OPISNA GEOMETRIJA NAVODILA ZA IZDELAVO VAJ V 1. SEMESTRU

Μέγεθος: px

Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "OPISNA GEOMETRIJA NAVODILA ZA IZDELAVO VAJ V 1. SEMESTRU"

Ἀβιούδ Κωνσταντόπουλος
5 χρόνια πριν
Προβολές:

1 OPISNA GEOMETRIJA NAVODILA ZA IZDELAVO VAJ V 1. SEMESTRU Pravilno rešene in ustrezno narisane vaje so pogoj, da kandidat lahko pristopi k opravljanju kolokvija. Pozitivno opravljen kolokvij je nujen pogoj za nadaljevanje dela pri predmetu v letnem semestru in za pristop k izpitu. Način oddajanja vaj: Vaje je treba oddajati v predvidenih rokih v zahtevani obliki. Rok je možno preložiti le izjemoma glede na opravičljive razloge in/ali predhodni dogovor s predavateljem. Vaje, ki ne bodo oddane v roku, bodo korigirane le, če jim bodo priložena dokazila o upravičeni odsotnosti. Vaji 19 in 20 se rišeta na FA v času vaj. Pregledovanje in popravljanje vaj: Vaje bodo ocenjene: - pravilno rešene in ustrezno grafično obdelana z 2 t., - pravilno rešena, toda slabo narisana 1 t., - napačno rešena vaja se oceni z 0 t., - neoddana vaja se oceni z 0 t. Vaje, ki jih je potrebno dopolniti, se dorišejo le v primeru, da ni potrebno brisati obstoječe risbe, sicer jih je treba narisati znova, kot to velja za slabo izrisane vaje. Uporaba korekturnih sredstev ni zaželjena. Vmesna kontrola in končna oddaja vaj: Vaje, ki so bile zavrnjene ali/in jih je bilo treba dopolniti, je potrebno popraviti. Kontrolo popravljenih vaj je možno opraviti kadarkoli (po kratkem predhodnem obvestilu). Pogoj za prijavo na kolokvij so pozitivno (z dvema točkama) ocenjene vse vaje. Izjema je le prvi rok. Nanj se lahko prijavijo tisti, ki imajo v šolskem letu 2010/2011 redno oddanih vsaj 90% vaj, od tega 75 % pozitivno ocenjenih in od tega vsaj 2 točki v zadnjih 4 vajah. Razdeljevanje podatkov Za večino vaj (izjeme so le in 13. vaja) so podatki individualni, določeni s številko podatkov, ki mora biti vpisana na vsaki oddani vaji. Format: - pokončni format DIN A4, beli list 80 g., - prednja stran je namenjena za risbo znotraj 1 cm nevidnega roba, - hrbtna stran je namenjena za tekst naloge, napisan s šablonami ali s tiskalnikom in potek reševanja, če je zahtevan, - v glavi lista je treba vpisati po naslednjem vrstnem redu: številko podatkov, ime in priimek, šolsko leto in številko vaje. 1

2 RISANJE TOČK Risanje glavnih točk: Glavne točke se vedno označujejo. Risati jih je potrebno s krožci Ø 1.5 mm, z debelino črte 0.3 mm in šablonami 3.5 mm. Označbe je potrebno postaviti v najbližji prazen prostor ob točki in ne smejo prekrivati črt. (Velikost točk je tu zaradi boljše preglednosti povečana!!!) - Podatkovne točke: To so tiste točke, ki smo jih dobili s podatki in jih moramo zato obvezno označiti - Konstrukcijske točke: To so tiste točke, ki pomagajo pri reševanju nalog in jih označimo, če so pomembne ali pustimo neoznačene, če niso pomembne. - Rešitvene točke: To so tiste točke, ki jih dobimo z rešitvami nalog (npr.: če moramo določiti prebod ravnine E s premico p, je točka P rešitvena točka). Risanje pomožnih (namišljenih, neoznačenih) točk: pomožne točke (ki predstavljajo samo namišljena sečišča) se ne označujejo. Risati jih je treba samo s dotikanjem ali križanjem črt (npr.: prirednic, svetlobnih žarkov, itd.). 2

3 RISANJE PREMIC Risanje glavnih premic in krivulj: Glavne premice in krivulje so tiste, ki so dane kot podatek ali jih dobimo kot rešitev (rezultat) naloge ter so vidne. Risati jih je potrebno z debelino črte 0.8 mm ter označbe, postavljene na koncu premice ob robu, napisati s šablonami 3.5 mm. Glavne premice v nevidnem delu je treba risati črtkano in z debelino črte 0.3 mm. - Vidne premice in krivulje ter vidni robovi ali prerezi likov in teles: To so tiste premice, krivulje ter robovi in prerezi, ki smo jih dobili s podatki ali smo jih dobili kot rešitev naloge in so vidni. Risati jih moramo z debelino črte 0.8 mm. - Prave velikosti zvrnjenih premic in likov: To so tiste premice, krivulje in robovi likov, ki smo jih zvrnili v eno od projekcijskih ravnin, da dobimo prave velikosti. Risati jih moramo s črtopikčasto linijo debeline 0.8 mm. Risanje pomožnih premic in krivulj ter konstrukcijskih črt: Pomožne premice in krivulje ter konstrukcijske črte so tiste, ki so potrebne, da lahko glede na dani podatek dobimo rešitev naloge. Lahko so to dejanske ali namišljene črte, ki so potrebne pri konstrukciji risb v opisni geometriji (osnovnica, koordinatne osi, osi stranskih risov, osi vrtenja, osi okroglih teles, soslednice, padnice, itd.). Risati jih je potrebno z debelino 0.3 mm ter po potrebi ustrezno označiti. 3

4 - Osnovnica, osi stranskih risov, osi vrtenja, afinitete ali kolineacijske osi: To so tiste premice, okoli katerih opravljamo zvrate projekcijskih ravnin v risalne ravnine in vrtenja ter služijo pri perspektivni afiniteti in kolineaciji za določanje prirejenih točk dveh ravninskih območij (polj). Rišemo jih običajno s polno tanko črto, debeline 0.3 mm, lahko pa tudi z različnimi črtkanimi ali črtopikčastimi linijami. - Slednice, soslednice, padnice in normale: To so premice v posebni legi, ki imajo posebne lastnosti in služijo pri opisnogeometrijskih konstrukcijah nalog. Zato jih rišemo s tanko polno črto, debeline 0.3 mm, z debelo črto 0.8 mm pa samo v primeru, da predstavljajo podatek ali končno rešitev (rezultat) naloge. - Pomožne konstrukcijske premice in črte: To so premice v posebni legi, ki imajo posebne lastnosti in služijo pri opisnogeometrijskih konstrukcijah nalog. Zato jih rišemo s tanko polno (črtkano, črtopično ali pikčasto) linijo, debeline 0.3 mm, z debelo črto 0.8 mm pa samo v primeru, da predstavljajo podatek ali končno rešitev (rezultat) naloge. 4

5 Aksonometrija: Vojaška aksonometrija Kavalirska aksonometrija Izometrija Risanje aksonometrije - projecirne ravnine (Π 1, Π 2, Π 3,..) rišemo s tanko črto (tuš 0.3 mm) - risanje koincidenčne in simetrijske ravnine (tuš 0.3 mm) - vsako aksonometrijo je potrebno označiti s koordinatnim izhodiščem (0) ter koordinatnimi osmi (x,y,z) (tuš 0.3 mm, šablona 3.5 mm) Risanje mongeove projekcije - projecirnim ravninam (Π 1, Π 2, Π 3,..) ne določamo mej - koordinatni sistem rišemo s tanko črto (tuš 0.3 mm) - označimo koordinatno izhodišče (0) in koordinatne osi (x,y,z) (tuš 0.3 mm, šablona 3.5 mm) 5

6 OBLIKOVNJE IN KOMPOZICIJA LISTA Primer 1: monge, pojasnitev v aksonometriji Zgoraj je mongeov projekcijski sistem, spodaj aksonometrija Aksonometrija in mongeov projekcijski sistem morata biti v istem sorazmerju Projekcijske ravnine (Π 1, Π 2, Π 3,..) lahko poljubno režemo Primer 2: primerjava dveh različnih postopkov Če naloga zahteva reševanje na dva različna načina, narišemo enega nad drugim. Rezultati se morajo ujemati. Označevanje premic: Premice označujemo na robu risbe, da zagotovimo preglednost nad sliko. Označimo (tuš 0.3 mm, šablona 0.35 mm) Označevanje točk Točke označimo v risbi tako, da risba ostane pregledna Predhodno se odločimo, katere točke bomo označili (obvezno označiti podatke in rešitve). 6

7 4. vaja 2010/11 4. vaja Primer zadnje strani lista 7

Σχετικά έγγραφα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,