Električne instalacije Električne instalacije so smotrno povezane naprave, ki posredujejo pretok električne energije od proizvodnih električnih naprav do porabnikov električnih naprav in aparatov. V ožjem o pomenu besede so električne instalacije samo napeljave nizke napetosti v odprtih in zaprtih prostorih. Vrste električnih instalacij (glede na področje uporabe) Elektroenergetske instalacije nizke napetosti v zgradbah (izmenične ne napetosti do 250 V proti zemlji) Elektroenergetske instalacije nizke napetosti v industriji (izmenične ne napetosti do 600 V ali enosmerne napetosti do 900 V proti zemlji) Instalacije telekomunikacijskih naprav v zgradbah (napetost med vodniki ali proti zemlji ne presega 50 V izmenične ne ali 120 V enosmerne napetosti) 10/1
Vrste električnih instalacij (glede na področje uporabe) Med elektroenergetske instalacije uvrščamo: Instalacije razsvetljave Instalacije elektromotorskih pogonov Instalacije elektotoplotnih postrojev Instalacije elektrokemijskih postrojev Vrste električnih instalacij Glede na okolico ločimo: Instalacije v suhih prostorih Instalacije v prostorih s specifičnimi pogoji Instalacije v posebnih prostorih Instalacije v prostorih, ki jih ogrožajo eksplozivne zmesi 10/2
Vrste električnih instalacij Splošne značilnosti EIN Karakteristike napajanja Vrste napajalnih sistemov Vrste instalacijskih tokokrogov Vrste instalacijskih sistemov Usklajenost opreme Vzdrževanje instalacij Varnostni napajalni sistemi Vrste električnih instalacij Karakteristike napajanja Vrsta toka Frekvenca 50 Hz Nazivna napetost trifazni izmenični sistem napetosti 20/400 V Velikost predvidenega kratkostičnega toka priključka ka Zahtevana največja ja (konična)mo na)moč napajanja 10/
Vrste električnih instalacij Vrste napajalnih sistemov (Glede na stopnjo obratovalne zanesljivosti in varnosti uporabnikov) Splošni sistem napajanja Sistem varnostnega napajanja Sistem nadomestnega napajanja Vrste električnih instalacij Vrste instalacijskih tokokrogov (glede na pomembost napajanja) Splošni tokokrogi Posebni tokokrogi 10/4
Vrste električnih instalacij Vrste instalacijskih sistemov Vrste sistemov vodnikov pod napetostjo Vrste razdelilnih sistemov glede ozemljitve Vrste električnih instalacij Vrste sistemov vodnikov pod napetostjo Izmenični (AC) sistemi enofazni z dvema vodnikoma enofazni s tremi ali petimi vodniki trifazni s tremi ali štirimi vodniki Enosmerni (DC) sistemi z dvema vodnikoma s tremi vodniki 10/5
Vrste in uporaba elektroinstalacijskih materialov Vodniki Instalacijske cevi Pribor za spajanje in pritrditev vodnikov ter cevi Kabli in pribor za spajanje ter priključevanje Varovalke in instalacijski odklopniki Stikala Vtično-spojne naprave Svetilke Razdelilniki Merilne naprave za merjenje elektrikične energije Vodniki za električne instalacije Baker (Cu) - specifična prevodnost 56 Sm/mm 2 Aluminij (Al) - specifična prevodnost 5 Sm/mm 2 T = 20 C 10/6
Vodniki za električne instalacije Ločimo dve vrsti vodnikov: neizolirane, ki jih uporabljamo predvsem pri gradnji nadzemnih vodov izolirane, ki jih uporabljamo za električne instalacije in energetske napeljave; energetski izolirani vodniki in energetski kabli telekomunikacijski izolirani vodniki in telekomunikacijski kabli Vodniki za električne instalacije Prerezi vodnikov so normirani. Standardni prerezi vodnikov so: 0.5, 0.75, 1, 1.5, 2.5, 4, 6, 10, 16, 25, 5, 50, 70, 95, 120, 150, 185, 240, 00, 400 in 500 mm 2. Barvno označevanje vodnikov: za fazne vodnike: črna (čr), rjava (rj); za nevtralni vodnik: svetlo modra (smo); za zaščitnonevtralni vodnik: zeleno/rumena (ze/ru); za zaščitni vodnik: zeleno/rumena (ze/ru). Uporaba drugih barv ni dovoljena! 10/7
Označevanje priključnih sponk in vodnikov (zbiralk) Označevanje vodnikv odnikovov Vodnike označujemo po standardih. Za vodnike so standardizirane barve izolacije različnih vodnikov, predpisani pa so tudi naslednji podatki: izvedba kabla, vrsta vodnika (iz bakra, aluminija), plašč kabla ali posebni ovoj,... Za označevanje vodnikov po standardih (CENELEC) uporabljamo kombinacijo črk in številk, pri čemer uporabljamo oznake, ki so na naslednji sliki. 10/8
Označevanje vodnikovov Spajanje in priključevanje vodnikov Zaradi podaljševanj ali cepljenja vodnikov Izvajamo v razvodnicah (dozah), kabelskih spojkah ali stikalnih blokih Priključevanje vodnikov: na nepremični (vtičnice, stikala, priključnice,...) in premični (prenosni aparati) električni opremi 10/9
Spajanje in priključevanje vodnikov Vodnike spajamo in priključujemo z vijačnimi, brezvijačnimi in natičnimi/vtičnimi sponkami Spajkanje vodnikov NI dovoljeno. Spoj mora biti pravilno dimenzioniran (dovoljeni tok vodnika) in zaščiten pred mehanskimi, toplotnimi in kemičnimi vplivi. Spajanje s posamičnimi sponkami 1,5 mm 2 in 2,5 mm 2 (izolirane razvodnice); za večje prereze nepremične sponke. Sponke Wecco (za prereze 2,5, 4, 6, 10 in 16 mm 2 ) priključne (za prereze 2,5, 4, 6 in 10 mm 2 ) brezvijačne za ali več vodnikov (od 0,75 mm 2 do 16 mm 2 ) lestenčne (od 2,5 mm 2 do 4 mm 2 ) aparatne (za prereze od 4 mm 2 do 16 mm 2 ) vrstne (v razdelilnikih) (za prereze od 2,5 mm 2 do 240 mm 2 ) 10/10
Sponke Nazivna dimenzija priključne sponke Število togih Cu vodnikov, ki jih je mogoče priključiti skupaj, v odvisnosti od njihovega prereza mm 2 0,75 1 1,5 2,5 4 6 10 16 25 5 0,75 2 1 2-2 1,5 2-4 2-2 2,5 2-4 2-2 4 2-4 2-2 6 2-4 2-2 10 2-4 2-2 16 2-4 2-2 25 2-4 2-2 5 2-4 2-2 Razvodnice Razvodnice (doze) uporabljamo za križanje instalacijskih cevi, nameščanje vtičnic, stikal in priključnic ter spajanje vodnikov. Glede na uporabo jih delimo na: -montažne, - razdelilne in -univerzalne. Po obliki se delijo na: - okrogle in - štirioglate. 10/11
Razvodnice Za podometne instalacije izdelujejo razvodnice pretežno iz PVC in imajo naslednje normirane notranje premere: - okrogle: 60, 70 in 80 mm, - štirioglate: 95x95, 150x150, 200x200 in 250x250 mm. Notranja višina okroglih razvodnic je 8 mm, štirioglatih pa 50 (pri 95x95) oziroma 60 mm. Razvodnice Za nadometne instalacije uporabljamo razvodnice, izdelane iz termoplastičnih snovi, pločevine ali silumina. Dimenzije nadometnih razvodnic so: - okrogle: 80 mm, - štirioglate: 70x70, 80x80, 100x100 in 180x140 mm. Razvodnice 70x70 mm so namenjene vgradnji stikal in vtičnic. Priključnica oziroma razvodnica za stalni priključek je opremljena s sponkami in je namenjena prehodu stalne instalacije v kabel (pri priključevanju štedilnikov, pralnih strojev, termoakumulacijskih peči ipd.). 10/12
Vrste in uporaba instalacijskih cevi Zaščita vodnikov pred mehanskimi poškodbami in pred škodljivimi vplivi vlage in raznih hlapov ali par v atmosferi. Uporabljamo: termoplastične cevi zaščitne kovinske cevi Termoplastične cevi Izdelujejo iz različnih kvalitet PVC Cevi z večjo mehansko trdnostjo uporabljajo: za polaganje na zid, les, beton ali jeklene konstrukcije ter za izvedbo instalacij v litem betonu. Termoplastične instalacijske cevi gladke (v dolžinah m in 4 m); upogljive (do 100 m) in rebraste (v dolžinah do 500 m) Imajo naslednje normirane notranje premere: 11, 1,5, 16, 2, 29, 6, 42 in 48 mm Cevi, odporne proti razširjanju ognja, morajo biti oranžno pobarvane. 10/1
Termoplastične cevi Nazivni premeri cevi v mm Prerez vodnika v mm 2 11 1,5 16 2 29 6 Največje število vodnikov v cevi 1,5 5 6 2,5 2 5 6 4 2 4 6 6 6 10 4 6 16 5 6 25 5 5 2 4 50 Tabela za izbiro dimenzij termoplastinih instalacijskih cevi Zaščitne kovinske cevi Ravnein gibljive kovinske cevi (instalacije na strojih, prehod iz fiksne instalacije na stroje, gibljivi deli strojev v industriji) Izdelujejo jih iz jekla in aluminija. Mehansko so izredno trdne. Uporaba: za nadometne instalacije (predvsem v industriji). Za podaljševanje cevi uporabljamo spojke s posebnim navojem. Za spremebo smeri uporabljamo kolena. 10/14
Zaščitne kovinske cevi Lahko izdelamo prahotesne oz. vodotesne instalacije (industrija, kotlarne,...) Cevi in navoji imajo naslednje oznake: Re 9 (1,2); Re 11 (16,4); Re 1,5 (18); Re 16 (19,9); Re 21 (25,5); Re 29 (4,2); Re 6 (44); Re 42 (51). Kovinske instalacijeske cevi morajo imeti znotraj izolirno oblogo in morajo biti ozemljene. Polaganje instalacijskih cevi Ločimo tri načine polaganja: -pod omet - v beton in -nadomet 10/15
Vtično - spojne naprave Za priključevanje prenosnih porabnikov na omrežje (instalacijo) uporabljamo vtično-spojne naprave. Poznamo dve večji skupini vtično-spojnih naprav: - za instalacije v zgradbah, - za instalacije v industriji. Po številu polov ločimo naslednje vrste vtično-spojnih naprav: - dvopolne ( L, PEN ), - tripolne ( L, N, PE ), - štiripolne ( L1, L2, L, PE ) in - petpolne ( L1, L2, L, N, PE ). Vtično-spojne naprave morajo biti izdelane tako, da je slučajen dotik delov pod napetostjo onemogočen. Instalacije v stanovanjskih zgradbah Izvedba instalacij je odvisna predvsem od načina gradnje objekta. Uporabljamo predvsem naslednje izvedbe električnih inštalacij: podometne instalacije v instalacijskih ceveh, instalacije z vodniki pod ometom ali v ometu, instalacije v litem betonu. 10/16
Instalacije v stanovanjskih zgradbah Nekateri aparati se morajo priključiti na električno instalacijo prek doz za stalni priključek (npr. bojlerji, štedilniki, termoakmulacijske peči, sevalni stenski grelci, ventilatorji, nape ipd.). Če imajo ti aparati priključne moči 2 kw in več, se vežejo na samostojni tokokrog. Število tokokrogov je odvisno od števila priključkov in predvidene priključne moči stanovanja. Instalacije v stanovanjskih zgradbah Za posamezne prostore je predvideno minimalno število priključkov: dnevna soba jedilnica kuhinja delovni prostor spalnica kopalnica WC hodnik 4 vtičnice 4 vtičnice 6 vtičnice 7 vtičnice 4 vtičnice vtičnice 1 vtičnica 1 vtičnica 10/17
Instalacije v stanovanjskih zgradbah Običajno nameščamo v stanovanjskih prostorih naprave na naslednjih višinah od tal: stikala (na višino vratnih kljuk) 105 cm, vtičnice v kuhinji in delovnem prostoru 115 cm, vtičnice v ostalih primerih 5 cm. Instalacije v stanovanjskih zgradbah Posebno pozornost pri načrtovanju električne instalacije moramo posvetiti kuhinji (večina gospodinjskih aparatov in naprav). 10/18
Instalacije v industriji V industrijskih instalacijah običajno ločujemo tokokroge razsvetljave od tokokrogov moči. V večjih industrijskih objektih ločimo tudi transformacijo za razsvetljavo in moč ( različne obratovalne napetosti, različna zaščita pred električnim udarom). Nekateri industrijski objekti imajo pogosto lastno transformacijo (zaključene celote, visoka stopnja avtomatiziranosti). Instalacije v industriji V industrijskih instalacijah običajno ločujemo tokokroge razsvetljave od tokokrogov moči. V večjih industrijskih objektih ločimo tudi transformacijo za razsvetljavo in moč ( različne obratovalne napetosti, različna zaščita pred električnim udarom). Nekateri industrijski objekti imajo pogosto lastno transformacijo (zaključene celote, visoka stopnja avtomatiziranosti). 10/19
Instalacije v industriji Uporabljamo specifične instalacijske sisteme: talne instalacije, instalacije v betonskih oz. zidanih kanalih, nadometne instalacije v instalacijskih ceveh in z vodnikih na skobah, instalacije na nosilni konstrukciji, kanalni razvod, instalacije na nosilnih vrveh. Instalacije v poslovnih prostorih Specifične izvedbe instalacij Večje površine prostorov Veliko število priključkov Veliko število telefonskih priključkov Računalniške instalacije 10/20
Instalacije v poslovnih prostorih Večje število in drugačna razporeditev vtičnic (energetskih, telefonskih, omrežnih) v prostoru Uporabljamo hkrati talno in stropno izvedbo inštalacij Sekundarni strop (električne in druge inštalacije; vgradnja svetilk) Instalacije v poslovnih prostorih Osnovni elementi talnih inštalacij ploščati kanal Kanali so zaliti v estrihtu Za križanje, podaljševanje in odcepe uporabljamo posebne talne doze Vtičnice izvajamo s pomočjo priključnih mest v ravnini tal ali nad tlemi (stolpiči višine 90 mm) 10/21
Instalacije v poslovnih prostorih Pri adaptacijah uporabljamo nadometno inštalacijo v kotih (pri tleh) ali stenskih letvah (na ustrezni višini) Pri novih inštalacijah stenske letve so primerne za laboratorije, risalnice, računalniške centre, tudi v stanovanjski gradnji Prednosti: izvedba v vseh objektih, ne glede na tehnologijo gradnje; izvedba po zaključku gradbenih del; možne so naknadne predelave in dopolnjevanje Instalacije v objektih s specifičnimi pogoji Objekti v katerih se zbira večje število ljudi (gledališča, koncertne dvorane, kino dvorane, blagovnice, športne dvorane, sejmišča, šole,,...). Tudi začasno asno urejeni prostori na prostem za omenjene dejavnosti. Za instalacije v takih prostorih veljajo posebni tehnični predpisi. Ti objekti morajo imeti varnostno razsvetljavo (nadomestno in zasilno razsvetljava). 10/22
Instalacije v objektih s specifičnimi pogoji Nadomestna razsvetljava je varnostna razsvetljava, ki se ob izpadu omrežne napetosti avtomatično preklopi na pomožni vir električne napetosti in osvetljuje prostore z najmanjšo predpisano osvetljenostjo. Zasilna razsvetljava je varnostna razsvetljava, ki se ob izpadu omrežne ne napetosti avtomatično preklopi na akumulatorsko baterijo in kaže najkrajšo pot do izhoda iz objekta. Instalacije v objektih s specifičnimi pogoji Instalacije varnostne razsvetljave (pod ometom ali v njem) morajo biti najmanj 50 mm oddaljene od vseh drugih elektroenergetskih instalacij. Instalacije na policah ali v kanalih ločilna pregrada iz negorljivih materialov ali kaovinska cev. V tokokrogih varnostne razsvetljave NE sme biti stikal. 10/2
Instalacije v objektih s specifičnimi pogoji Instalacija varnostne razsvetljave ne sme biti obratovalno ozemljena, če se napaja prek transformatorja z galvansko ločenimi navitji, zaščitnega tansformatorja in pomožnega agregata oz. akumulatorske baterije. V prostorih z dvema ali več varnostimi svetilkami sta potrebna najmanj dva tokokroga. Ozemljitve Ozemljitev je prevodnap zveza med prevodnimi deli, ki jih moramo ozemljiti,, in zemljo. Prevodni deli izpostavljeni prevodni deli tuji prevodni deli Razlikujemo tri vrste ozemljitev: obratovalna (delovna) zaščitna strelovodna 10/24
Ozemljitve Obratovalna je ozemljitev dela naprave, ki pripada obratovalnem tokokrogu. Ozemljitev nevtralne točke transformatorjev Ozemljitev visokonapetostnih navitij napetostnih merilnih transformatorjev Ozemljitev kondenzatorjev, usmernikov ipd. Ozemljitve Zaščitna je neposredna ozemljitev prevodnih delov naprave, ki ne pripadajo obratovalnemu tokokrogu (izpostavljeni prevodni deli). Kovinska ohišja električnih aparatov, strojev in naprav Kovinski (konstrukcijski) deli razdelilcev,, pultov ipd. Kovinski plašči i in armature kablov, kabelske glave in spojke ipd. 10/25
Ozemljitve Sterelovodna je ozemljitev strelovodnih naprav, ki varujejo objekte pred udarom strele. Največkrat so združene obratovalne, zaščitne in strelovodne ozemljitve. Ozemljilo je prevodni del ali skupina prevodnih delov, ki so v zemlji. Zemlja je prevodna masa, pri kateri je električni potencial v katerikoli točki enak nič. Ozemljitve Dovoljen je uporaba naslednjih vrst ozemljil: cevi ali palice trakovi ali žice plošče temeljsko ozemljilo betonska armatura kovinske vodovodne cevi in ostale vkopane kovinske konstrukcije 10/26
Vrste in izvedba vezij za razsvetljavo Izmenična na napetost Nizka napetost 20 V Frekvenca 50 Hz Izjemoma: 24 V ali 12 V Enosmerna napetost 24 V 110 V 220 V Vrste in izvedba vezij za razsvetljavo Enofazni trivodni (L, N in PE) sistem 20 V Trifazni petvodni sistem 20/400 V Tokokroge razsvetljave polagamo in varujemo ločeno od drugih tokokrogov. Varujemo jih z varovalkami (instalacijski odklopniki) do vključno 10 A. Stikalo je vezano vedno v faznem vodu. 10/27
Vrste in izvedba vezij za razsvetljavo Glede na način vgradnje instalacijska stikala delimo v izvedbe za: nadometno montažo, o, podometno montažo o in vgradnjo v različne aparate. Instalacijska stikala glede na izvedbo delimo na: vrtilna klecna mikro in potezna Vrste in izvedba vezij za razsvetljavo Glede na uporabljeno zaščito instalacijska stikala delimo na: izvedbo za splošno uporabo (IP 20 in IP 40), za vodo neprepustne izvedbe (IP 44 do IP 65; najpogosteje IP55). Glede na vezavo instalacijska stikala delimo na: enopolna dvopolna skupinska serijska menjalna križna 10/28
Vrste in izvedba vezij za razsvetljavo Enopolno stikalo 1 / 1 2 Enočrtni prikaz sheme povezav vezja 4 N L PE Izvedbena shema Vrste in izvedba vezij za razsvetljavo Dvopolno stikalo 1 / 2 4 Enočrtni prikaz sheme povezav vezja 5 M N L PE Izvedbena shema M 10/29
Vrste in izvedba vezij za razsvetljavo Skupinsko stikalo 4 / 1 Enočrtni prikaz sheme povezav vezja 5 4 N L PE Serijsko stikalo - izvedbena shema Vrste in izvedba vezij za razsvetljavo Serijsko stikalo 5 / 1 Enočrtni prikaz sheme povezav vezja 5 4 N L PE Izvedbena shema 10/0
Vrste in izvedba vezij za razsvetljavo Menjalno stikalo 6 / 1 Enočrtni prikaz sheme povezav vezja 5 6 N L PE Izvedbena shema Vrste in izvedba vezij za razsvetljavo Križno stikalo 7 / 1 5 6 4 6 6 Enočrtni prikaz sheme povezav vezja 10/1
Vrste in izvedba vezij za razsvetljavo Križno stikalo 7 / 1 N L PE Izvedbena shema Osnovni podatki za električne instalacije so: Izpostavljeni prevodni del je prevodni del električne opreme, ki se ga je mogoče dotakniti in ki ni normalno pod napetostjo, razen če pride do okvare (okrov, ohišje, masa). Tuji prevodni del je prevodni del, ki ni del električne inštalacije, a lahko prenaša potencial-navadno zemeljski (kovinske cevi centralnega ogrevanja, prezračevalnega sistema, vodovodne cevi, jekleni deli zgradb ). Neposredni dotik je dotik ljudi ali živali z deli pod napetostjo. Posredni dotik je dotik ljudi ali živali z deli pod napetostjo. Hkrati dostopni deli so lahko vodniki ali drugi prevodni deli, ki se jih človek ali žival dotakne hkrati. Električni udar je patofiziološki učinek električnega toka, ki prehaja skozi človeško ali živalsko telo. Ozemljilo je prevodni del ali skupina prevodnih delov, ki so v zemlji in tako zagotavljajo trajen električni stik z njo. 10/2
Osnovni podatki za električne inštalacije so: Stik vodnikov nastane, če nastane zaradi napake vodljiva zveza med vodnikoma, ki sta med obratovanjem pod napetostjo. Kratki stik nastane, če obstaja vodljiva zveza med vodnikoma pod napetostjo. Kratkostični tok (I k ) je tok, večji od nazivnega, nastane pa kot posledica kratkega stika, nastalega zaradi okvare ali nepravilnega povezovanja v električnem tokokrogu. Stik z izpostavljenim prevodnim delom (ohišjem) nastane, če napaka povzroči vodljivo zvezo med izpostavljenim prevodnim delom in delom pod napetostjo (poškodba izolacije vodnika zaradi drgnjenja pri uvodu v napravo, kjer ni zaščite z uvodnico). Zemeljski stik nastane, če se zaradi napake pojavi vodljiva zveza med faznim vodnikom in zemljo. Okvarna napetost (U f ) je napetost, ki se pojavi pri okvari izolacije med izpostavljenimi prevodnimi deli. Osnovni podatki za električne inštalacije so: Napetost dotika (U c ) je napetost, ki se pojavi pri okvari izolacije med hkrati dostopnimi deli (poškodba izolacije faznega vodnika, stik z ohišjem, dotik roke z ohišjem in vodovodno pipo). Poškodba izolacije je napaka v izolaciji, ki je lahko posledica predvsem mehanskih ali električnih vplivov. Nazivna napetost (U n ) je napetost, s katero je oprema označena in na katero se nanašajo nekatere obratovalne karakteristike. Dovoljena napetost dotika (U L ) je tista najvišja vrednost napetosti dotika, ki se sme vzdrževati neomejeni čas pri določenih pogojih zunanjih vplivov (prisotnost vode). Nazivni tok (I n ) je tok, ki teče skozi tokokrog, napravo, aparat pri normalnem obratovanju. Okvarni tok (tok napake) (I d ) je tok, ki ga povzroči poškodba izolacije ali njena premostitev. 10/
Osnovni podatki za električne inštalacije so: Uhajavi (odvodni) tok (I l ) je tok, ki v normalnem obratovanju teče skozi izolacijo v zemljo ali v druge prevodne dele, pri uporabi kondenzatorjev za odpravo motenj. Glavni tokokrog tvori električna oprema, vključena v tokokrog, ki je namenjen za prenašanje električne energije. Pomožni tokokrog tvori električna oprema, vključena v tokokrog, ki je namenjen za krmiljenje, meritve, signalizacijo, regulacije, obdelavo podatkov, Konična na moč napajanja je največja moč, ki se pojavi v napajalni točki inštalacije in jo določimo na podlagi priključnih moči porabnikov z upoštevanjem faktorja sočasnosti (ne priklopimo vedno vseh naprav hkrati), ki je npr. za stanovanja med 0, in 0,5. Dimenzioniranje vodnikov za notranje instalacije Instalacije v stanovanjskih, poslovnih in podobnih zgradbah so sestavljene iz skupin enofaznih porabnikov, v obrti in industriji pa imamo opravka pretežno s trifaznimi porabniki. Enofazni porabniki so najpogosteje ohmska bremena, trifazni pa induktivna (elektromotorji), ki poleg slabše delavnosti toka povzročajo tudi precejšnje vklopne sunke, kar moramo pri dimenzioniranju instalacij upoštevati. Pri dimenzioniranju vodnikov upoštevamo: dopustne tokovne obremenitve - termično dimenzioniranje; dopustne padce napetosti - električno dimenzioniranje; dopustni najmanjši prerez - mahansko dimenzioniranje. 10/4
Termično dimenzioniranje vodnikov za notranje instalacije Termično dimenzioniranje vodnikov in kablov pomeni določevanje dopustne tokovne obremenitve. Najvišja dopustna tokovna obremenitev vodnikov in kablov je odvisna od: prereza vodnika, vodnikove kovine, vrste izolacije vodnika, števila vzporedno potekajočih in obremenjenih vodnikov, zunanje temperature in načina polaganja. Najpogosteje so dopustne tokovne obremenitve podane tabelarično v odvisnosti od naštetih faktorjev. Električno dimenzioniranje Mejne dovoljene vrednosti padcev napetosti: % za električne inštalacije razsvetljave, če računamo od točke napajanja (npr. hišnega priključka) 5% za električne inštalacije razsvetljave, če računamo od transformatorske postaje; 5% za električne inštalacije ostalih porabnikov, če računamo od točke napajanja ( npr. glavnega priključka objekta) 8% za električne inštalacije ostalih porabnikov, če računamo od transformatorske postaje. 10/5
Električno dimenzioniranje 200 I l u% A = γ U 2 [% mm ] 2 [% ] 200 P l u% A = mm 2 γ U Mehansko dimenzioniranje Mehansko trdnost električnih inštalacij dosežemo že z nameščanjem vodnikov v inštalacijske cevi in kanale ter z vgradnjo vodnikov v ali pod omet. Mehansko dimenzioniranje je potrebno le pri zbiralkah in glavnih razdelilnikih večjih porabnikov, saj imamo tam opraviti v primeru kratkih stikov s pojavi sil med vodniki. Za hišne inštalacije obstaja le predpis o uporabi najmanjših dovoljenih prerezov vodnikov. Tako je minimalen prerez vodnikov, ki jih lahko uporabljajo za mehansko zaščitene vode v fiksnih instalacijah 1,5 mm 2, če je bakren in 2,5 mm 2, če je aluminijast. 10/6