VODA IN MINERALNA HRANILA
|
|
|
- Θαλής Παπακωνσταντίνου
- 7 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 VODA IN MINERALNA HRANILA - voda in rastlinska celica - vodna bilanca rastline, transport vode - mineralna prehrana - transport in translokacija (razporejanje) BIOKEMIJA IN METABOLIZEM - svetlobne in temotne reakcije fotosinteze - fiziologija in ekofiziologija fotosinteze - transport po floemu - dihanje - asimilacija mineralnih hranil - sekundarni metabolizem RAST IN RAZVOJ - rast, razvoj in diferenciacija - vpliv rdeče in modre svetlobe na rastline - rastlinski rastni hormoni - vpliv okoljskih dejavnikov na rast in razvoj - fiziologija stresa
2 RAST IN RAZVOJ Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Agronomija - UNI 2005/06
3 RAST povečanje velikosti (volumen, sveža masa, suha masa, število celic ) RAZVOJ = rast in diferenciacija celic v tkiva, organe, organizem = MORFOGENEZA = rezultat različnih vzorcev celičnih delitev in rasti celic DIFERENCIACIJA = proces specializacije celic, nastanek različnih tipov celic z različnimi strukturnimi in funkcijskimi lastnostmi. Agronomija - UNI 2005/06
4 Rast in razvoj na celičnem nivoju celične delitve celična rast Agronomija - UNI 2005/06
5 Celične delitve in celična rast sta povezana pri vzdrževanju optimalnega celičnega volumna.če delitve prehitevajo celično rast, se celice progresivno manjšajo in na koncu propadejo. Velikost celic določa genotip in zunanji dejavniki (npr. razpoložljivost hranil) Agronomija - UNI 2005/06
6 Celični cikel poliploidna celica diploidna celica G1 - rast celice S - podvajanje DNA interfaza G2 - priprava na delitev profaza metafaza anafaza mitoza telofaza Agronomija - UNI 2005/06
7 Profaza kromosomi kondenzirani, mikrotubuli v preprofaznem traku razporejeni ekvatorialno, okoli jedrne ovojnice se oblikuje profazno vreteno Prometafaza preprofazni trak in jedrna ovojnica se razgradita, kinetohore, mitotsko vreteno se veže na kromosome MITOZA Metafaza mitotsko vreteno je popolnoma stvorjeno, krmosomi razvrščeni v ekvatorialni ravnini Anafaza kromatide potujejo proti poloma delitvenega vretena Citokineza kortikalni mikrotubuli spet prisotni, fragmoplast izgrajen tvorba celične stene med hčerinskima celicama Telofaza tvori se jedrna ovojnica, kromosmi se začnejo dekondenzirati, mitotsko delitveno vreteno se razgrajuje, tvorba fragmoplasta
8 kortikalni mikrotubuli jedro mikrotubuli Interfaza mitotsko vreteno preprofazni trak Dve hčerinski interfazni celici profazno vreteno Profaza Metafaza
9 mikrotubul sekretorni vezikel matriks mreža tubulov in veziklov nova celična stena
10 antiklina delitev periklina delitev Agronomija - UNI 2005/06
11 Rastlinski hormoni in kontrola celičnega cikla saharoza avksini citokinini giberelini abscizinska kislina citokinini Agronomija - UNI 2005/06
12 Polarnost Polarnost = fiziološka, lahko pa tudi morfološka neenakost nasprotnih polov celice polarnost rastlinskih organov polarnost na nivoju rastline Polarnost celičnega transporta neenakomerno nameščeni proteini, ki sodelujejo v transportu preko membrane neenakomerna razporeditev ionov v celici električni gradient vpliv na transport in kopičenje drugih nabitih delcev Agronomija - UNI 2005/06
13 Zasnova polarnosti GRADIENT ZUNANJEGA DRAŽLJAJA NEPOLARNA CELICA - zigota - spore - pelodna zrna temperatura svetloba težnost ph koncentracija ionov elektro-kem. potencial POLARNA CELICA asimetri čna razporeditev ionskih prenašalcev inekvalne delitve diferenciacija Agronomija - UNI 2005/06
14 Polarnost - zigota alge Fucus zigota je nepolarna, pod vplivom svetlobe postane v nekaj urah polarna, polarnost lahko v omejenem času (10-14h) s spremembo smeri svetlobe obrnemo. Po tem času je polarnost stabilna. Na neosvetljenem delu se bo začel razvijati rizoid. Sledi asimetrična delitev rizoidna celica, talusna celica Mehanizem: prerazporeditev Ca 2+ kanalčkov (6-8h), oz njihovo koncentriranje na neosvetljenem delu celice transcelularni tok (100 pa) praznjenje veziklov Golgijevega aparata na delu z več Ca 2+ (aktinski filamenti) stabilizacija polarnosti pomen celične stene Agronomija - UNI 2005/06
15
16 alga Fucus sp. svetloba fiksacija polarnosti celična stena polarizirana zigota nepolarizirana zigota senčena polovica iztok Ca 2+ ionov sproščanje vsebine veziklov aktinski mikrofilamenti nastajanje rizoida celična delitev labilna polarnost embrio rizoid Agronomija - UNI 2005/06
17
18
19
20 Embriogeneza enocelična zigota večcelični zarodek (embrio) rastline embrionalni razvoj poteka v embrionalni vrečki za razliko od živali se tekom embriogeneze pri rastlinah ne razvijejo tkiva, izoblikuje se rudimentarno rastlinsko telo z embrionalno osjo in kličnima listoma (dvokaličnice). Večina struktur, ki gradijo odraslo rastlino, se razvije kasneje z aktivnostjo meristemov Agronomija - UNI 2005/06
21 Embriogeneza Med embriogenezo se izoblikujejo trije osnovni razvojni vzorci: radialni vzorec organizacije (poznan kasneje pri rastlinskih organih) izoblikovanje osi apikalno-bazalno oblikovanje primarnih meristemov (apikalni in bazalni protomeristem še nista aktivna, kasneje proizvajata z delitvami večino celic rastlinskega telesa) Agronomija - UNI 2005/06
22 Embriogeneza Arabidopsis thaliana Arabidopsis thaliana (navadni repnjakovec) Faze embrionalnega razvoja: globularna faza sferična srčasta faza - zasnujeta se primordija kličnih listov torpedo faza - nadaljnji razvoj kličnih listov, daljšanje osi embria Agronomija - UNI 2005/06
23 Arabidopsis thaliana (navadni repnjakovec)
24 Faze embrionalnega razvoja globularna faza srčasta faza torpedo faza zrel embrio Agronomija - UNI 2005/06
25 Proučevanje embrionalnega razvoja pri navadnem repnjakovcu (Arabidopsis thaliana), ki ima majhen genom. Uporaba mutacij: gurke brez kličnih listov fackel brez srednjega dela monopteros brez hipokotila in korenin gnom brez korenin in kotiledonov shootmeristemless (stm) brez apikalnega meristema rootmeristemless (rml1, rml2) slabo aktiven kor. meristem monopteros divji tip hobbit
26 CELIČNI CIKEL poliploidna celica diploidna celica G1 - rast celice S - podvajanje DNA interfaza G2 - priprava na delitev profaza metafaza anafaza mitoza telofaza
27 izvorna celica hčerinska celica celica, ki vstopa v diferenciacijo diferencirana celica
28 Meristemi (embrionalna ali tvorna tkiva) MERISTEMI so tkiva, v katerih imajo celice trajno sposobnost delitve primarni meristemi: apikalni meristem glavnega poganjka in koreninskega vršička, izoblikujeta se med embriogenezo sekundarni meristemi: aksilarni (zalistni) meristemi, lateralni (žilni in plutni kambij), interkalarni meristemi (na bazi internodija nekaterih enokaličnic), baza lista pri travah Agronomija - UNI 2005/06
29 Meristematska celica Agronomija - UNI 2005/06
30 mladi list apikalni meristem poganjka apikalni meristem korenine koreninska čepica
31 globularna faza srčasta faza torpedo faza zrel embrio Agronomija - UNI 2005/06
32 listni primordij tunika (L1, L2 plast) korpus (L3 plast) periferni meristem meristem stržena Agronomija - UNI 2005/06
33 Poganjek semenk vršni meristem zametki listov - primordiji list pazdušni (aksilarni) brst Agronomija - UNI 2005/06
34 listna nožnica zgornjega lista pulvinus listne nožnice bazalni meristem lista nodij listna ploskev internodij listna nožnica Agronomija - UNI 2005/06
35 Celične delitve in celična rast sta povezana pri vzdrževanju optimalnega celičnega volumna.če delitve prehitevajo celično rast, se celice progresivno manjšajo in na koncu propadejo. Velikost celic določa genotip in zunanji dejavniki (npr. razpoložljivost hranil) Agronomija - UNI 2005/06
36 Celična stena in rast celice
37 Agronomija - UNI 2005/06
38 Strukturne komponente celične stene Fibrilarni polisaharidi celuloza mikrofibrile (1-4)β-D-glukan Polisaharidi matriksa pektini homogalakturonan rhamnogalatorunan arabinan galaktan hemiceluloze ksiloglukan ksilan glukomanan arabinoksilan kaloza Agronomija - UNI 2005/06
39 Gradniki celične stene Agronomija - UNI 2005/06
40 Celuloza Agronomija - UNI 2005/06
41 Sintaza celuloze encim odgovoren za sintezo celuloze Agronomija - UNI 2005/06
42 Sinteza celuloze nastajanje celuloznih mikrofibril Agronomija - UNI 2005/06
43 mikrotubuli celulozne mikrofibrile Agronomija - UNI 2005/06
44 plazmalema sekretorni vezikel transportni vezikel celulozna mikrofibrila rozeta plazmalema celuloza kaloza Golgijeva cisterna pektini glikani (ksiloglukan, glukuronoarabinoksilan, glukan, galaktomanan) glikozilacija proteinov zrnati endoplazmatski retikulum proteini cel. stene encimi (hidrolaze, esteraze, peroksidaze, polisaharid sintaze)
45 Celična rast omejena na en del celice (tip growth, npr. koreninski laski, pelodni mešiček) celična rast na račun zlivanja sekretornih veziklov s plazmalemo Agronomija - UNI 2005/06
46 Agronomija - UNI 2005/06
47 Celična rast omejena na en del celice (tip growth, npr. koreninski laski, pelodni mešiček) enakomerna rast (diffuse growth) Agronomija - UNI 2005/06
48 Razporeditev celuloznih fibril določa, kako bo celica rastla Agronomija - UNI 2005/06
49 Celična rast mehanizem rasti rast celice (sprejem vode) po pravilu spremlja intenziven sprejem osmotsko aktivnih snovi (kalij, sladkorji). Če tega sprejema ni, Ψs Ψp rast se ustavi! sprejem vode Ψp (turgor) raztezanje celične stene Agronomija - UNI 2005/06
50 relativna hitrost rasti (r): r 1 V dv dt = L ( ΔΨ) = L [( Ψs + Ψp) zunaj ( Ψs + Ψp) znotraj] V... volumen celice L... hidravlična prevodnost membrane za vodo ΔΨ... razlika med vodnim potencialom zunaj / znotraj celice obseg rasti: x povečanje volumna Agronomija - UNI 2005/06
51 Celična rast - mehanizem r ( Υ) = Φ Ψp Φ... razteznost celične stene Υ... minimalni pritisk (turgor), potreben za celično rast Povečanje razteznosti celične stene (stress relaxation) elastične in plastične lastnosti stene ph hitrejša rast (vpliv avksina) ekspanzini proteini, ki rahljajo vodikove vezi med polisaharidi celične stene ksiloglukanendotransglikozilaza Agronomija - UNI 2005/06
52 Povečanje razteznosti celične stene (stress relaxation)
53 ksiloglukanendotransglikozilaza ekspanzini glikani celulozne mikrofibrile
54 etiolirana rastlina ph meritev raztezka eksapnzin izolacija proteinov cel stene ph 7 ph 4.5 temp.deakt +ph 4.5 EKSPANZIN dolžina (mm) dolžina (%) kontrola čas (h) dodatek ekspanzina
55 Z rastjo celice se morajo hkrati nalagati v steno dodatni elementi stene Agronomija - UNI 2005/06
56 Prenehanje rasti Stara celična stena je toga (rigidna). Rast ni več možna. Vzroki: zmanjšanje aktivnosti procesov, ki rahljajo celično steno več povezav med gradniki celične stene spremenjena sestava celične stene Agronomija - UNI 2005/06
57 RAST determinirana (zaključena list, cvet, plod) nedeterminirana (nezaključena vegetativni poganjek, korenina) nedeterminirani poganjek se ob prehodu iz vegetativne faze v reproduktivno pretvori v determiniranega
58 CELIČNA DIFERENCIACIJA celica ne nadaljuje celičnega cikla, če izstopi iz cikla pred podvajanjem DNA, bo diploidna, če ne tetraploiodna ali celo poliploidna (nadaljnje podvajanje kromosomov brez celične delitve). DIFERENCIACIJA: proces, v katerem celica pridobi metabolne, strukturne in funkcijske lastnosti, ki niso lastne njeni izvorni celici pri rastlinah je to pogosto reverzibilen proces, diferenciacija / dediferenciacija totipotetnost celic
59 RAST IN RAZVOJ NA CELIČNEM NIVOJU CELIČNI CIKEL poliploidna celica diploidna celica G1 - rast celice S - podvajanje DNA interfaza G2 - priprava na delitev profaza metafaza anafaza mitoza telofaza
60 Celična diferenciacija - pomembnejši dogodki izmenjava signalov, percepcija signalov izražanje genov, ki določajo identiteto celice izražanje genov, ki so potrebni za specializirane aktivnosti ali posebno strukturo celice aktivnost produktov teh genov, struktura funkcija
61 apikalni meristem listni primordij prokambij osnovni meristem prokambij protoderm epidermis floem ksilem stržen korteks žilno tkivo
62 apikalni meristem listni primordij list nodij interdnodij aksilarni brst fitomera listni primordij nodij protoderm apikalni meristem primordij brsta
63 mladi list aksilarni brst internodij nodij nodij internodij
64 list nodij internodij fitomera brst korenina
65 mesto nastanka naslednjega primordija novonastali primordij ima radialno simetrijo primordij se podaljšuje v proksimo-distalni osi primordij postaja ploščat, razvija se dorziventralna os
66 Hippuris vulgaris navadna smrečica Listni primordiji so pri navadni smrečici prstanasto razporejeni in nastajajo s periklinimi delitvami v drugem sloju tunike
67 Razporeditev listnih primordijev je genetsko določena. Število in razporeditev listnih primordijev okoli stebla določa filotaksijo (kako so nameščeni na steblu listi)
68 Razvoj lista - faze organogeneza - zasnova listnega primordija razvoj različnih regij v okviru lista diferenciacija poteka vzdolž treh osi: dorzi-ventralne osi proksimalno-distalne osi (apikalno bazalne osi) lateralne osi differenciacija celic in tkiv L1 epidermis, laski, celice zapiralke L2 mezofil L3 celice žil in žilnega ovoja
69 suberinizacija in lignifikacija zmanjšujeta prevodnost izoblikovan (diferenciran) metaksilem začetek suberinizacije in lignifikacije endodermisa centralni cilinder - žila primarna skorja (korteks) diferenciacija protoksilema cona podaljševanja diferenciacija primarnega floema meristematska cona koreninska čepica
70 Razvoj korenin stranski (lateralni) koreninski primordij pericikel celice skorje epidermis izraščajoča stranska korenina koreninski lasek cona diferenciacije (maturating zone) izoblikovani elementi ksilema diferenciacija endodermalnih celic začetek diferenciacije prvih elementov ksilema cona podaljševanja celic (elongacija) meristematska cona maksimalna hitrost podaljševanja celic začetek diferenciacije prvih elementov floema prenehanje celičnih delitev v večini celičnih plasti najbolj intenzivne celične delitve koreninska čepica speči center (quiscent center)
71 Ex - neizgrajen eksodermis En - endodermis s Casparijevo progo (CB) P - protoksilem (izgrajen) EM - zgodnji metaksilem (izgrajen) LM - neizgrajen pozni metaksilem Ex - izgrajen eksodermis endodermis z asimetrično odebeljenimi celičnimi stenami, izgrajen protoksilem in zgodnji metaksilem, neizgrajen pozni metaksilem Isto, kot pri (B) z izgrajenim poznim metaksilemom Prečni rez primarne korenine koruze (Zea mays) v različnih razvojnih stadijih, UV mikroskopija, berberinm, analinsko modro, tuloidinsko modro.
72
73 Diferenciacija trahej - za vzorec odebelitev cel. stene so odgovorni mikrotubuli normalna rast + kolhicin - kolhicin nenormalne odebelitve cel stene normalna cel stena
74 kopičenje hidrolitičnih encimov, sinteza cel. stene RNaze DNaze razgradnja tonoplasta RNaze DNaze razgradnja cel. org. avksini citokinini ranitev Ca 2+ / CaM cisteinske proteaze brasinosteroidi proteaze sekundarna cel. stena proteaze izolirane mezofilne celice diferencirane traheje
75 Rastlinske tkivne kulture
76 TKIVNE KULTURE: gojitev rastline, organa, tkiva ali posamezne celice na definiranih trdnih ali tekočih hranilnih podlagah ali gojiščih v laboartorijskih, sterinlih razmerah - in vitro Lastnosti, ki omogočajo delo z rastlinami in vitro totipotentnost - potencial vsake posamzne celice, da se na podlagi svoje enovite genske informacije razvije v popolno rastlino delitev, rast in diferenciacija morfogeneza
77 Značilnosti tkivnih kultur heterotrofnost rastlin sterilnost sestava gojišč (makro-, mirkoelementi, ogljikovi hidrati, aminokisline, vitamini, rastlinski rastni regulatorji) natančna kontrola zunanjih dejavnikov
78 Tipi rastlinskih tkivnih kultur kultura celih rastlin, ki zrastejo iz semen ali embrijev kultura izoliranih embrijev (skrajšanje dormance, žlahtnenje) kultura izoliranih organov vršni meristem list steblo korenine plod deli cveta (antere, ovariji kulture haploidov) kultura kalusa kultura protoplastov
79 Diferenciacija v tkivni kulturi neorganizirana in organizirana rast organogeneza - razvoj organov (npr adventivni brsti, korenine embriogeneza - razvoj embrijev somatska embriogeneza (vegetativne celice embrioid) razvoj cele rastline Dejavniki diferenciacije dejavniki okolja (svetloba, temperatura) fizik. kem dejavniki (ph gojišča, koncentracija ionov, mineralna hranila, organske snovi, posebej rastni hormoni)
80
81
82 Tehnološki pomen tkivnih kultur raziskave celic (diferenciacija, biokemija in patologija) modifikacije in žlahtnenje rastlin vzgoja zdravih rastlin (npr. eliminacija virusov - kultura meristema in vršička s termoterapijo) hitro razmnoževanje (mikropropagacija) shranjevanje denine pridobivanje naravni produktov
83 diski listov, pripravljeni za transformacijo z bakterijo Agrobacterium
84 Kalusne kulture in proizvodnja sek. metabolitov
85 Berberis wilsoniae in suspenzisjka kultura
Izr. prof. dr. Dominik Vodnik, Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin govorilne ure: torek od 10 h -12 h
FIZIOLOGIJA RASTLIN Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo predavanja 60 ur vaje 30 ur Izr. prof. dr. Dominik Vodnik, Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo
VODA IN RASTLINSKA CELICA
VODA IN RASTLINSKA CELICA Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Poikilohidre rastline Homojohidre rastline zelo suh zrak kutikula zelo vlažen zrak voda Rastlinska celica Lastnosti
Tvoriva ZGRADBA OLESENELE CELIČNE STENE - KSILOGENEZA
Tvoriva 3 ZGRADBA OLESENELE CELIČNE STENE - KSILOGENEZA Bistveno sestavina lesa so lignificirane celične stene. Njihov delež, celični tip, razporeditev, prisotnost jedrovinskih snovi in vlažnost določajo
RASTLINSKI RASTNI HORMONI
RASTLINSKI RASTNI HORMONI Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo rastlinski rastni regulatorji (= rastlinski hormoni) so najpomembnejši notranji dejavniki, ki uravnavajo rast
Katedra za aplikativno botaniko ekologijo in fiziologijo rastlin Gradiva za študente
Katedra za aplikativno botaniko ekologijo in fiziologijo rastlin Gradiva za študente Naslov Besedilo, fotografija in obdelava slik: Boris Turk Izdelava preparatov: Gabrijel Leskovec, Boris Turk Boris Turk,
SINTEZA SAHAROZE IN ŠKROBA
SINTEZA SAHAROZE IN ŠKROBA Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Stroma kloroplasta Škrob (primarni ali asimilacijski) Calvinov cikel Sladkor (trioza) Sladkor (trioza) Pi Sladkor
BIOLOGIJA TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOTEHNOLOGIJE MARINA DERMASTIA
BIOLOGIJA 1 BIOLOGIJA TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOTEHNOLOGIJE MARINA DERMASTIA BIOLOGIJA 2 VSEBINA OBLIKA IN VELIKOST RASTLINSKE CELICE 4 JEDRO 4 VAKUOLA 6 PLASTIDI 6 Proplastidi 7 Amiloplasti
TRANSPORT RAZTOPIN. Agronomija - UNI
TRANSPORT RAZTOPIN Agronomija - UNI Transport na celičnem nivoju oz. transport preko membrane je osnova za transport na višjih nivojih (tkiva). Pomen biološki membran (plazmalema, tonoplast,...) homeostaza
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Rizosfera procesi, ki vplivajo na razopložljivost mineralnih hranil. Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin 2005/06
Rizosfera procesi, ki vplivajo na razopložljivost mineralnih hranil Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin 2005/06 Literatura Marschner H. (1995) Mineral nutrition of higher plants. Poglavje 15:
1.1.1 Organizacija, zgradba, oblika in velikost rastlinskih celic
1 1 CITOLOGIJA - veda o celici 1.1 CELICA Celica je najmanjša funkcionalna in organizacijska enota, ki še kaže vse značilnosti življenja. Celice je prvi videl 1665 Robert Hooke. Opazoval je pluto in videl,
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
CO2 + H2O sladkor + O2
VAJA 5 FOTOSINTEZA CO2 + H2O sladkor + O2 Meritve fotosinteze CO 2 + H 2 O sladkor + O 2 Fiziologija rastlin laboratorijske vaje SVETLOBNE REAKCIJE (tilakoidna membrana) TEMOTNE REAKCIJE (stroma kloroplasta)
BIOLOGIJA CELICE TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOKEMIJE
BIOLOGIJA 1 BIOLOGIJA CELICE TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOKEMIJE MARINA DERMASTIA BIOLOGIJA 2 OBLIKA IN VELIKOST RASTLINSKE CELICE 3 JEDRO 3 VAKUOLA 5 PLASTIDI 5 Proplastidi 6 Amiloplasti 6
TVORNA TKIVA MERISTEMI=EMBRIONALNA TKIVA
TVORNA TKIVA MERISTEMI=EMBRIONALNA TKIVA temenske celice; inicialne celice (polja); rastni stožci (vršički) in plašči; pojavnost in skupne lastnosti: mitoze; citokineze; rast;(veg. razmnoževanje); majhna
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
5. ZGRADBA IN DELOVANJE RASTLIN
Rastline se lahko med seboj zelo razlikujejo, skupna pa sta jim prirasel način življenja in sposobnost, da v procesu fotosinteze iz vode in ogljikovega dioksida izdelajo sladkorje. Te nato uporabijo za
TVORNA TKIVA MERISTEMI=EMBRIONALNA TKIVA
TVORNA TKIVA MERISTEMI=EMBRIONALNA TKIVA temenske celice; inicialne celice (polja); rastni stoţci in plašči; pojavnost in skupne lastnosti: mitoze; citokineze; rast;(veg. razmnoţevanje); majhna diferenciacija
TRANSPORT RAZTOPIN. Agronomija - UNI 2005/06
TRANSPORT RAZTOPIN Transport na celičnem nivoju oz. transport preko membrane je osnova za transport na višjih nivojih (tkiva). Pomen biološki membran (plazmalema, tonoplast,...) homeostaza rastlinske celice
FOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ
FOTOSINTEZA FOTOSINTEZA je proces, pri katerem s pomočjo svetlobne energijje nastajajo v živih celicah organske spojine. 1772 Priestley RASTLINA slab zrak dober zrak Rastlina s pomočjo svetlobe spreminja
IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
DIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06
DIHANJE Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Fotosinteza + Dihanje + Svetlobno dihanje Dihanje Substrat: škrob saharoza fruktani drugi sladkorji lipidi organske kisline proteini
SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
IZBRABA POGLAVJA IZ EKOLOGIJE RASTLIN
IZBRABA POGLAVJA IZ EKOLOGIJE RASTLIN ZNAČILNOSTI ŽIVLJENJA (rastlin, živali in gliv mikroorganizmov) OSNOVNA ZGRADBA (elementna (makro & mikroelementi), molekulska (polimeri: beljakovine, nukl. kisline,
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
BIOLOGIJA RASTLINSKE CELICE Teze predavanj. Marina DERMASTIA
BIOLOGIJA RASTLINSKE CELICE Teze predavanj Marina DERMASTIA UVOD 5 KEMIČNA SESTAVA RASTLINSKE CELICE 6 ATOMI IN MOLEKULE 6 VELIKE MOLEKULE: POLIMERI IN NJIHOVI MONOMERI 6 OGLJIKOVI HIDRATI 7 STRUKTURNI
1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
JEDRO (NUCLEUS PROKARYOTA(
JEDRO (NUCLEUS) PROKARYOTA( procita) EUKARYOTA ( evcita) Nastanek: iz jedra; indirektna delitev: mitoza, mejoza-kariokineza Število: 1/ celico; 2/celico= dikariontsko stanje (Asco, - Basidiomycotina);
p 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
FOTOSINTEZA. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06
FOTOSINTEZA Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Agronomija - VSŠ 2005/06 svetloba H 2 O CO 2 C 6 H 12 O 6 + O 2 Agronomija - VSŠ 2005/06 fotosinteza = sinteza organskih spojin
Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo
Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki
Fotosinteza, meritve fotosinteze. Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin 2005/06
Fotosinteza, meritve fotosinteze Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin 2005/06 SVETLOBNE REKACIJE (tilakoidna membrana) TEMOTNE REAKCIJE (stroma kloroplasta) Ekofiziologija in mineralna prehrana
FIZIOLOGIJA STRESA. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - UNI
FIZIOLOGIJA STRESA Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Agronomija - UNI Stres vzrok: kakršnakoli sprememba okoljskih dejavnikov, ki ima za posledico zmanjšano rast rastline
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
DIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - UNI
DIHANJE Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Agronomija - UNI Fotosinteza + Dihanje + Svetlobno dihanje Dihanje Fotosinteza 6CO 2 + 6H 2 O C 6 H 12 O 6 + 6O 2 Fotosintetski
JEDRO (NUCLEUS PROKARYOTA(
JEDRO (NUCLEUS) PROKARYOTA( procita) EUKARYOTA ( evcita) Nastanek: iz jedra; indirektna delitev: mitoza, mejoza-kariokineza Število: 1/ celico; 2/celico= dikariontsko stanje (Asco, - Basidiomycotina);
Tretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Fotosinteza, meritve fotosinteze. Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin
Fotosinteza, meritve fotosinteze Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin 6CO 2 + 6H 2 O C 6 H 12 O 6 + 6O 2 redukcija oksidacija Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin Ekofiziologija in mineralna
JEDRO (NUCLEUS PROKARYOTA(
JEDRO (NUCLEUS) PROKARYOTA( procita) EUKARYOTA ( evcita) Nastanek: iz jedra; indirektna delitev: mitoza, mejoza-kariokineza Število: 1/ celico; 2/celico= dikariontsko stanje (Asco, - Basidiomycotina);
BIOLOGIJA CELICE ODGOVORI NA VPRAŠANJA
ODGOVORI NA VPRAŠANJA BIOLOGIJA CELICE 1. Zakaj v mišicah pri velikih obremenitvah nastaja mlečna kislina? V mišicah poteka glikoliza, ki je anaeroben proces, kjer iz glukoze nastane piruvat. Potem pa
Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV
METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV KAKO CELICA DOBI GLUKOZO IN OSTALE MONOSAHARIDE? HRANA ZNOTRAJCELIČNI GLIKOGEN ali ŠKROB razgradnja s prebavnimi encimi GLUKOZA in ostali monosaharidi fosforilitična cepitev
Biologija rastlinske celice
Barbara Vilhar Biologija rastlinske celice Teorija za vaje Predmet Splošna botanika Pedagoška fakulteta, 1. letnik Interno študijsko gradivo Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Ljubljana, 2006
1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
UPORABA POLYHIPE-BIOKOMPATIBILNIH
UPORABA POLYHIPE-BIOKOMPATIBILNIH AKRILNIH POLIMEROV V TKIVNEM INŽENIRSTVU KOSTNIH NADOMESTKOV PoliMaT Academy TalentCamp 2012 Naloga za samostojno delo; področje C: Polimeri v medicini ddr. Matjaž DEŽELAK,
1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Univerza v Ljubljani,, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko
Univerza v Ljubljani,, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Univerzitetni študij Kmetijstvo-Zootehnika Predmet BOTANIKA
Aleš Mrhar. kinetični ni vidiki. Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt očistkom
Izločanje zdravilnih učinkovin u iz telesa: kinetični ni vidiki Biofarmacija s farmakokinetiko Univerzitetni program Farmacija Aleš Mrhar Izločanje učinkovinu Izraženo s hitrostjo in maso, dx/ k e U očistkom
1. ŽIVLJENJE NA ZEMLJI
1. ŽIVLJENJE NA ZEMLJI Biologija (bios logos) naravoslovna veda o življenju vede/področja: -botanika -zoologija -antropologija -mikrobiologija (bakterije, virusi, glive) discipline/panoge: -morfologija
Rešitve nalog. Biologija. za gimnazije
Rešitve nalog Biologija za gimnazije 1 Značilnosti živega (str. 8) 1. Citoplazma, celična membrana, metabolizem (celici lastni presnovni mehanizmi). 2. a) velikost Virusi so zelo majhni, v splošnem 50-
TEŽKE KOVINE IN RASTLINE
TEŽKE KOVINE IN RASTLINE Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo TEŽKE KOVINE (TK) V TLEH PRIVZEM KOVIN V RASTLINE FITOTOKSIČNOST TEŽKIH KOVIN TOLERANCA RASTLIN NA TEŽKE KOVINE
1 FIZIOLOŠKE SPREMEMBE V LAKTACIJI LAKTACIJA. razvoj vimena od embrija do pubertete. razvoj vimena v zgodnji laktaciji. razvoj vimena v brejosti
03/11/08 1 1 Fiziološke spremembe v laktaciji 2 Koliina mleziva in mleka 3 Sestava mleziva in mleka 4 Vloga mleziva in mleka 5 Sesanje 6 Dolžina laktacije 7 Izgube pujskov LAKTACIJA 1 FIZIOLOŠKE SPREMEMBE
ORGANIZACIJA BILJNE STANICE
NEŢIVI DIO STANICE ORGANIZACIJA BILJNE STANICE A. PROTOPLAST HIJALOPLAZMA (MATRIKS, CITOSOL) STANIČNI ORGANELI PLAZMALEMA LIZOSOMI ENDOPLAZMATSKI RETIKULUM GOLGIJEV APARAT RIBOSOMI SFEROSOMI CITOPLAZMA
Kotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Univerzitetni študij GOZDARSTVA Predmet BOTANIKA S FIZIOLOGIJO
Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Fotosinteza. 1. Sinteza NADPH+H + in ATP 2. Fiksacija CO 2
Fotosinteza 1. Sinteza NADPH+H + in ATP 2. Fiksacija CO 2 Oris 1 Fotoreaktivnost klorofila 2 Z-shema fotosinteze 3 Svetlobno-gnana ATP-sinteza - Fotofosforilacija 4 Fiksacija ogljikovega dioksida 5 Calvin-Bensonov
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Prehrana in metabolizem
Prehrana in metabolizem Hranila Energija Kataliza in encimi Oksidacije-redukcije Prenašalci elektronov Visoko energetske spojine Fermentacija Respiracija in transport elektronov Metabolizem vsi kemični
ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10
0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P
Celični'stiki' Vrsta&povezave:'' celica.celica' celica.matriks'
Celični'stiki' Vrsta&povezave:'' celica.celica' celica.matriks' Povezava&in&adhezija&omogoča:'' zvezo'med'celico'in'skupnostjo'' kompartmentizacijo' prepoznavanje'in'signalizacijo' proliferacija,'diferenciacija,'migracija'
Imunofluorescenčna mikroskopska preiskava
Imunofluorescenčna mikroskopska preiskava Imunofluorescenčna mikroskopska preiskava Obvezna dopolnilna preiskava pri ledvični biopsiji (imunohistokemija imunoglobulinov in komponent komplementa na zmrznjenih
Izločanje zdravilnih učinkovin iz telesa:
Izločanje zdravilnih učinkovin iz telesa: kinetični vidiki Biofarmacija s farmakokinetiko Aleš Mrhar Izločanje učinkovin Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt = k e U očistkom in volumnom, Cl = k e V Hitrost
KAJ JE NARAVOSLOVJE?
KAJ JE NARAVOSLOVJE? Obsežno področje poznavanja in raziskovanja narave = Vse vedenje o živi in neživi naravi Poznavanje vsega, kar obstaja neodvisno od človekovega delovanja (kar ni ustvaril človek).
svetloba CO 2 H 2 O C 6 H 12 O 6 + O 2
FOTOSINTEZA svetloba H 2 O CO 2 C 6 H 12 O 6 + O 2 fotosinteza = sinteza organskih spojin s pomočjo svetlobe fotosinteza = PRIMARNA PRODUKCIJA v fotosintezi rastline izrabljajo energijo sončnega sevanja
CELICA. Atomi molekule makromolekule organeli celice tkiva organi organski sistemi organizmi populacija biocenoza (življenjska združba)
Atomi molekule makromolekule organeli celice tkiva organi organski sistemi organizmi populacija biocenoza (življenjska združba) CELICA 1) PRIMERJAVA PROKARIOTSKE IN EVKARIOTSKE CELICE PROKATIOTSKA EVKARIOTSKA
Botanika 1. Kremenaste alge-bacillariophyceae volutin rafa v 2. Rdeče alge-rhodophyta 3. Rjave alge-phaeophyceae
Botanika 1. Kremenaste alge-bacillariophyceae Barvila so klorofila a in c, α+β karoten, fukoksantin. Kot hranila se pojavljajo krizolaminarin, olja, volutin (polifosfat), tudi manitol. Njihova celična
AMILAZE. Encimi, ki hidrolizirajo ogljikove hidrate. struktura škroba
Encimi, ki hidrolizirajo ogljikove hidrate substrati: ogljikovi hidrati (škrob, celuloza, poli in oligosaharidi) encimi: glikozidaze glikozidna vez encimska specifičnost konfiguracija glikozidne vezi kemijska
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Univerzitetni študij KMETIJSTVO:Agronomija Predmet BOTANIKA
1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ
TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri
UNIVERZITETNI ŠTUDIJ KMETIJSTVO - AGRONOMIJA
Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Dominik VODNIK FIZIOLOGIJA RASTLIN PRAKTIČNE VAJE UNIVERZITETNI ŠTUDIJ KMETIJSTVO - AGRONOMIJA Ljubljana, 2001 1 KAZALO 1. MINERALNA PREHRANA RASTLIN... 4 Vaja
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
STRES- VODA : POMANKANJE SUŠA
STRES- VODA : POMANKANJE SUŠA pomanjkanje vode; veliko izhlapevanje; osmotsko vezana voda; zmrzla tla; plitva tla časovna dimenzija sušnega stresa gradient stanja vode v rastlini; pomen stanja vode v celotnem
ZAKLJUČNI PROCESI V BIOTEHNOLOGIJI. Membranski separacijski procesi: diafiltracija, elektrodializa, reverzna osmoza, pervaporacija
ZAKLJUČNI PROCESI V BIOTEHNOLOGIJI Membranski separacijski procesi: diafiltracija, elektrodializa, reverzna osmoza, pervaporacija Membranski separacijski procesi v biotehnologiji proces mikrofiltracija
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Visokošolski strokovni študij GOZDARSTVA Predmet BOTANIKA
Razvoj homojohidrih rastlin iz poikilohidrih pomeni prehod iz vode na kopno in je povezan z razvojem vakuoliziranih celic
VAKUOLA Nastanek: iz ER, diktiosomov Zgradba: enojna membrana, vsebina: A) vodne vakuole B) Vakuole s hidrofobno vsebino C) Vakuole z emulzijami Različna pojavnost glede na število in zgradbo v odvisnosti
Zakaj proučevati tla?
Zakaj proučevati tla? medij za rast rastlin in pridelkov produkcija in absorbcija plinov medij za rast mikroorganizmov habitat za živali veliki integrator vseh delov terestričnega ekosistema vir za proučevanje
Razvoj homojohidrih rastlin iz poikilohidrih pomeni prehod iz vode na kopno in je povezan z razvojem vakuoliziranih celic
VAKUOLA Nastanek: iz ER, diktiosomov Zgradba: enojna membrana, vsebina: A) vodne vakuole B) Vakuole s hidrofobno vsebino C) Vakuole z emulzijami Različna pojavnost glede na število in zgradbo v odvisnosti
Na ocenjevalni poli izpolni zgornji okvirček s svojimi podatki.
Šolsko tekmovanje iz znanja biologije za srednje šole 3. in 4. letnik Draga tekmovalka, dragi tekmovalec! Na ocenjevalni poli izpolni zgornji okvirček s svojimi podatki. Preden odgovoriš na vprašanja,
UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji
Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Katedra za energetsko strojništo Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Δ Δp p p Δ Katedra za energetsko strojništo Teoretična moč etrnice Določite
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov
Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju
RAČUN OSTATAKA 1 1 Prsten celih brojeva Z := N + {} N + = {, 3, 2, 1,, 1, 2, 3,...} Osnovni primer. (Z, +,,,, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: sabiranje (S1) asocijativnost x + (y + z) = (x + y)
Definiranje okolja mikroorganizmov
Definiranje okolja mikroorganizmov David Stopar Novi sad 2007 Izr. prof. dr. David Stopar Univerza v Ljubljani, BF Oddelek za živilstvo Katedra za mikrobiologijo Večna pot 111 Email: david.stopar@bf.uni-lj.si
"Matična celica in napredno zdravljenje (napredno zdravljenje s celicami, genska terapija in tkivno inženirstvo) Slovar".
"Matična celica in napredno zdravljenje (napredno zdravljenje s celicami, genska terapija in tkivno inženirstvo) Slovar". Avtorja: Primož Rožman in Mojca Jež, 2009. Ljubljana, 30.12.2008 DCTIS Društvo
Razvoj homojohidrih rastlin iz poikilohidrih pomeni prehod iz vode na kopno in je povezan z razvojem vakuoliziranih celic
VAKUOLA Nastanek: iz ER, diktiosomov Zgradba: enojna membrana, vsebina: A) vodne vakuole B) Vakuole s hidrofobno vsebino C) Vakuole z emulzijami Različna pojavnost glede na število in zgradbo v odvisnosti
Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,
PRERAČUNAVANJE MJERNIH JEDINICA PRIMJERI, OSNOVNE PRETVORBE, POTENCIJE I ZNANSTVENI ZAPIS, PREFIKSKI, ZADACI S RJEŠENJIMA Primjeri: 1. 2.5 m = mm Pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu. 1 m ima dm,
Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Novi Sad god Broj 1 / 06 Veljko Milković Bulevar cara Lazara 56 Novi Sad. Izveštaj o merenju
Broj 1 / 06 Dana 2.06.2014. godine izmereno je vreme zaustavljanja elektromotora koji je radio u praznom hodu. Iz gradske mreže 230 V, 50 Hz napajan je monofazni asinhroni motor sa dva brusna kamena. Kada
Katedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1
Katedra za farmacevtsko kemijo Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Sinteza kompleksa [Mn 3+ (salen)oac] Zakaj uporabljamo brezvodni
*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Razdeo EUMYCOTA (prave gljive) Opšte osobine pravih gljiva
Razdeo EUMYCOTA (prave gljive) Opšte osobine pravih gljiva Opšte osobine gljiva Telo gljiva TALUS se može javiti u sledećim oblicima: Micelija sasatoji se od spleta, nakupine povezanih končastih tvorevna