[ ]... je oznaka za koncentracijo

Tretja vaja iz matematike 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

2.1. MOLEKULARNA ABSORPCIJSKA SPEKTROMETRIJA

KOLOKVIJI IZ ANALIZNE KEMIJE

1. Trikotniki hitrosti

Kotne in krožne funkcije

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

NALOGE IZ ANALIZNE KEMIJE I

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

ΦΡΟΝΤΙΣΤΗΡΙΟ Μ.Ε. ΣΥΜΒΟΛΟ ΤΡΑΠΕΖΑ ΘΕΜΑΤΩΝ Α ΛΥΚΕΙΟΥ ΑΝΤΙ ΡΑΣΕΙΣ

vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Slika, vir:

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

13. Vaja: Reakcije oksidacije in redukcije

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

8. Diskretni LTI sistemi

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

ΗΛΙΑΣΚΟΣ ΦΡΟΝΤΙΣΤΗΡΙΑ. Γενικής Παιδείας Χημεία Α Λυκείου ΥΠΗΡΕΣΙΕΣ ΠΑΙΔΕΙΑΣ ΥΨΗΛΟΥ ΕΠΙΠΕΔΟΥ. Επιμέλεια: ΒΑΣΙΛΗΣ ΛΟΓΟΘΕΤΗΣ

3. ΧΗΜΙΚΕΣ ΑΝΤΙΔΡΑΣΕΙΣ

ΜΑΞΙΜΟΣ ΚΟΤΕΛΙΔΑΣ. β) Να βρεθεί σε ποια οµάδα και σε ποια περίοδο του Περιοδικού Πίνακα ανήκουν.

3. Να συμπληρωθούν οι παρακάτω αντιδράσεις:

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

3. KROMATOGRAFIJA DALTON 3.1. UVOD

ΟΜΟΣΠΟΝ ΙΑ ΕΚΠΑΙ ΕΥΤΙΚΩΝ ΦΡΟΝΤΙΣΤΩΝ ΕΛΛΑ ΟΣ (Ο.Ε.Φ.Ε.) ΕΠΑΝΑΛΗΠΤΙΚΑ ΘΕΜΑΤΑ ΕΠΑΝΑΛΗΠΤΙΚΑ ΘΕΜΑΤΑ ÄÉÁÍüÇÓÇ

Θέμα Α. Ονοματεπώνυμο: Χημεία Α Λυκείου Διαγώνισμα εφ όλης της ύλης. Αξιολόγηση :

Praktikum iz instrumentalnih metod analize

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Ονοματεπώνυμο: Χημεία Α Λυκείου Αριθμός Οξείδωσης Ονοματολογία Απλή Αντικατάσταση. Αξιολόγηση :

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

ΜΕΘΟΔΟΙ ΔΙΑΧΩΡΙΣΜΟΥ ΜΙΓΜΑΤΩΝ ΑΠΟΣΤΑΞΗ

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

S t r a n a 1. 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a) MgCl 2 b) Al 2 (SO 4 ) 3 sa njihovim molalitetima, m. za so tipa: M p X q. pa je jonska jačina:

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

ΟΜΟΣΠΟΝΔΙΑ ΕΚΠΑΙΔΕΥΤΙΚΩΝ ΦΡΟΝΤΙΣΤΩΝ ΕΛΛΑΔΟΣ (Ο.Ε.Φ.Ε.) ΕΠΑΝΑΛΗΠΤΙΚΑ ΘΕΜΑΤΑ ΕΠΑΝΑΛΗΠΤΙΚΑ ΘΕΜΑΤΑ 2018 Β ΦΑΣΗ

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

LABORATORIJSKE VAJE IZ KEMIJE

RAZVOJ IN UPORABA KVALITATIVNIH IN KVANTITATIVNIH METOD ZA DOLOČITEV KOMPONENT URINA

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

=Διορθώσεις και εντός-εκτός ύλης σχολικού βιβλίου=

panagiotisathanasopoulos.gr

IZPIT IZ ORGANSKE ANALIZE 1. ROK ( )

MATERIALI. Navodila za opravljanje laboratorijskih vaj na 1. stopnji bolonjskega visokošolskega strokovnega programa KEMIJSKA TEHNOLOGIJA

IZVODI ZADACI (I deo)

ΕΚΦΕ /ΝΣΗΣ ΕΥΤ/ΘΜΙΑΣ ΕΚΠ/ΣΗΣ ΑΘΗΝΑΣ

C M. V n: n =, (D): V 0,M : V M P = ρ ρ V V. = ρ

NAVODILA ZA PRAKTIČNO DELO PRI VAJAH PREDMETA MERITVE V DELOVNEM OKOLJU. (Interno)

Masa v laboratorij dostavljenega vzorca za analizo mora biti 50 g, razen če ni zahtevana večja količina.

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

3 o Μάθημα : Αντιδράσεις απλής αντικατάστασης

Laboratorijske vaje iz okoljske kemije

I. GIMNAZIJA V CELJU VPLIV TEMPERATURE NA POTEK FERMENTACIJE

Vaja 5: Spektrofotometrično določanje Cr (VI)

4. ΤΑ ΑΛΑΤΑ. Επιμέλεια παρουσίασης Παναγιώτης Αθανασόπουλος Δρ - Χημικός

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

ANORGANSKI PRAKTIKUM

ΛΥΜΕΝΕΣ ΑΣΚΗΣΕΙΣ ΑΣΚΗΣΗ

XHMEIA. 1 ο ΔΙΑΓΩΝΙΣΜΑ. ΘΕΜΑ 1 ο. Να δώσετε τη σωστή απάντηση στις παρακάτω περιπτώσεις.

Zupan, M., Grčman, H., Kočevar, H. Navodila za vaje iz pedologije

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

Διαγώνισμα Χημείας Α Λυκείου

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004

Χ ΗΜΙΚΕΣ Α Ν Τ ΙΔΡΑΣΕΙΣ

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

Χηµεία Α Γενικού Λυκείου

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

Posnemanje fotorazgradnje sertralina v okolju. Tjaša Gornik, Mentor: doc. dr. Tina Kosjek Somentor: prof. dr.

ETERIČNA OLJA IGLAVCEV IGLAVE C. Borneol. α pinen β pinen Bornilacetat. Navodila za. Naslov vaje učitelja. Uvod. Jelka 41,8 % 6,5 % 1,93 % 0,31 %

BIOKEMIJA IN MOLEKULARNA BIOLOGIJA

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

1 o ΓΕΛ ΕΛΕΥΘΕΡΙΟΥ ΚΟΡΔΕΛΙΟΥ ΧΗΜΕΙΑ A ΛΥΚΕΙΟΥ ΓΕΝΙΚΗΣ ΠΑΙΔΕΙΑΣ, ΦΥΛΛΟ ΕΡΓΑΣΙΑΣ 1. ΚΕΦΑΛΑΙΟ 1- ΒΑΣΙΚΑ ΜΕΓΕΘΗ-ΣΩΜΑΤΙΔΙΑ - Τι πρέπει να γνωρίζουμε

XHMEIA Α ΛΥΚΕΙΟΥ GI_A_CHIM_0_3499 ΜΑΡΑΓΚΟΥ ΝΙΚΗ

CO2 + H2O sladkor + O2

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

VPLIV RAZLIČNIH PARAMETROV PRANJA NA ODSTRANJEVANJE STANDARDNE UMAZANIJE Z BOMBAŽNE TKANINE

Χημεία Α Λυκείου - Κεφάλαιο 4. Χημικοί Υπολογισμοί. Άσκηση 4.14 Αέρια Μείγματα

Παράδειγµα κριτηρίου σύντοµης διάρκειας

Poročilo laboratorijskih vaj pri predmetu Gradiva. Optični mikroskop

I. Ban, M. Kristl VAJE IZ SPLOŠNE IN ANORGANSKE KEMIJE. Navodila za vaje

ΧΗΜΕΙΑ Α ΛΥΚΕΙΟΥ ΚΕΦΑΛΑΙΟ 4

Vježba: Uklanjanje organskih bojila iz otpadne vode koagulacijom/flokulacijom

Ερωηήζεις Πολλαπλής Επιλογής

Transcript:

1 Določanje sladkorjev, škroba in vlaknine 1. Določanje sladkorjev 1.1 Refraktometrično določanje laktoze v mleku PRIPRAVA SERUMA: Če iz mleka odstranimo maščobe in koaguliramo beljakovine, nam ostane bistra tekočina - serum. Serum lahko nastane z naravnim kisanjem mleka ali laboratorijsko z dodajanjem različnih reagentov: npr. CaCl 2, HgCl 2 ali z raztopino CuSO 4 in K 4 Fe(CN) 6. V serumu lahko med drugim z refrakcijo ugotovimo: odstotek mleku dodane vode in odstotek laktoze v mleku raztopina CuSO 4 : 309,47 g CuSO 4. 5 H 2 O raztopimo v 1000 ml raztopina K 4 Fe(CN) 6 : 261,62 g K 4 Fe(CN) 6. 3 H 2 O raztopimo ter dopolnimo do 1000 ml vode Pribor: merilni valj pipete (2 in 5 ml) filtrirni papir lij erlenmajerica 40 ml mleka dodamo 2,4 ml raztopine CuSO 4 in 1,6 ml raztopine K 4 Fe(CN) 6. Dobro premešamo, stresemo in pustimo stati 5 min, nato filtriramo v erlenmajerico. Serum mora biti bister. Odstotek mleku dodane vode - določen z refrakcijo Bistremu serumu izmerimo lomni količnik pri 17,5 C z imerzijskim refraktometrom. Refrakcija seruma je odvisna od količine laktoze in mineralnih snovi, raztopljenih v mleku. Koncentracija le-teh je v mleku dokaj konstantna, tako da tudi refrakcija oz. lomni količnik zelo malo niha. Dodatek vode pa zmanjšuje koncentracijo laktoze in soli in s tem tudi refrakcijo oz. lomni količnik. Ocena: Lomni količnik polnega mleka - mlečnega seruma - je med 1,34275 in 1,34350 oz. med 40 in 42 refraktometrijskih stopenj. Manjši lomni količnik oz. stopnja refrakcije kaže na dodatek vode v mleku. Odčitanemu lomnemu količniku poiščemo v skriptih: Mihelić, Filajdić Analitika životnih namirnica, 1965 na strani 101 v tabeli 6.25 najprej odgovarjajočo stopnjo refrakcije, nato pa v tabeli 6.3 odgovarjajoč odstotek vode.

2 Rezultat: % mleku dodane vode iz stopnje refrakcije je... Določanje laktoze Večji del (5/8) refrakcije pripada laktozi, manjši del pa solem. Koncentracija soli je skoraj konstantna, tako da spremembe lomnega količnika oz. stopnje refrakcije pripišemo laktozi. Ocena: Stopnja refrakcije, s katero smo določili odstotek dodane vode, služi tudi za določitev odstotka laktoze v mleku. V prej omenjenih skriptih poiščemo v tabeli 6.31 odstotek laktoze, ki odgovarja ugotovljeni stopnji refrakcije. Polno mleko vsebuje 4,7 % (ali 47 g/l) laktoze. Rezultat: % laktoze v mleku je... 1.2 Polarimetrično določanje saharoze v medu in soku Princip: Merjenje kota zasuka bistre raztopine medu pred in po inverziji na polarimetru v območju 175-180 kotnih stopinj. Al-kaša: pripravimo nasičeno vodno raztopino AlCl 3 ali Al(SO 4 ) 3, oborimo s c. NH 3, filtriramo, filtrat spiramo z dest. vodo, dokler reakcija na Cl - ali SO 4 - ni negativna (AgNO 3 oz. BaCl 2 ). Al-kašo speremo s filtrirnega papirja v steklenico s toliko dest. vode, da dobimo suspenzijo. koncentrirana HCl 8 M NaOH Pribor: 50 ml, 25 ml, 5 ml in 3 ml pipeta 250 ml merilni valj 100 ml merilne bučke termostat (67-70 C) lakmus papir polarimeter Pripravimo osnovno raztopino medu: 50 g medu raztopimo v 250 ml dest. vode. A) Določanje direktnega sladkorja - pred inverzijo

3 V 100 ml merilno bučko odpipetiramo 50 ml osnovne raztopine medu oz. soka, dodamo 3 ml Al-kaše, dopolnimo do 100 ml, premešamo in prefiltriramo skozi filtrirni papir - modri trak ter nato polarimetriramo v območju 175-180. B) Določanje celokupnega sladkorja - po inverziji V 100 ml merilno bučko odpipetiramo 50 ml osnovne raztopine medu oz. soka, dodamo 25 ml dest. vode ter 5 ml konc. HCl. Postavimo za 5 minut v termostat pri 67-70 C. Hitro ohladimo pod tekočo vodo, nevtraliziramo z 8 M NaOH ob prisotnosti lakmus papirja. Dodamo 3 ml Al-kaše in dopolnimo z dest. vodo do 100 ml. Premešamo, prefiltriramo skozi filtrirni papir - modri trak in polarimetriramo v istem območju. Račun: % saharoze = (kot zasuka pred inver. - kot zasuka po inver.). 5,725 Ocena: Pravilnik dovoljuje v medu največ 5 % saharoze. Gozdni med, čist ali mešan s cvetličnim medom, akacijev in sivkin med pa lahko vsebujejo največ 10 % saharoze. 1.3 Določanje sladkorjev z metodo HPLC (med, sok, voda) Princip: Priprava raztopine vzorca ter določitev vsebnosti sladkorjev (fruktoze, glukoze in saharoze) z uporabo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti. izhodna standardna raztopina fruktoze, glukoze in saharoze: odtehtamo po 1500 mg fruktoze, glukoze in saharoze, raztopimo in razredčimo do 100 ml z destilirano vodo. Pripravimo svežo. standardne raztopine sladkorjev 5 koncentracij: za vsak sladkor pripravimo štiri (4) 50 ml merilne bučke in odpipetiramo naslednji volumen izhodne standardne raztopine sladkorja: Št. bučke Bučka 1 Bučka 2 Bučka 3 Bučka 4 Bučka 5 Volumen izhod. =izhodna 2 ml 5 ml 15 ml 25 ml stand. raztop. stand. raztop. koncentracija 0,6 g/l 1,5 g/l 4,5 g/l 7,5 g/l 15 g/l razredčimo do oznake. Pripravimo sveže. Kromatografski pogoji: Gradientna črpalka: Maxi Star, Knauer Kolona: Aminex HPX - 87H, 300 x 7,8 mm; Bio - Rad Mobilna faza: 0,005 M H 2 SO 4 Pretok mobilne faze: 0,6 ml/min Volumen injiciranja: 10 µl Detektor: UV - VIS, 245 nm, Knauer

4 a) priprava vzorca - Sok: V 100 ml čašo odmerimo 4 g soka in ga razredčimo z dest. vodo do 20 g. Dobro premešamo. - Med: zatehtamo 5 g medu, raztopimo in ga kvantitativno prenesemo v 200 ml merilno bučko. Dopolnimo do oznake. b) pripravljeno raztopino vzorca prelijemo v ependorfko in centrifugiramo 15 minut pri 0º C in 4000 obratih. Supernatant nato prefiltriramo skozi Milipore filter (0,45 µm) v vialo. Tako pripravljen vzorec injiciramo v kolono HPLC. Račun: Po končani kromatografski ločbi dobimo kromatogram. Iz znanih površin kromatografskih vrhov standardnih raztopin sladkorjev, njihovih koncentracij in površin kromatografskih vrhov, ki jih dobimo pri analizi vzorcev, izračunamo koncentracijo analiziranih sladkorjev v vzorcu. Rezultat: Analizirani sadni sok vsebuje... g fruktoze/l. Analizirani sadni sok vsebuje... g glukoze/l. Analizirani sadni sok vsebuje... g saharoze/l. Analizirani med vsebuje... g fruktoze/100 g. Analizirani med vsebuje... g glukoze/100 g. Analizirani med vsebuje... g saharoze/100 g.

5 2. Določanje škroba 2.1 Določanje škroba po Ewersu (moka, obrok, konz. zelenjava) Princip Škrob kaže visoko optično aktivnost, zato ga lahko določimo tudi polarimetrijsko, ko ga poprej s hidrolizo spremenimo v raztopino s pomočjo kisline. Pribor Uporabljamo naslednji pribor: 1) analitsko tehtnico; 2) polarimeter s krožno skalo; 3) vodno kopel; 4) merilno bučko, 100 ml; 5) filtrirni papir modri trak; 6) cedilni lij; 7) pipeti, 2 ml in 20 ml; 8) menzuro; 9) erlenmajerici, 200 ml in 300 ml. Raztopine Uporabljamo naslednje raztopine: 1) 1,124 % (m/v) klorovodikova kislina; 2) 25 % klorovodikova kislina; 3) raztopino Carrez I: odtehtamo 15 g K 4 Fe(CN) 6 v 100 ml vode; 4) raztopino Carrez II: odtehtamo 30 g ZnSO 4 7H 2 O ali 20 g Zn(CH 3 COO)2 2H 2 O v 100 ml vode. Postopek Odtehtamo 5 g vzorca z natančnostjo ± 0,01 g in ga s pomočjo lija prenesemo v 100 ml merilno bučko, dodamo 25 ml HCl (1,124 %) in dobro premešamo, da se ne naredijo kepice. Nato dodamo 25 ml iste kisline, pri čemer z njo speremo vse delce vzorca, ki so ostali na vratu bučke. Vsebino močno stresemo in kuhamo na vodni kopeli 15 min, pri čemer prve 3 min bučko stresamo. Bučko odstranimo z vodne kopeli in takoj dodamo 10 ml ohlajene destilirane vode, da bi hidrolizo hitro prekinili, nato pa bučko še naprej hladimo pod curkom vodovodne vode. Po hlajenju dodamo 20 ml (25 %) HCl in 2 ml Carrez I, vsebino stresemo, dodamo 2 ml Carrez II, ponovno stresemo in bučko do oznake dopolnimo z destilirano vodo, stresemo in filtriramo skozi suh naguban filtrirni papir, pri čemer prve količine filtrata vlijemo nazaj. S popolnoma bistrim filtratom napolnimo cev polarimetra in odčitamo sučni kot ravnine polarizirane svetlobe. Izračun Količino škroba izražamo v odstotku suhe snovi in izračunamo po naslednji formuli: škrob (%) = 100 100 20 [ ] l g 100 v a D 100 kjer je: a - odčitan zasuk na polarimetru;

6 l - dolžina cevi v cm; (α ) D 20 - specifični zasuk škroba v - delež vode v vzorcu; g - odtehtana količina vzorca. Specifični zasuk škroba: oves 181,3 pšenica 182,7 rž 184,0 ječmen 181,5 koruza 184,6 riž 185,9. 2.2 Polarimetrično določanje škroba po Baumannu in Grossfeldu (moka, konz. zelenjava) Princip: Z učinkovanjem koncentrirane klorovodikove kisline se škrob razgradi v optično aktivne spojine, ki sučejo polarizirano svetlobo. Metoda temelji na kuhanju vzorca v klorovodikovi kislini, bistrenju in merjenju kota sukanja na polarimetru. Vzporedno se v slepem poskusu po odstranitvi škroba določi optična aktivnost preostalih aktivnih snovi in odšteje od kota sukanja pri glavnem poskusu. Pribor: polarimeter merilne bučke (50 ml) liji vodna kopel magnetno mešalo filtrirni papir modri trak 0,31 M HCl raztopina po Carrezu I: 15 g K 4 Fe(CN) 6. 3H 2 O raztopimo v vodi in dopolnimo do 100 ml raztopina po Carrezu II: 30 g ZnSO 4. 7H 2 O raztopimo v vodi in dopolnimo do 100 ml Postopek: 1. GLAVNI POSKUS V 50 ml merilno bučko odmerimo 15 ml 0,31 M HCl, nato s pomočjo lija in ob stalnem mešanju vsujemo 2,5 g vzorca. Ko je vzorec popolnoma homogeniziran, speremo lij in grlo bučke z 10 ml 0,31 M HCl. Bučko postavimo v vrelo vodno kopel in 3 min, mešamo (vsebina bučke se mora segreti do 95 C). Bučko pustimo v vodni

7 kopeli še 15 minut, nakar jo čim hitreje med stalnim mešanjem ohladimo pod tekočo vodo na 20 C. Dodamo 0,5 ml Carrez I, premešamo ter dodamo 0,5 ml Carrez II, ponovno premešamo, dopolnimo do oznake, dobro premešamo in filtriramo. Prve ml filtrata zavržemo. Preostali bistri filtrat pa polarimetriramo pri 20 C v 200 mm cevi polarimetra. 2. SLEPI POSKUS (za živila, ki ne vsebujejo zaklejenega škroba) 5 g vzorca prenesemo s pomočjo lija v 50 ml merilno bučko, v kateri je že ca 30 ml dest. vode. Lij speremo z 10 ml vode in s pomočjo magnetnega mešala mešamo 1 uro. Tekočino zbistrimo: z dodatkom 1 ml Carreza I, premešamo in dodamo 1 ml Carreza II, premešamo, dopolnimo do oznake, premešamo in filtriramo. 25 ml bistrega filtrata (kar odgovarja 2,5 g vzorca), v katerem ni škroba, odmerimo v 50 ml merilno bučko, dodamo 1 ml 25 % HCl ter segrevamo v vreli vodni kopeli najprej 3 min ob stalnem mešanju, nato še 15 min. Čim hitreje ohladimo do 20 C, dopolnimo do oznake, premešamo in polarimetriramo pri 20 C v 200 mm cevi polarimetra. Račun: škrob g/100 g = (a - b). F a = kot sukanja v glavnem poskusu b = kot sukanja v slepem poskusu F = faktor za ustrezno vrsto škroba F za pšenični škrob = 5,635 F za krompirjev škrob = 5,501 F za koruzni škrob = 5,635 F za žitarice v povprečju = 5,64 F za rižev škrob = 5,661

8 3. Določanje vlaknine 3.1 Scharrer-Kürschnerjeva metoda (moka, obrok, konz. zelenjava) Princip: Kuhanje vzorca v mešanici za razklop, filtriranje skozi filtrirni lonček, sušenje in tehtanje. S-K-reagent: 75 ml 70 % ocetne kisline + 5 ml konc. HNO 3 + 2 g triklorocetne kisline etanol eter Pribor: 100 ml erlenmajerica z brušenim zamaškom filtrirni lonček št. 3 filtrirni papir črni trak presesalna buča 25 ml merilni valj V 100 ml erlenmajerico odtehtamo 1 g vzorca na 0,001 g natančno, dodamo 25 ml S- K-reagenta in kuhamo pod povratnim hladilnikom 30 minut. Vmes večkrat premešamo. Medtem posušimo filtrirni lonček, obložen s filtrirnim papirjem, ohladimo in stehtamo. Še vrelo raztopino po kuhanju kvantitativno prefiltriramo skozi filtrirni lonček s pomočjo vakuumske črpalke. Izpiramo z vročim reagentom, vročo destilirano vodo, nato z alkoholom in končno še z etrom. Sušimo v sušilniku pri 105 C do konstantne teže, ohladimo in stehtamo. Račun: % surove vlaknine = b a 100 a = odtehta vzorca (g) b = povečanje mase guča (g)

1 Določanje sladkorjev, škroba in vlaknine 1. Določanje sladkorjev 1.1 Refraktometrično določanje laktoze v mleku PRIPRAVA SERUMA: Če iz mleka odstranimo maščobe in koaguliramo beljakovine, nam ostane bistra tekočina - serum. Serum lahko nastane z naravnim kisanjem mleka ali laboratorijsko z dodajanjem različnih reagentov: npr. CaCl 2, HgCl 2 ali z raztopino CuSO 4 in K 4 Fe(CN) 6. V serumu lahko med drugim z refrakcijo ugotovimo: odstotek mleku dodane vode in odstotek laktoze v mleku raztopina CuSO 4 : 309,47 g CuSO 4. 5 H 2 O raztopimo v 1000 ml raztopina K 4 Fe(CN) 6 : 261,62 g K 4 Fe(CN) 6. 3 H 2 O raztopimo ter dopolnimo do 1000 ml vode Pribor: merilni valj pipete (2 in 5 ml) filtrirni papir lij erlenmajerica 40 ml mleka dodamo 2,4 ml raztopine CuSO 4 in 1,6 ml raztopine K 4 Fe(CN) 6. Dobro premešamo, stresemo in pustimo stati 5 min, nato filtriramo v erlenmajerico. Serum mora biti bister. Odstotek mleku dodane vode - določen z refrakcijo Bistremu serumu izmerimo lomni količnik pri 17,5 C z imerzijskim refraktometrom. Refrakcija seruma je odvisna od količine laktoze in mineralnih snovi, raztopljenih v mleku. Koncentracija le-teh je v mleku dokaj konstantna, tako da tudi refrakcija oz. lomni količnik zelo malo niha. Dodatek vode pa zmanjšuje koncentracijo laktoze in soli in s tem tudi refrakcijo oz. lomni količnik. Ocena: Lomni količnik polnega mleka - mlečnega seruma - je med 1,34275 in 1,34350 oz. med 40 in 42 refraktometrijskih stopenj. Manjši lomni količnik oz. stopnja refrakcije kaže na dodatek vode v mleku. Odčitanemu lomnemu količniku poiščemo v skriptih: Mihelić, Filajdić Analitika životnih namirnica, 1965 na strani 101 v tabeli 6.25 najprej odgovarjajočo stopnjo refrakcije, nato pa v tabeli 6.3 odgovarjajoč odstotek vode.

2 Rezultat: % mleku dodane vode iz stopnje refrakcije je... Določanje laktoze Večji del (5/8) refrakcije pripada laktozi, manjši del pa solem. Koncentracija soli je skoraj konstantna, tako da spremembe lomnega količnika oz. stopnje refrakcije pripišemo laktozi. Ocena: Stopnja refrakcije, s katero smo določili odstotek dodane vode, služi tudi za določitev odstotka laktoze v mleku. V prej omenjenih skriptih poiščemo v tabeli 6.31 odstotek laktoze, ki odgovarja ugotovljeni stopnji refrakcije. Polno mleko vsebuje 4,7 % (ali 47 g/l) laktoze. Rezultat: % laktoze v mleku je... 1.2 Polarimetrično določanje saharoze v medu in soku Princip: Merjenje kota zasuka bistre raztopine medu pred in po inverziji na polarimetru v območju 175-180 kotnih stopinj. Al-kaša: pripravimo nasičeno vodno raztopino AlCl 3 ali Al(SO 4 ) 3, oborimo s c. NH 3, filtriramo, filtrat spiramo z dest. vodo, dokler reakcija na Cl - ali SO 4 - ni negativna (AgNO 3 oz. BaCl 2 ). Al-kašo speremo s filtrirnega papirja v steklenico s toliko dest. vode, da dobimo suspenzijo. koncentrirana HCl 8 M NaOH Pribor: 50 ml, 25 ml, 5 ml in 3 ml pipeta 250 ml merilni valj 100 ml merilne bučke termostat (67-70 C) lakmus papir polarimeter Pripravimo osnovno raztopino medu: 50 g medu raztopimo v 250 ml dest. vode. A) Določanje direktnega sladkorja - pred inverzijo

3 V 100 ml merilno bučko odpipetiramo 50 ml osnovne raztopine medu oz. soka, dodamo 3 ml Al-kaše, dopolnimo do 100 ml, premešamo in prefiltriramo skozi filtrirni papir - modri trak ter nato polarimetriramo v območju 175-180. B) Določanje celokupnega sladkorja - po inverziji V 100 ml merilno bučko odpipetiramo 50 ml osnovne raztopine medu oz. soka, dodamo 25 ml dest. vode ter 5 ml konc. HCl. Postavimo za 5 minut v termostat pri 67-70 C. Hitro ohladimo pod tekočo vodo, nevtraliziramo z 8 M NaOH ob prisotnosti lakmus papirja. Dodamo 3 ml Al-kaše in dopolnimo z dest. vodo do 100 ml. Premešamo, prefiltriramo skozi filtrirni papir - modri trak in polarimetriramo v istem območju. Račun: % saharoze = (kot zasuka pred inver. - kot zasuka po inver.). 5,725 Ocena: Pravilnik dovoljuje v medu največ 5 % saharoze. Gozdni med, čist ali mešan s cvetličnim medom, akacijev in sivkin med pa lahko vsebujejo največ 10 % saharoze. 1.3 Določanje sladkorjev z metodo HPLC (med, sok, voda) Princip: Priprava raztopine vzorca ter določitev vsebnosti sladkorjev (fruktoze, glukoze in saharoze) z uporabo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti. izhodna standardna raztopina fruktoze, glukoze in saharoze: odtehtamo po 1500 mg fruktoze, glukoze in saharoze, raztopimo in razredčimo do 100 ml z destilirano vodo. Pripravimo svežo. standardne raztopine sladkorjev 5 koncentracij: za vsak sladkor pripravimo štiri (4) 50 ml merilne bučke in odpipetiramo naslednji volumen izhodne standardne raztopine sladkorja: Št. bučke Bučka 1 Bučka 2 Bučka 3 Bučka 4 Bučka 5 Volumen izhod. =izhodna 2 ml 5 ml 15 ml 25 ml stand. raztop. stand. raztop. koncentracija 0,6 g/l 1,5 g/l 4,5 g/l 7,5 g/l 15 g/l razredčimo do oznake. Pripravimo sveže. Kromatografski pogoji: Gradientna črpalka: Maxi Star, Knauer Kolona: Aminex HPX - 87H, 300 x 7,8 mm; Bio - Rad Mobilna faza: 0,005 M H 2 SO 4 Pretok mobilne faze: 0,6 ml/min Volumen injiciranja: 10 µl Detektor: UV - VIS, 245 nm, Knauer

4 a) priprava vzorca - Sok: V 100 ml čašo odmerimo 4 g soka in ga razredčimo z dest. vodo do 20 g. Dobro premešamo. - Med: zatehtamo 5 g medu, raztopimo in ga kvantitativno prenesemo v 200 ml merilno bučko. Dopolnimo do oznake. b) pripravljeno raztopino vzorca prelijemo v ependorfko in centrifugiramo 15 minut pri 0º C in 4000 obratih. Supernatant nato prefiltriramo skozi Milipore filter (0,45 µm) v vialo. Tako pripravljen vzorec injiciramo v kolono HPLC. Račun: Po končani kromatografski ločbi dobimo kromatogram. Iz znanih površin kromatografskih vrhov standardnih raztopin sladkorjev, njihovih koncentracij in površin kromatografskih vrhov, ki jih dobimo pri analizi vzorcev, izračunamo koncentracijo analiziranih sladkorjev v vzorcu. Rezultat: Analizirani sadni sok vsebuje... g fruktoze/l. Analizirani sadni sok vsebuje... g glukoze/l. Analizirani sadni sok vsebuje... g saharoze/l. Analizirani med vsebuje... g fruktoze/100 g. Analizirani med vsebuje... g glukoze/100 g. Analizirani med vsebuje... g saharoze/100 g.

5 2. Določanje škroba 2.1 Določanje škroba po Ewersu (moka, obrok, konz. zelenjava) Princip Škrob kaže visoko optično aktivnost, zato ga lahko določimo tudi polarimetrijsko, ko ga poprej s hidrolizo spremenimo v raztopino s pomočjo kisline. Pribor Uporabljamo naslednji pribor: 1) analitsko tehtnico; 2) polarimeter s krožno skalo; 3) vodno kopel; 4) merilno bučko, 100 ml; 5) filtrirni papir modri trak; 6) cedilni lij; 7) pipeti, 2 ml in 20 ml; 8) menzuro; 9) erlenmajerici, 200 ml in 300 ml. Raztopine Uporabljamo naslednje raztopine: 1) 1,124 % (m/v) klorovodikova kislina; 2) 25 % klorovodikova kislina; 3) raztopino Carrez I: odtehtamo 15 g K 4 Fe(CN) 6 v 100 ml vode; 4) raztopino Carrez II: odtehtamo 30 g ZnSO 4 7H 2 O ali 20 g Zn(CH 3 COO)2 2H 2 O v 100 ml vode. Postopek Odtehtamo 5 g vzorca z natančnostjo ± 0,01 g in ga s pomočjo lija prenesemo v 100 ml merilno bučko, dodamo 25 ml HCl (1,124 %) in dobro premešamo, da se ne naredijo kepice. Nato dodamo 25 ml iste kisline, pri čemer z njo speremo vse delce vzorca, ki so ostali na vratu bučke. Vsebino močno stresemo in kuhamo na vodni kopeli 15 min, pri čemer prve 3 min bučko stresamo. Bučko odstranimo z vodne kopeli in takoj dodamo 10 ml ohlajene destilirane vode, da bi hidrolizo hitro prekinili, nato pa bučko še naprej hladimo pod curkom vodovodne vode. Po hlajenju dodamo 20 ml (25 %) HCl in 2 ml Carrez I, vsebino stresemo, dodamo 2 ml Carrez II, ponovno stresemo in bučko do oznake dopolnimo z destilirano vodo, stresemo in filtriramo skozi suh naguban filtrirni papir, pri čemer prve količine filtrata vlijemo nazaj. S popolnoma bistrim filtratom napolnimo cev polarimetra in odčitamo sučni kot ravnine polarizirane svetlobe. Izračun Količino škroba izražamo v odstotku suhe snovi in izračunamo po naslednji formuli: škrob (%) = 100 100 20 [ ] l g 100 v a D 100 kjer je: a - odčitan zasuk na polarimetru;

6 l - dolžina cevi v cm; (α ) D 20 - specifični zasuk škroba v - delež vode v vzorcu; g - odtehtana količina vzorca. Specifični zasuk škroba: oves 181,3 pšenica 182,7 rž 184,0 ječmen 181,5 koruza 184,6 riž 185,9. 2.2 Polarimetrično določanje škroba po Baumannu in Grossfeldu (moka, konz. zelenjava) Princip: Z učinkovanjem koncentrirane klorovodikove kisline se škrob razgradi v optično aktivne spojine, ki sučejo polarizirano svetlobo. Metoda temelji na kuhanju vzorca v klorovodikovi kislini, bistrenju in merjenju kota sukanja na polarimetru. Vzporedno se v slepem poskusu po odstranitvi škroba določi optična aktivnost preostalih aktivnih snovi in odšteje od kota sukanja pri glavnem poskusu. Pribor: polarimeter merilne bučke (50 ml) liji vodna kopel magnetno mešalo filtrirni papir modri trak 0,31 M HCl raztopina po Carrezu I: 15 g K 4 Fe(CN) 6. 3H 2 O raztopimo v vodi in dopolnimo do 100 ml raztopina po Carrezu II: 30 g ZnSO 4. 7H 2 O raztopimo v vodi in dopolnimo do 100 ml Postopek: 1. GLAVNI POSKUS V 50 ml merilno bučko odmerimo 15 ml 0,31 M HCl, nato s pomočjo lija in ob stalnem mešanju vsujemo 2,5 g vzorca. Ko je vzorec popolnoma homogeniziran, speremo lij in grlo bučke z 10 ml 0,31 M HCl. Bučko postavimo v vrelo vodno kopel in 3 min, mešamo (vsebina bučke se mora segreti do 95 C). Bučko pustimo v vodni

7 kopeli še 15 minut, nakar jo čim hitreje med stalnim mešanjem ohladimo pod tekočo vodo na 20 C. Dodamo 0,5 ml Carrez I, premešamo ter dodamo 0,5 ml Carrez II, ponovno premešamo, dopolnimo do oznake, dobro premešamo in filtriramo. Prve ml filtrata zavržemo. Preostali bistri filtrat pa polarimetriramo pri 20 C v 200 mm cevi polarimetra. 2. SLEPI POSKUS (za živila, ki ne vsebujejo zaklejenega škroba) 5 g vzorca prenesemo s pomočjo lija v 50 ml merilno bučko, v kateri je že ca 30 ml dest. vode. Lij speremo z 10 ml vode in s pomočjo magnetnega mešala mešamo 1 uro. Tekočino zbistrimo: z dodatkom 1 ml Carreza I, premešamo in dodamo 1 ml Carreza II, premešamo, dopolnimo do oznake, premešamo in filtriramo. 25 ml bistrega filtrata (kar odgovarja 2,5 g vzorca), v katerem ni škroba, odmerimo v 50 ml merilno bučko, dodamo 1 ml 25 % HCl ter segrevamo v vreli vodni kopeli najprej 3 min ob stalnem mešanju, nato še 15 min. Čim hitreje ohladimo do 20 C, dopolnimo do oznake, premešamo in polarimetriramo pri 20 C v 200 mm cevi polarimetra. Račun: škrob g/100 g = (a - b). F a = kot sukanja v glavnem poskusu b = kot sukanja v slepem poskusu F = faktor za ustrezno vrsto škroba F za pšenični škrob = 5,635 F za krompirjev škrob = 5,501 F za koruzni škrob = 5,635 F za žitarice v povprečju = 5,64 F za rižev škrob = 5,661

8 3. Določanje vlaknine 3.1 Scharrer-Kürschnerjeva metoda (moka, obrok, konz. zelenjava) Princip: Kuhanje vzorca v mešanici za razklop, filtriranje skozi filtrirni lonček, sušenje in tehtanje. S-K-reagent: 75 ml 70 % ocetne kisline + 5 ml konc. HNO 3 + 2 g triklorocetne kisline etanol eter Pribor: 100 ml erlenmajerica z brušenim zamaškom filtrirni lonček št. 3 filtrirni papir črni trak presesalna buča 25 ml merilni valj V 100 ml erlenmajerico odtehtamo 1 g vzorca na 0,001 g natančno, dodamo 25 ml S- K-reagenta in kuhamo pod povratnim hladilnikom 30 minut. Vmes večkrat premešamo. Medtem posušimo filtrirni lonček, obložen s filtrirnim papirjem, ohladimo in stehtamo. Še vrelo raztopino po kuhanju kvantitativno prefiltriramo skozi filtrirni lonček s pomočjo vakuumske črpalke. Izpiramo z vročim reagentom, vročo destilirano vodo, nato z alkoholom in končno še z etrom. Sušimo v sušilniku pri 105 C do konstantne teže, ohladimo in stehtamo. Račun: % surove vlaknine = b a 100 a = odtehta vzorca (g) b = povečanje mase guča (g)