Stegne niso več zgolj

fi_165_17_ogns 8/25/05 16:02 Page 1 PETEK, 26. AVGUST 2005 ŠT. 165 PRILOGA NS PETEK, 26. 8. 2005 ŠT. 300 SIT oglasna priloga www.finance-on.net telefon: (01) 30 91 590 e-pošta: oglasi@finance-on.net 17 Janez Hafner, Iskra Invest: Primož Sušnik Dr. Matjaž Lukač, Želi biti vodilen v svoji Interdom: Fotona, dejavnosti Potencialni kupci nočejo v Stegne Naskakuje svetovni laserski vrh Str. 19 Str. 21 Str. 21 Stegne niso več zgolj UVODNIK V Stegnah imajo sposobnega gospodarja Iskrin kompleks ZORAN JEREB finance@finance-on.net Industrijska cona Stegne je nastala že pred več kot 40 leti. Čeprav so bile okoliščine, ki so botrovale njenemu nastanku, povsem drugačne od današnjih, je še vedno povsem primerljiva s tistimi, ki so nastale nekaj desetletij pozneje. Če snovalcem oprostimo nekoliko ponesrečeno izbrano lokacijo, jih lahko pohvalimo za izjemno dobro zasnovo. Vendar bi cona že zdavnaj izgubila vrednost, če ne bi imela tudi sposobnega gospodarja - podjetje Iskra Invest, ki jo upravlja že vse od leta 1977. Po besedah Jožeta Podpečana, pomočnika direktorja v omenjenem podjetju, bodo Stegne tudi v prihodnje ohranile prvotni značaj in ostale namenjene predvsem industrijskim dejavnostim. "To pa zato, ker prestolnica takšne cone še vedno potrebuje," trdi. Ko sem iskal odgovor na vprašanje, kako je lahko Industrijska cona Stegne tudi po več kot 40 letih in v povsem drugačnih družbenoekonomskih razmerah še vedno povsem konkurenčna mnogo novejšim (in po cenah zemljišč tudi mnogo cenejšim) kompleksom v okolici prestolnice, sem prišel do enake ugotovitve kot pred dobrim mesecem v Trzinu. Spet je namreč upravljavec tisti, ki coni daje njeno pravo vrednost. In ravno zaradi sposobnega upravljavca Industrijski coni Stegne ni mogoče očitati nobene večje pomanjkljivosti, saj niti parkirišč v njej ne primanjkuje tako zelo kot v nekaterih drugih veliko novejših. Ena redkih pomanjkljivosti je lokacija, zlasti z ekološkega vidika, vendar je to po drugi strani tudi ena izmed prednosti. In sicer zato, ker ima dobre prometne povezave v vse smeri, v bližini pa so tehniške fakultete, zato je ponudba tehničnega znanja in kadra tu veliko večja kot v drugih delih države. Res pa je tudi, da so prostorsko zelo omejeni, po vrhu vsega pa ležijo na vodovarstvenem območju. To napako snovalcev je Iskra Invest omilila s tem, da je cono "očistila" galvanizacije, toda z bolje premišljeno izbiro in prostim prostorom za širitev bi bila prihodnost cone nedvomno še bolj svetla. Stegne so seveda v dosedanjem razvoju preživele tudi nekaj težkih obdobij. Eno takšnih je bilo v devetdesetih, ko je Iskra Invest zaradi stečajev in plačilne nesposobnosti mnogih podjetij v coni z največjimi napori zagotavljala njeno nemoteno delovanje in nadaljnji razvoj. Vendar se je tako pokazalo, da zna to podjetje cono voditi tudi tedaj, ko ne gre vse kot po maslu. In ravno to, da upravljavci vedo, kako se vodi takšna cona in usklajujejo interesi podjetij v njej, je največje zagotovilo za njeno preživetje na dolgi rok. Industrijska cona Stegne je v zadnjem desetletju doživela velik preobrat. Včasih je bilo celotno območje namenjeno Iskri, v devetdesetih letih pa se je njena vsebina začela temeljito spreminjati, saj so se zaradi krčenja Iskre vanjo začela priseljevati številna nova podjetja. Stegne se tako iz povsem industrijske spreminjajo v klasično poslovno cono, čeprav si njen upravljavec Iskra Invest prizadeva čim bolj ohranjati njen pretežno industrijski značaj, je povedal Jože Podpečan, pomočnik direktorja Iskre Invest. Str. 18 in 19 Industrijska cona Stegne je oglasna priloga časnika Finance. Urednik priloge: Branko Žnidaršič Avtor prispevkov: Zoran Jereb Vodja projekta: Nevenka Jazbec Računalniški prelom: Romina Colnarič Lektoriranje: Julija Klančišar

fi_165_18_19_og 8/25/05 13:04 Page 1 18 OGLASNA PRILOGA: IC STEGNE PETEK, 26. AVGUST 2005 ŠT. 165 Najprej je bila le Iskra, zdaj je v coni že skoraj 120 podjetij Jože Podpečan: "Me Pomočnik direktorja podjetja Iskra Invest meni, da bo do popolne Industrijska cona Stegne (IC Stegne) bo obdržala industrijski značaj, saj je temu prilagojena celotna infrastruktura, pa tudi prestolnica takšno območje še vedno potrebuje, pravi Jože Podpečan, pomočnik direktorja podjetja Iskra Invest, ki razvoj cone spremlja že več kot dve desetletji. Z njim smo se pogovarjali o aktualnem dogajanju v IC Stegne. Industrijska cona Stegne, ki je nastala že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, je bila prvotno v celoti namenjena potrebam tedaj še zelo velike in hitro razvijajoče se Iskre. V devetdesetih pa se je njena vsebina začela temeljito spreminjati, saj so se zaradi krčenja Iskre vanjo začela priseljevati številna nova podjetja. Za njeno nemoteno delovanje že skoraj 30 let skrbi podjetje Iskra Invest, ki si prizadeva, da cona ohranja svoj pretežno industrijski značaj. "Industrijska cona v Stegnah je bila urejena že v šestdesetih letih in lahko rečem, da so bili načrti, povezani z njo, v večjem delu tudi uresničeni," pravi Jože Podpečan, pomočnik direktorja podjetja Iskra Invest. V devetdesetih se je Iskra precej skrčila in s tem coni ni več dajala najpomembnejšega pečata. Kljub temu so Stegne, tako kot druge cone, po sogovornikovih besedah za mesto še vedno izjemnega pomena, saj je tukaj 117 podjetij, v katerih je veliko delovnih mest. "Ne glede na to mestna občina Ljubljana (MOL) o nadaljnjem razvoju industrijskih in drugih con nima jasne vizije: na katerih lokacijah se bo v prihodnje razvijala industrija, na katerih obrt in na katerih trgovina in storitvene dejavnosti. To je nedvomno velika pomanjkljivost mestne politike, saj se tako gradi preveč razdrobljeno in brez reda." V coni potekajo zahtevni tehnološki procesi Drugi argument, ki še vedno govori v prid takšnim conam v samem mestu, pa so, kot pravi Podpečan, zahtevni tehnološki procesi, ki se v njih razvijajo. "Če si Ljubljana želi ostati univerzitetno središče s tehniškimi fakultetami, potem jim bo morala dati tudi ustrezno industrijsko zaledje, čeprav na to vsi tako radi pozabljamo," meni sogovornik. Kot pravi, ta kritika ne leti toliko na mesto, ampak bolj na državo in EU, saj se obe tega še premalo zavedata. "Če bomo vso proizvodnjo preselili na bolj ali manj oddaljen vzhod, potem nam ne bo ostalo drugega kot trgovanje, znanje pa bo prebegnilo drugam. Na daljši rok pa begu možganov sledi tudi beg kapitala in blagostanja." Ljubljanska zemljišča so za klasično industrijo zelo draga Klasično industrijo bo treba premikati na obrobje mesta, znotraj mestnega obroča pa razvijati dejavnosti z višjo dodano vrednostjo Kakšna je trenutna vsebina cone oziroma kaj vse je v njej? Večjih omejitev glede vsebinskega razvoja naše podjetje, ki upravlja industrijsko cono Stegne, ne postavlja, si pa prizadevamo, da težišče ostaja na proizvodnih dejavnostih oziroma industriji. Širokopotrošne trgovske dejavnosti si v naši coni ne želimo, ker to ne bi bilo najbolj racionalno. To območje je namreč v energetskem smislu prebogato, pa tudi vsa druga infrastruktura in parkirišča so prilagojeni industrijskim obratom in ne trgovskim centrom. Ker je trgovina močno razvita v neposredni bližini, trgovci k nam niti "Voznik, ki ima popoln naslov, se v coni Stegne znajde brez težav, saj so hišne številke postavljene logično, označbe internih cest in območij pa so pregledne." ne silijo pretirano. Sicer pa je tudi v naši coni tako, da njeno podobo določa predvsem trg, saj se tržno nezanimive dejavnosti umikajo bolj zanimivim in donosnim. Pa to prilagajanje cone razmeram na trgu tudi od vas zahteva kakšne "predelave" cone oziroma njene infrastrukture? Tega je čedalje več, saj so investitorji čedalje previdnejši in se bolj podrobno pozanimajo o možnostih, ki jim jih daje neko okolje. Tako se tisti, ki želijo imeti na primer avtopralnico ali trgovino, umaknejo in prepustijo prostor industrijskim obratom. Po drugi strani pa imamo tukaj že tudi avtomobilski salon in stavbo Viba filma, kar ni nič narobe, če takšnih dejavnosti v coni ni preveč. IC Stegne ima "konkurenco" tako v Ljubljani kot okolici. Ali po vašem mnenju ljubljanski bazen res potrebuje toliko con, še zlasti, ker te praviloma nimajo jasnih razvojnih strategij, ampak se bolj ali manj razvijajo stihijsko? S tem, da za temi conami ni dovolj jasnih razvojnih strategij, se kar strinjam. Toda po drugi strani površin za razvoj industrije, obrti in podjetništva še vedno močno primanjkuje, saj je novih podjetniških idej vedno več. Čeprav se bojim, da marsikatera cona nastane na pobudo gradbenega lobija, še vedno menim, da je nove cone treba pripravljati. Industrija se zaradi velikih infrastrukturnih zahtev sredi naselij pač ne more razvijati. Zato je prav, da se na obrobju mest zagotovijo zemljišča, primerna za potrebe industrije, vendar mora za temi načrti stati tudi ustrezna strategija. Ob tem pa bi morali paziti še na to, da se najprej maksimalno izkoristi že obstoječa infrastruktura in šele nato gradi nova. Po drugi strani pa je urejanje kakšne nove industrijske cone v Ljubljani malo verjetno, ker je zanimanja za proizvodnjo, bazične raziskave in razvoj vedno manj. "Ena izmed posebnosti Industrijske cone Stegne je sovlaganje lastnikov zemljišč v gradnjo infrastrukture. Tako je bilo mesto razbremenjeno razmeroma velike naložbe in se je lahko bolj posvetilo drugim zadevam," je dejal Jože Podpečan, pomočnik direktorja podjetja Iskra Invest. V čem so najpomembnejše prednosti IC Stegne pred drugimi iz Ljubljane in okolice? Našo cono najprej odlikuje odlična dostopnost, saj so v bližini postajališča mestnega potniškega prometa in železniška postaja, poleg tega pa ima tudi lasten izvoz na ljubljansko obvoznico. Druga prednost je zanesljiva in močna energetska infrastruktura. Zanjo je posebno zaslužno naše podjetje, ki jo redno vzdržuje in obnavlja. Da smo pri tem uspešni, nam priznavajo tudi drugi. Tretja zelo pomembna prednost je po mojem mnenju tudi bolj inteligentno okolje, v katerem se dobro počutijo tudi razni instituti in druge raziskovalne ustanove. Kot četrto prednost želim omeniti prilagodljivo komunalno infrastrukturo, kar je velikega pomena še posebej za tiste, ki se v coni lotevajo novogradenj. Komunalna infrastruktura je namreč zasnovana tako, da so vsi priključki zelo blizu, pa tudi izvedba priklopa objekta nanje je zelo enostavna. Prednost pa je tudi naše upravljanje vse infrastrukture v coni in nepremičnin v skupni rabi, saj smo pri tem veliko bolj fleksibilni od kakšnega javnega podjetja. Ne nazadnje naj omenim še to, da so tisti investitorji, ki so kapitalsko sodelovali pri gradnji komunalne infrastrukture v coni, oproščeni plačila prispevka za opremo stavbnega zemljišča, ki sicer v Ljubljani znaša približno 80 evrov na kvadratni meter pozidane površine. "Širokopotrošne trgovske dejavnosti si v naši coni ne želimo, ker to ne bi bilo najbolj racionalno." Kaj pa pomanjkljivosti - katere so in kako bi jih odpravili? Kakšne so možnosti za širitev, če bi bila ta potrebna? Kakšnih večjih pomanjkljivosti ni. Občasno se sicer kdo pritoži nad pomanjkanjem parkirišč, toda ta težava še zdaleč ni tako velika kot v drugih podobnih conah. Tudi možnosti za pozidavo še vedno obstajajo, saj je trenutno pozidanih približno 160 tisoč kvadratnih metrov, po veljavnem zazidalnem načrtu pa lahko pozidamo še nadaljnjih 60 tisoč kvadratnih metrov, le da bo ob nadaljnjih gradnjah treba misliti tudi na kakšno garažno hišo. Ocenjujem, da bo do popolne zazidave cone Stegne minilo vsaj še 15 let. Širitev zunaj sedanjega območja pa ne bo mogoča, saj je v njeni neposredni bližini vodovarstveno območje. Seveda pa la- Po veljavni urbanistični dokumentaciji - dolgoročni plan in zazidalni načrt - so Stegne opredeljene kot območje za proizvodnjo. Dokumentacija se za zdaj ne spreminja, osnovna raba in tudi usmeritve za gradnjo objektov ostajajo nespremenjene, je povedal Miloš Pavlica, podžupan mestne občine Ljubljana. V Industrijski coni Stegne so določeni poostreni pogoji za gradnjo, ker leži na vodovarstvenem območju. "Zaradi dobrega dela upravljavca območja, podjetja Iskra Invest, doslej ni bilo večjih težav, s čimer smo seveda zadovoljni," pravi sogovornik. Mestni svet bo moral v prihodnje ob pripravi dolgoročnega plana mesta vnovič pretehtati možna območja za dolgoročno industrijsko in sploh podjetniško rabo, je pravi ljubljanski podžupan Miloš Pavlica. Klasična industrija se umika iz mesta V MO Ljubljana so po sogovornikovih besedah jasno opredeljena območja za posamezne vrste rabe. "Doslej nam je nekako uspevalo zaščititi območja z večinsko rabo za industrijo, čeprav je res, da se obseg klasične industrije bistveno zmanjšuje in zemljišča v Ljubljani postajajo zanjo že zelo draga," pravi Pavlica. Pričakuje, da bo moral mestni svet v prihodnje ob pripravi dolgoročnega plana mesta vnovič pretehtati možna območja za dolgoročno industrijsko in sploh podjetniško rabo. "Verjetno bo treba klasično industrijo premikati na obrobje mesta in ob prometnice, znotraj mestnega obroča pa razvijati dejavnosti z višjo dodano vrednostjo, kot je na primer tudi Tehnološki park na Brdu." Sestava investitorjev se spreminja Ljubljanski podžupan pravi, da ima slovenska prestolnica zaradi svoje lege in vloge v državi v marsičem primerjalno prednost pred drugimi kraji, na kar vsakodnevno kažejo številni interesi investitorjev, ki imajo na trgu zadnjo besedo. Prav to se po sogovornikovem mnenju jasno kaže tudi v IC Stegne, kjer se postopoma spreminja sestava investitorjev.

fi_165_18_19_og 8/25/05 13:28 Page 2 PETEK, 26. AVGUST 2005 ŠT. 165 OGLASNA PRILOGA: IC STEGNE 19 sto cone, kakršna je naša, še vedno potrebuje" zazidave cone Stegne minilo vsaj še 15 let hko hitro naštejem še nekaj idej za dodatno izboljšanje razmer v coni Stegne, ki jih skušamo uresničiti. Take zamisli so gradnja uvoza iz smeri Štajerske, sprememba prometnega režima na Slovenčevi ob nadvozu nad mestno obvoznico, podaljšanje proge LPP številka 3 in podobno. V Trzinu načrtujejo ustanovitev informacijske pisarne, v kateri se bodo zbirale vse informacije, ki jih cona in njeni obiskovalci potrebujejo za nadaljnji razvoj. Ali kaj podobnega načrtujete tudi vi? Čeprav tudi nas zanima, s kakšnimi dejavnostmi se ukvarjajo posamezna podjetja v naši coni, zbiranja teh informacij ne načrtujemo. Poslovno gledano je dejavnost podjetij za nas pomemben podatek samo v toliko, da se z njimi podjetja medsebojno ne ovirajo. Edini projekt, ki bo izboljšal pregled nad cono, je popoln seznam lastnikov posameznih zemljišč, ki je namenjen predvsem temu, da vozniki laže najdejo podjetje, "Trenutno je pozidanih približno 160 tisoč kvadratnih metrov, po veljavnem zazidalnem načrtu pa lahko pozidamo še nadaljnjih 60 tisoč kvadratnih metrov." ki ga iščejo. Voznik, ki ima popoln naslov, se v coni Stegne znajde brez težav, saj so hišne številke postavljene logično, označbe internih cest in območij pa so pregledne. Kakšno pa je sicer vaše sodelovanje z MOL? Mislim, da ima mesto toliko drugih težav, da se z vsako industrijsko cono posebej res ne more ukvarjati. Poleg tega nova zakonodaja o gradnji objektov slednje ni nič pospešila, saj kakršnokoli odstopanje od zazidalnega načrta zahteva vsaj dveletne postopke. Če se ta zakonodaja ne bo poenostavila, se bojim, da se bo ljubljanski mestni svet utopil v nenehnem potrjevanju sprememb prostorske dokumentacije. Postopki, ki jih je treba izvesti pred začetkom gradnje, so sicer v Ljubljani razmeroma dobro utečeni, še vedno pa so prepočasni in odvračajo potencialne investitorje. To smo pred nedavnim doživeli tudi pri nas, ko si je neki interesent za nakup večjega zemljišča premislil samo zaradi predolgih postopkov za pridobitev vse potrebne dokumentacije, pa bi bilo v tem primeru treba verificirati le majhen odmik od veljavnega zazidalnega načrta. Edina težava, ki jo imamo z MOL, je povezana s komunalno infrastrukturo. Ker smo slednjo zgradili sami, mesto ni upravičeno do komunalnega prispevka ob novogradnji. Problem pa je v tem, da moramo ob vsaki kadrovski zamenjavi v oddelku, ki se ukvarja s tem, vse to pojasnjevati in dokazovati na novo. JOŽE PODPEČAN POSTAVLJA V OSPREDJE NASLEDNJE PREDNOSTI IC STEGNE: odlična dostopnost, zanesljiva in močna energetska infrastruktura, inteligentno okolje, v katerem se dobro počutijo tudi razni instituti in druge raziskovalne ustanove, fleksibilna komunalna infrastruktura. Ali v coni trenutno potekajo kakšne pomembnejše novogradnje oziroma se izvaja kakšna druga naložba? Razen podjetja Noviforum, ki si gradi dodatne poslovne prostore, drugih večjih novogradenj trenutno ni. Drugo leto se bomo lotili obnove kabelskega omrežja, v sodelovanju z javnim podjetjem Energetika Ljubljana pa načrtujemo tudi racionalizacijo daljinskega ogrevanja, saj skupna toplotna postaja, ki napaja šest različnih objektov, ni posebno racionalna. Poudariti želim še to, da je sodelovanje z JP Energetika Ljubljana zelo dobro. Poleg tega se moramo lotiti tudi prestavitve ceste, ki je potrebna obnove, kar bo zahteven poseg, saj meji na vodovarstveno območje. Ob prestavitvi ceste na traso, kot jo določa veljavni zazidalni načrt, jo bomo opremili tudi z lovilci olj in tako negativen vpliv cone na okolje še zmanjšali. Koliko je trenutno prometa z nepremičninami v IC Stegne in kakšne so cene? Cena kvadratnega metra zemljišča je odvisna od njegove komunalne opremljenosti in stopnje zazidljivosti. Praviloma se cene kvadratnega metra gibljejo med 200 in 300 evrov, pač odvisno od tega, kolikšen del zemljišča je še možno pozidati. Zanimanja za to lokacijo je še vedno zelo veliko, je pa res, da cene zemljišč manj donosne dejavnosti silijo, da se selijo v cone v okolici mesta, medtem ko bolj donosne dejavnosti prenesejo tudi nekoliko dražje lokacije. Zato se bo cona Stegne tudi v prihodnje ves čas spreminjala in prilagajala razmeram na trgu. Želite opozoriti na kakšno vašo posebnost? Ena izmed posebnosti je sovlaganje lastnikov zemljišč v gradnjo infrastrukture. Tako je bilo mesto razbremenjeno razmeroma velike naložbe in se je lahko bolj posvetilo drugim zadevam - od mestnega prometa pa vse do vrtcev, Iskra pa je dinamiko gradnje komunalne infrastrukture prilagajala svojim potrebam. Takega načina opremljanja stavbnih zemljišč bi se morale držati tudi druge občine in urejanje con, ki niso večje od recimo sto tisoč kvadratnih metrov, prepustiti za to usposobljenim zunanjim investitorjem. Večje cone so za razpršene investitorje prevelik zalogaj, za te bi torej morala poskrbeti mestna uprava, pri čemer bi hkrati morala izvajati svojo programsko politiko strateškega razvoja poslovnih con na območju mesta. Kako bi se na podlagi sedanjih izkušenj lotili načrtovanja cone, če bi imeli na voljo prazno zemljišče, katerim napakam bi se želeli izogniti? Prav gotovo cone ne bi predvidel na njivah in ob vodovodnem rezervatu. Ta pomanjkljivost cone nam ves čas nalaga dodatne ukrepe za zaščito okolja. Dokler je bila politika nad ekologijo, se je na tej lokaciji izvajala tudi galvanizacija, ki smo jo potem postopno spravili ven. Razen ekologije so bili pri zasnovi cone Stegne pravilno zajeti številni drugi dejavniki, vendar je tudi glede vodovarstvenih pogojev prvotnim snovalcem nepravično naprtiti vso krivdo, saj je bilo ob nastanku te cone predvideno, da bo prestolnica pitno vodo nekoč dobivala z bližnjih hribov, kar pa se še do danes ni uresničilo. Po drugi strani sem prepričan, da je IC Stegne s svojo sedanjo vsebino za vodovarstveno območje celo manjše breme od intenzivno gnojenih in škropljenih kmetijskih površin. Z malo prizanesljivosti bi torej prvotnim snovalcem cone Stegne lahko rekli: "Kapo dol"! V Iskri Invest so dosegli temeljit preobrat Včasih so celoten prihodek ustvarjali v takratnih Iskrinih podjetjih, letos pa bodo na prostem trgu ustvarili že 84 odstotkov prihodkov Iskro Invest je združeno podjetje Iskra ustanovilo pred natanko 30 leti. Ustanovljena je bila za izvajanje tistih poslovnih funkcij, ki so se pojavljale v večini Iskrinih podjetij. "Glavne dejavnosti so bile tako vzdrževanje poslovnih objektov (tako splošno kot tudi tehnično), investicije, družbena prehrana, poštne storitve ter osebni in letalski prevoz. Najpomembnejša naloga pa je bila oskrba Iskrine poslovne stolpnice na tedanjem Trgu revolucije v Ljubljani," razlaga direktor Janez Hafner. Splošna gospodarska kriza je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja podjetje prisilila v razširitev njegovega delovanja tudi na druga področja, saj je usihanje Iskrinih podjetij bistveno zmanjšalo obseg poslovanja. Leta 1990 so se preselili v svoje prostore v industrijskem kompleksu Stegne, kjer so našli nove poslovne priložnosti. Seveda je bilo treba ob tem dodatno usposobiti zaposlene, izoblikovati nove strategije in razširiti ponudbo. VELIKE NALOŽBE V STEGNAH IN NA LABORAH V minulih letih je podjetje Iskra Invest v industrijskem kompleksu Stegne izvedlo več večjih naložb. Posodobili so elektroenergetsko omrežje, proizvodnjo komprimiranega zraka in distribucijo toplotne energije. Trenutno pridobivajo gradbeno dovoljenje za prestavitev oziroma gradnjo nove severne industrijske ceste. Tudi v industrijskem kompleksu na Laborah so lani izvedli veliko naložbo - prenovili so hladilno strojnico in prvo izmed treh transformatorskih postaj. Letos bodo prenovili še preostali dve in pripravili vse potrebno za prehod na 20- kilovoltno napajanje kompleksa ter gradnjo toplotnih postaj po posameznih uporabnikih. Vlaganje v izobraževanje zaposlenih, posodabljanje informatike, opreme in preostale pripomočke za delo pa v podjetju poteka ves čas. Zaposlenih niso odpuščali "V tridesetih letih smo nekatere nedonosne dejavnosti opustili, druge razširili, nekaterih pa smo se lotili tudi povsem na novo," pravi Hafner. Poudarja, da kljub težavam podjetje zaposlenih ni odpuščalo, ampak je vedno iskalo rešitve tudi za tiste, ki so ostali brez svojih prejšnjih nalog. Kako temeljit preobrat je podjetje s tem doseglo, kaže podatek, da so nekoč celoten prihodek ustvarjali v takratnih Iskrinih podjetjih, letos pa v skupini Iskra ustvarijo le še približno 16 odstotkov prihodka, preostalo pa na prostem trgu. Trenutno ima podjetje 80 zaposlenih oziroma petkrat manj, kot jih je imelo nekoč. Glavnino dela opravijo v Stegnah in na Laborah Trenutno so njihove najpomembnejše dejavnosti upravljanje poslovnih objektov in infrastrukture, vzdrževanje poslovnih objektov, oskrba z električno in toplotno energijo, ponudbo pa zaokrožajo še s kurirskimi storitvami, trgovino s pisarniškim in promocijskim materialom ter tovornim transportom. "Z novim letom pa smo si pripojili tudi eno od Iskrinih družb, ki je opravljala podobno dejav- V industrijski coni na Laborah je Iskra Invest lani prenovila hladilno centralo. V Iskri Invest so lani prvič ustvarili več kot milijardo tolarjev prihodkov od prodaje. Letos jih načrtujejo že 1,7 milijarde tolarjev, je povedal direktor podjetja Janez Hafner. nost kot mi," dodaja sogovornik. "Delujemo na širšem ljubljanskem območju, industrijski kompleks Stegne je le ena od večjih lokacij. Druga večja lokacija je industrijski kompleks Labore v Kranju. Vsaka lokacija ima svoje potrebe in posebnosti, ki so odvisne od dejavnosti, ki se na njej izvajajo." Kakovost storitev dokazujejo certifikati Kakovost njihovih storitev je potrjena s certifikatom kakovosti, ki so ga prejeli že leta 1998, letos pa so že opravili tudi certificiranje, ki ustreza standardom ISO 9001:2000. "Ker konkurenca na področju storitev, tudi nelojalna, zmanjšuje naše tržne možnosti, si ves čas prizadevamo, da strankam ponujamo kakovostno in s strokovnim znanjem podprto ter kar se da popolno ponudbo storitev na enem mestu," razlaga Hafner. "S pritiski na znižanje stroškov se srečujemo vsakodnevno, tolikšna obremenitev gospodarstva z dajatvami pa ne spodbuja ne večjega razvoja in ne konkurenčnosti. Delež stroškov dela je tudi v storitvenih dejavnostih izjemno obremenilen - pri nas znaša v povprečju kar 40 odstotkov, to pa bistveno vpliva na ponudbo." Postati želijo največji Kljub težavnim razmeram so bili njihovi poslovni rezultati po zaslugi nenehnega truda vodstva in vseh drugih zaposlenih v zadnjih letih pozitivni in v skladu s pričakovanji. Obseg prodaje je predlani znašal 920 milijonov tolarjev, lani pa je že presegel milijardo tolarjev (1,094 milijarde). Letos načrtujejo prodajo v višini 1,782 milijarde tolarjev, v prvem polletju pa je njena vrednost znašala že 877 milijonov tolarjev. V strategijo nadaljnjega razvoja so si zapisali, da želijo postati vodilni v dejavnosti, ki se ukvarja z upravljanjem visokozahtevnih poslovnih objektov na širšem ljubljanskem območju, ter zagotoviti optimalno energetsko oskrbo zaključenim gospodarskim kompleksom.

fi_165_20_og 8/25/05 16:35 Page 1 20 OGLASNA PRILOGA: IC STEGNE PETEK, 26. AVGUST 2005 ŠT. 165 Elektrospoji so si pridobili zaupanje nemškega partnerja Podjetje Elektrospoji, d. o. o., že vse od ustanovitve leta 1997 deluje v Industrijski coni Stegne, v ustvarjalnem okolju množice podjetij, nastalih iz nekdanje velike Iskre. "Izbira te lokacije je bila, dolgoročno gledano, strateška odločitev za našo trgovsko dejavnost. Veliko naših prvih odjemalcev in končnih uporabnikov elektrotehniških proizvodov svetovno znanega nemškega podjetja Weidmüller prihaja namreč prav iz tega okolja," pravi direktor podjetja Tomaž Sočan. Ob ustanovitvi podjetja tudi njegovega imena niso prepustili naključju, ampak so z njim želeli kupcem sporočiti temeljno poslanstvo - dobavo spojne tehnike vrhunske tehnologije. Že vsa leta svojega delovanja dosegajo rast poslovanja in širijo ponudbo. Danes imajo šest zaposlenih, ki pokrivajo vse ključne funkcije podjetja - od trženja, skladiščenja in servisiranja pa vse do storitvene dejavnosti. Strokovnost in profesionalnost sta temeljna zahteva Najpomembnejši dogodek v njihovi dosedanji zgodovini je bila odločitev vodstva podjetja Weidmüller, da bo svoje interese na slovenskem trgu uresničevalo s pomočjo slovenskega podjetja in njegovih ljudi, ki svoje okolje najbolje poznajo. "Njihovo zaupanje se je udejanjilo z uspešnim poslovanjem in večanjem tržnega deleža, še vedno pa v našem podjetju prisegamo na načelo, da nisi nikoli tako dober, da ne bi mogel biti še boljši," pravi Sočan. "Poleg tega se pri našem delu dosledno držimo tudi strokovnosti in profesionalnosti v poslu, saj želimo doseči enako kakovostno raven, kot jo imajo proizvodi, ki jih tržimo." Celostna ponudba profesionalnih elektrotehniških proizvodov Njihova osnovna dejavnost je trženje profesionalnih elektrotehniških proizvodov za področje industrijske avtomatizacije, elektroenergetike in strojegradnje. Glavni prodajni proizvodi so vrstne sponke Weidmüller za elektroenergetiko in elektroniko, industrijski konektorji za težke pogoje obratovanja, profesionalni elektronski moduli in naprave, elementi in sistemi za označevanje proizvajalcev Weidmüller in Brady, industrijska ohišja, profesionalna ročna orodja za elektrikarje proizvodnje Weidmüller, svetlobni in zvočni alarmi za industrijo proizvajalcev Sirena in Pfannenberg ter oprema za strojegradnjo (kabelske verige Brevetti, fleksibilne cevi in pribor Flexicon, instalacijske aluminijaste cevi Fintech, kabelske police in kanali Van Geel, kabelska korita Rehau, kabelske uvodnice Icotek, kabelski pribor Weitkowitz in drugo). Uspešen boj s konkurenco Usmerjeni so izključno na slovenski trg, kjer se spopadajo s številnimi domačimi in tujimi konkurenti. Svoj tržni delež ohranjajo in povečujejo s stalnim izobraževanjem, prenašanjem znanja in storitev svojim uporabnikom in inovativnostjo ponudbe. "Nenehna rast dejavnosti podjetja zahteva tudi nenehna vlaganja v nova znanja in tehnologije, ne nazadnje pa tudi širitev prostorskih zmogljivosti. In prav v IC Stegne nam je uspelo pridobiti dodatne prostore, ki jih bomo preuredili za potrebe naše dejavnosti in si tako omogočili nadaljnji razvoj," razlaga Sočan. "Tu imamo v mislih zlasti širitev storitvene dejavnosti. Že zdaj izdelujemo po naročilu specialne sestave vrstnih sponk za različne namenske uporabe. Ti se dobavljajo po zahtevi naročnika kot samostojni moduli," pravi sogovornik in dodaja, da je največ različnih tipov merilnih garnitur, razvitih za potrebe elektrodistribucije, ki so sestavni del kompleta merilnega mesta za merjenje porabe električne energije končnega porabnika moči nad 40 kilovatov. V proizvodnem programu imajo tudi več različnih tipov specialnih modulov prenapetostne zaščite za področje prometa in industrije. Uporabnikom poleg tega ponujajo tudi storitve, kot je izpisovanje oznak za kable, električne vodnike, stikalne omare, vrstne sponke, stikala in druge električne aparate in naprave. Obširna ponudba materialov za označevanje (nalepke, trakovi) in tiskalnikov za različne tehnologije označevanja specializirane družbe Brady (laser, inkjet, termični tisk) pa omogoča dolgotrajno obstojne in čitljive oznake za najrazličnejše, tudi najzahtevnejše razmere. Stavijo na pristno partnersko sožitje Uspešnost njihovega poslovanja po Sočanovih besedah ni odvisna samo od marljivosti, ampak zelo tudi od uspešnosti njihovih poslovnih partnerjev, splošnega gospodarskega okolja in vlaganj v nove projekte v naši državi. "Zavedamo se, da nas z našimi uporabniki druži skupna usoda, zato svojo prihodnost vidimo v pristnem medsebojnem partnerskem sožitju z njimi. Naša vizija je postati zaupanja vreden in dolgoročen kompetenten partner ter dobavitelj profesionalnih proizvodov in opreme za področje industrije, elektroenergetike in strojegradnje. Zato hočemo biti Elektrospoji več kot spoji," je ob koncu dodal direktor. Iskra Invest razmišlja o celostnem inženiringu industrijskih con Podjetje Iskra Invest je bilo že nekajkrat povabljeno k sodelovanju pri oživljanju programsko neustreznih con in tudi k razvoju novih. Zato resno razmišljajo o tem, da bi se lotili celostnega inženiringa oziroma razvoja con. Če je namreč cona dobro zasnovana, je tudi njeno obratovanje zelo racionalno, pravi Jože Podpečan, pomočnik direktorja podjetja Iskra Invest. "Pri dosedanjem svetovanju smo marsikdaj opazili, da lastniki zemljišč pogosto mislijo, da so skupaj z lastnino pridobili tudi vso pamet, in od svojih zamisli niso pripravljeni odstopiti za nobeno ceno," razlaga Podpečan. "Tako sicer spodbujajo zunanjega investitorja, da zadeve še bolj pretehta, s čimer preprečijo kakšne premalo premišljene rešitve, po drugi strani pa lokalnemu okolju lahko povzročijo tudi veliko in dolgotrajno škodo." "V novem družbenem redu je lastnina res svetinja, vendar zakonodaja dopušča premalo možnosti, da bi se na račun manjše škode izognili večji škodi, ki jo zaradi neracionalne trmoglavosti posameznika lahko utrpi širša družbena skupnost. V načelu bi pri razvoju novih con zakonodaja morala urejati predvsem urbanistično podobo con, njihov vpliv na okolje in prometne posledice za okolico. Vse drugo, tudi ravnanja nespametnih, na dolgi rok uredi trg, iskanje optimalnih rešitev za cone pa je treba prepustiti izključno strokovni skupini, ki jo mora voditi izkušen gospodarstvenik," dodaja sogovornik.

fi_165_21_og 8/25/05 13:03 Page 1 PETEK, 26. AVGUST 2005 ŠT. 165 OGLASNA PRILOGA: IC STEGNE 21 CENE NEPREMIČNIN NA OBMOČJU INDUSTRIJSKE CONE STEGNE Sosednje cone zbijajo vrednost nepremičninam v Stegnah Prenove nekdanjih velikih in zaokroženih prostorov so vprašljive, saj današnjim uporabnikom praviloma tudi po adaptaciji ne ustrezajo Ponudba in povpraševanje po nepremičninah v Industrijski coni Stegne (IC Stegne) sta večinoma v ravnotežju, izjema so le pisarniški prostori, kjer je ponudba nekoliko večja od povpraševanja, je povedal Primož Sušnik iz nepremičninskega podjetja Interdom nepremičninska hiša. Cene zazidljivih zemljišč v IC Stegne se gibljejo med 200 in 300 evri za kvadratni meter. Te cene po besedah Primoža Sušnika ne vključujejo morebitnega dobropisa za plačilo komunalnega prispevka, do katerega je v nekaterih primerih prodajalec upravičen, ker je bil prispevek zaradi predvidene fazne gradnje v preteklosti že plačan. Prostori so pogosto potrebni prenove Cene proizvodnih in skladiščnih prostorov se gibljejo med 800 in 1.100 evrov, cene pisarniških prostorov pa med 700 in 1.200 evri za kvadratni meter. "Treba pa je poudariti, da gre za prostore slabše kakovosti, ki velikokrat zahtevajo temeljito prenovo, če je ta sploh mogoča," pravi Sušnik. Prenova nekdanjih velikih in zaokroženih prostorov, ki se prepletajo glede na Fotomontaža: Romina Colnarič Veliko potencialnih kupcev po nepremičninah v IC Stegne sploh ne povprašuje. Pripravljeni so plačati veliko višjo ceno na drugih lokacijah, kjer je urbanistična zasnova sodobna in upošteva večino potreb današnjih uporabnikov, pravi nepremičninski posrednik Primož Sušnik iz nepremičninske agencije Interdom nepremičnine. svojo namembnost, so namreč vprašljive, saj današnjim uporabnikom praviloma tudi po adaptaciji ne ustrezajo. "Težave povzročata tudi logistika transportnih poti in kronično pomanjkanje parkirnih prostorov," opozarja sogovornik. Kupci se raje odločajo za dražje cone Sušnik pravi, da zaradi vseh naštetih težav veliko resnih kupcev po nepremičninah v IC Stegne sploh ne povprašuje. Pripravljeni so plačati veliko višjo ceno na drugih lokacijah (ob Letališki ali Verovškovi cesti, v Obrtno-industrijski coni Trzin...), kjer je urbanistična zasnova sodobna in upošteva večino potreb današnjih uporabnikov, tako glede prometne in logistične ureditve kakor tudi primerne infrastrukture. Ravno te prednosti drugih con so po sogovornikovem mnenju tudi glavni razlog za nižje cene nepremičnin, kot bi si jih glede na samo lokacijo v okviru Ljubljane IC Stegne zaslužila. Fotona iz vojaške prešla v medicinsko dejavnost Delniška družba Fotona, ki je lani praznovala 40 let obstoja, je po besedah predsednika uprave dr. Matjaža Lukača v zadnjih petih letih povsem spremenila svoj proizvodni program in se iz proizvajalca predvsem vojaške optoelektronike preobrazila v visokotehnološkega proizvajalca medicinskih in industrijskih laserjev. Medicinski laserji obsegajo že več kot dve tretjini njihove proizvodnje, ki jo v celoti prodajo pod lastno blagovno znamko. "Močni pa nismo samo na področju medicinskih laserjev, ampak tudi na komunikacijskem, saj smo se z optičnimi komunikacijami začeli ukvarjati med prvimi in smo bili edini proizvajalec optičnih vlaken v nekdanji Jugoslaviji. Proizvodnjo optičnih vlaken smo medtem sicer že opustili, še vedno pa imamo veliko znanja s tega področja. Naslednje področje, ki ga je treba omeniti, pa so industrijski laserji," dodaja Lukač. Fotona je eden vodilnih proizvajalcev laserske tehnologije za dermatologijo in zobozdravstvo. Povečujejo število zaposlenih V minulih letih je v podjetju potekalo prestrukturiranje, zato se je tudi število zaposlenih tedaj nekoliko zmanjšalo, zdaj pa spet na novo zaposlujejo. Trenutno imajo zaposlenih več kot 200 delavcev z visokim povprečjem izobrazbe. Podjetje je izrazito izvozno naravnano, saj samo izvozi tri četrtine proizvodnje, posredno pa še nekaj več. Njegovi največji trgi so Nemčija, ZDA, Italija in Tajvan. Vedno je v razvoju vsaj deset izdelkov Čeprav ima Fotona v nasprotju s konkurenti tudi precej močno lastno proizvodnjo, so zanjo najpomembnejše naložbe v razvoj novih izdelkov. "Za te naložbe vsako leto namenimo 15 odstotkov vrednosti prodaje. Povprečna življenjska doba izdelka v naši dejavnosti je manj kot leto dni, zato imamo ves čas v razvoju vsaj deset novih izdelkov," poudarja Lukač. Njihov ponos je najhitrejši neboleči vrtalni laser Njihov cilj je, da bi na segmentih zobozdravstvenih, dermatoloških in industrijskih varilnih laserjev postali svetovna številka ena. Temu cilju so najbliže na področju zobozdravstvenih laserjev, kjer že vodijo s svojim najhitrejšim nebolečim vrtalnim laserjem. "Odkar smo se z vojaškega preusmerili na civilno področje, velikim spremembam navkljub ves čas poslujemo z dobičkom, zato smo z doseženim zadovoljni. Ker smo se medtem rešili tudi zadolženosti, smo v odličnem položaju za nove naložbe," poudarja predsednik uprave in hkrati dodaja, da se tudi vojaškemu programu niso odpovedali. Na tem področju so na novo razvili laserski daljnogled, ki je po dometu in drugih karakteristikah najboljši na svetu. Prodajno mesto: AVTOMOTIV RADO, d. o. o. AVTOHI A ODAR Avtohiπa Odar se ponaπa z dolgoletno tradicijo v ponujanju celostnih storitev na podroëju prodaje in servisiranja vozil in motorjev blagovne znamke SUZUKI. Poleg navedene dejavnosti opravlja tudi visokokakovostne storitve diagnosticiranja in servisiranja BOSCH, vulkanizerske storitve v okviru svetovno priznane verige PNEUHAGE ter avtokleparske, avtoliëarske in avtoelektriëarske servisne storitve. Avtohiπa Odar je izjemno konkurenëna tako z vidika vsestranske ponudbe kakor tudi z vidika kakovosti in cene svojih storitev. Osebje se vam bo z veseljem posvetilo in poiskalo reπitev za katerokoli vaπo zahtevo ali teæavo. Prijaznost in ustreæljivost sta temeljno vodilo v delovanju Avtohiπe Odar. Vaπe vozilo bo vedno v brezhibnem stanju, Ëe bo v njihovih rokah. Pri nakupu vozila ali motorja blagovne znamke SUZUKI vam bodo prijazni in visoko usposobljeni prodajalci zagotovili najboljπo ponudbo in konkurenëne pogoje. V resnici vam bodo pomagali, da si nov avto kupite na najlaæji mogoëi naëin. Avtohiπa Odar je hiπa zaupanja in kakovosti. Je skromna do sebe in radodarna do kupcev. Ugodnosti za bralce FINANC: AVTOHI A ODAR AVTOMOTIV RADO, d. o. o. Stegne 33 1000 Ljubljana Telefon: 01/58-10-131 KUPON ugodnosti za bralce FINANC - 10 % popusta na servisne storitve - 10 % popusta na vulkanizerske storitve - 20 % popusta pri nakupu pnevmatik (Ëe na pnevmatiko πe ni nobenega drugega popusta) oziroma 3 % dodatnega popusta (Ëe je na pnevmatiko æe kakπen drug popust) - 30 % popusta na shranjevanje pnevmatik - posebna cena za nakup novega vozila SUZUKI WAGON R+ 1.3 GLX, 4x4: 2.790.000,00 SIT (redna cena: 2.990.000,00 SIT) - posebna cena za nakup novega vozila SUZUKI IGNIS 1.5 VVT GS, 4x4: 3.290.000,00 SIT (redna cena: 3.490.000,00 SIT) - posebna cena za nakup novega vozila SUZUKI GRAND VITARA 2.0 TD, 4x4, 5 VRAT, FREESTYLE L: 5.590.000,00 SIT (redna cena: 5.890.000,00 SIT) Posebne cene za nakup novih vozil SUZUKI veljajo do razprodaje zaloge!

fi_165_22_og 8/25/05 16:41 Page 1 22 OGLASNA PRILOGA: IC STEGNE PETEK, 26. AVGUST 2005 ŠT. 165 KAJ O INDUSTRIJSKI CONI STEGNE MENIJO V PODJETJIH? Dobra lokacija odtehta tudi težave s parkiranjem Nekaj sogovornikov smo povprašali, kako ocenjujejo urejenost in možnosti za delo v Industrijski coni Stegne. Pohval sta bili deležni predvsem lokacija in dostopnost, kritik pa pomanjkanje parkirišč, vendar imajo tudi to težavo nekatera podjetja rešeno bolje kot druga. Čez upravljanje cone se sogovorniki niso pritoževali, si pa želijo, da bi v njej imeli tudi banko in pošto, kjer bi lahko opravili vsakodnevne poslovne zadeve. Pa tudi kakšna restavracija za prehrano zaposlenih menda ne bi bila odveč... Dr. Matjaž Lukač, predsednik uprave Fotone, nam je povedal, da so se v Stegne priselili leta 1979. "Z možnostmi za delo smo zadovoljni. Ker za nas stroški proizvodnega dela še ne sodijo med ključne dejavnike uspeha, kot to velja za podjetja v nekaterih drugih dejavnostih, se nam ta lokacija ne zdi predraga. Še posebno zato, ker veliko sodelujemo z univerzo in instituti, pa tudi kadre z ustreznimi znanji v Ljubljani najdemo laže, kot bi jih kje drugje." Razvoj v zdravem okolju poslovnih priložnosti Podjetje Inženiring plus v Stegnah posluje od leta 1990. Direktor Stojan Rakar pravi, da so delovne razmere v coni solidne, saj imajo hiter dostop do vseh najbolj pomembnih cestnih povezav, pa tudi vhodov v cono in izhodov iz nje je dovolj. "Pogrešamo morda kakšno brezplačno parkirno mesto za stranke pa izboljšan dovoz za tovorna vozila," razlaga sogovornik in dodaja, da jih moti tudi zapleten dostop z mestnim avtobusom, saj v bližini vozi samo avtobus številka 8, do postajališč na Celovški cesti je pa predaleč. "Menim, da bi se morala cona v prihodnje razvijati v zdravem okolju poslovnih priložnosti in s tem tudi dobivati svojo podobo, ki bi bila še bolj po meri podjetij," priporoča Rakar. Manjkajo spremljajoče dejavnosti V Podjetju Noviforum so se za industrijsko cono odločili že pred leti, ko so odkupili zemljišče in poslovno stavbo podjetja Iskra baterije Zmaj. Zvone Jagodic, namestnik direktorja v podjetju Noviforum, tako pojasnjuje: "Stegne hitro spreminjajo svojo podobo in se iz industrijske preoblikujejo v klasično poslovno cono z vrsto različnih dejavnosti. Dobra stran tega sta velika pestrost, saj lahko podjetja kupce in dobavitelje najdejo tudi že znotraj cone, in dobra komunalna opremljenost. Infrastruktura, ki je v skupni rabi, ima tudi kakovostnega upravnika. Edino, kar v Stegnah pogrešamo, so kakovostne spremljajoče dejavnosti - banka, pošta, več restavracij..." Ena bolj perečih težav je po njegovem parkiranje, saj podjetja, ki so kupovala svoje poslovne prostore, velikokrat niso razmišljala še o nakupu zadostnega števila parkirnih prostorov. "Zapleti so v veliko primerih tudi zaradi neurejenih odnosov med solastniki različnih objektov. Veliko večjih stavb se je razprodalo in zdaj je na mestu, kjer je včasih potekala proizvodnja enega podjetja, tudi do 15 novih podjetij z različnimi dejavnostmi," pravi sogovornik. Meni, da se bo Industrijska cona Stegne težko še kaj razvijala, ker je prostorsko omejena. "V našem podjetju si najbolj želimo, da bi se v Stegnah naselilo čim več mladih podjetij, ki imajo naši sorodno dejavnost, in da bi med njimi lahko imeli čim več partnerjev in podizvajalcev," dodaja Jagodic. "V našem podjetju si najbolj želimo, da bi se v Stegnah naselilo čim več mladih podjetij, ki imajo naši sorodno dejavnost, in da bi med njimi lahko imeli čim več partnerjev in podizvajalcev," pravi Zvone Jagodic, namestnik direktorja v podjetju Noviforum. Nekateri predlagajo povezovanje podjetij v coni "Čeprav ima kar nekaj pomanjkljivosti, smo z IC Stegne načeloma zadovoljni, saj je njenih prednosti več kot pomanjkljivosti," sodi Edi Perko, direktor Slovenske knjige. "Za našo organizacijo dela je zelo pomembna bližina obvoznice in enostaven dostop, težave pa povzroča neurejena prometna situacija v sami coni," razlaga. Dodaja, da so pri odločitvi za nakup poslovnih prostorov prevladali predvsem naslednji argumenti: bližina avtoceste oziroma obvoznice, sprejemljiva cena stavbe in zemljišča, parkirni prostor ob stavbi in bližina centra. Po Perkovih besedah cono najbolj pesti neurejenost in nezadostno število parkirnih prostorov. "Tudi naše parkirišče je bilo vedno polno, zato smo ga bili, tako kot sosedje, prisiljeni ograditi, saj smo samo tako lahko zaposlenim zagotovili nemoteno parkiranje," pravi Perko. Nadaljnji razvoj cone je po njegovem mnenju odvisen predvsem od lastnikov poslovnih prostorov, njihovih razvojnih načrtov, dejavnosti in trenutnih poslov. "Trenutno je v IC Stegne veliko lastnikov z zelo raznolikimi dejavnostmi in posledično raznolikimi interesi. Vsak gleda le na razvoj svojega podjetja in doseganje svojega interesa, skupnega načrta razvoja ali splošnih usmeritev pa ni, niti v zvezi s tem nismo prejeli nobene pobude. Zato bi povezava podjetij v Dr. Matjaž Lukač, predsednik uprave Fotone, pravi, da se jim lokacija v Stegnah ne zdi predraga, ker stroški proizvodnega dela v njihovi dejavnosti še ne sodijo med ključne dejavnike uspeha. Lokacija je primerna tudi zato, ker veliko sodelujejo z univerzo in instituti, pa tudi kadre z ustreznimi znanji v Ljubljani najdejo laže, kot bi jih kje drugje. coni prav gotovo pripomogla k boljši izrabi infrastrukture in hitrejšemu odpravljanju težav." Komunikacijska infrastruktura bi bila lahko boljša Tudi v podjetju INEA so zadovoljni z lokacijo in bližino obvoznice, pa tudi nad številom parkirnih mest, ki jih imajo na voljo za lastne potrebe, se ne pritožujejo. Pogrešajo zlasti boljšo komunikacijsko infrastrukturo in boljši dostop z obvoznice iz smeri Maribora, poleg tega ima Ljubljana najdražje prispevke. "Za to lokacijo smo se odločili zaradi bližine mesta, dostopnosti in primerne velikosti objekta. Cona bi morala postati tudi bolj prepoznavna, saj je še zmeraj močan občutek, da je to samo kompleks Iskre," pravi mag. Marijan Vidmar, glavni direktor podjetja. Lokacija je po mnenju anketirancev ena največjih prednosti Industrijske cone Stegne, ki je pregledno urejena, imajo pa podjetja zaradi starejše zasnove nekaj pripomb na infrastrukturo, zlasti komunikacijsko. VSE NA ENEM MESTU PO UGODNIH CENAH MIX d.o.o. Stegne15 1000 Ljubljana telefon : 01 513-13-40 telefaks : 01 513-13-49 Trgovina z gradbenim in instalacijskim materialom Poslovalnice mix: MIX d.o.o. Ponikve 96 1312 Videm Dobrepolje tel.: 01 788 71 90 faks: 01 788 71 92 e-mail:ponikve@mix.si splet: www.mix.si MIX d.o.o. Kosovelova 3320 Velenje tel.: 03 898 60 56 faks:03 898 60 55 e-mail:velenje@siol.net splet: www.mix.si MIX d.o.o. Stegne 15 1000 Ljubljana tel.: 01 513 13 40 faks:01 513 13 49 e-mail:info@mix.si splet: www.mix.si

fi_165_23_pg 8/25/05 17:01 Page 1 PETEK, 26. AVGUST 2005 ŠT. 165 OGLASNA PRILOGA 23

fi_165_24_og 8/25/05 13:59 Page 1